EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.7.2025
COM(2025) 574 final
2025/0574(CNS)
Predlog
SKLEP SVETA
o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.RAZLOGI ZA PREDLOG IN NJEGOVI CILJI
Evropska unija se sooča z vse večjimi zahtevami na ključnih področjih, kot so konkurenčnost, obramba, varnost, zeleni in digitalni prehod ter odpornost na zunanje pretrese. Poleg tega je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru predvideti odplačilo instrumenta NextGenerationEU brez neupravičenega zmanjšanja sredstev za programe EU ali čezmernega povečanja prispevkov iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND). Čeprav je sedanji sistem virov lastnih sredstev zagotovil stabilno in predvidljivo financiranje proračuna EU, je v veliki meri in vse bolj odvisen od prispevkov iz naslova BND, kar bo z večanjem potreb po financiranju doseglo svojo mejo. Proračun EU je namenjen ustvarjanju evropske dodane vrednosti za vse, zato je potrebno skupno financiranje skupnih prednostnih nalog. Uvedba novih virov lastnih sredstev bo zmanjšala breme za države članice ter zagotovila vzdržno financiranje skupnih politik EU in odplačevanje instrumenta NextGenerationEU. Poleg tega so zadnja leta pokazala, da je treba zagotoviti, da se lahko proračun EU prožneje odziva na krize in spreminjajoče svetovne razmere.
Komisija je v skladu z medinstitucionalnim sporazumom med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo iz leta 2020 v letih 2021 in 2023 predstavila predloge za uvedbo novih virov lastnih sredstev, ki niso bili sprejeti. Ta predlog temelji na prejšnjih predlogih in razpravah. Predlog je v skladu s političnimi prednostnimi nalogami EU v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira in bi ustvaril znatne prihodke. Lastna sredstva temeljijo na obstoječi sektorski zakonodaji ali samem sklepu o virih lastnih sredstev in se lahko izvajajo s sprejemljivim upravnim bremenom.
Lastna sredstva iz naslova sistema trgovanja z emisijami (ETS) ostajajo osrednji element predlogov Komisije, saj so tesno povezana s podnebnimi cilji Unije in imajo znaten potencial za prihodke. Če bi se 30 % prihodkov namenilo za proračun EU, bi se večina prihodkov od prodaje pravic do emisije na dražbah še naprej stekala v nacionalne proračune. Poleg tega se je Komisija odločila ponovno osredotočiti samo na prihodke iz naslova sistema trgovanja z emisijami (ETS1), ki je že vzpostavljen, in ne osnovati lastnih sredstev na novem sistemu trgovanja z emisijami za cestni promet in stavbe (ETS2).
Lastna sredstva iz naslova mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) se lahko štejejo za „zunanjo razsežnost“ ETS in zato ostajajo sestavni del svežnja. CBAM zagotavlja, da se za uvoz blaga v EU uporablja cena ogljika, ki je enaka tisti za proizvodnjo tega blaga v EU.
Komisija predlaga tri dodatne nove vire lastnih sredstev:
–Nov vir, ki temelji na količini nezbrane odpadne električne in elektronske opreme (v nadaljnjem besedilu: e-odpadki), kar bi prineslo pozitivne okoljske rezultate, hkrati pa podprlo strateško avtonomijo Unije na področju kritičnih surovin. Uvedba novega vira lastnih sredstev iz naslova nezbranih e-odpadkov, o katerih poročajo države članice, bi spodbudila zmanjšanje količine odpadkov in napredek pri sistemih zbiranja. Lastna sredstva iz naslova e-odpadkov bi temeljila na že obstoječih podatkih, ki jih države članice poročajo Eurostatu, in bi se izračunala z uporabo stopnje 2 EUR na kg nezbranih e-odpadkov. Da bi se ohranila realna vrednost vpoklicne stopnje, bi se nato letno prilagajala glede na inflacijo.
–Lastna sredstva iz naslova trošarine na tobak (TEDOR) bi podprla cilje zdravstvene politike EU in obravnavala vprašanje čezmejnega nakupovanja nekaterih izdelkov, na katero trenutno vplivajo razlike v davčnih politikah med državami članicami, ter ustvarila znatne prihodke za proračun EU. Predlog dopolnjuje predlog za prenovitev direktive Sveta o trošarinah na tobak, katere cilj je prilagoditi najnižje trošarine EU in razširiti področje uporabe direktive na nove izdelke. Vendar predlagana TEDOR niso pravno odvisna od sprejetja prenovitve direktive Sveta. Za vse države članice bi se uporabljala vpoklicna stopnja v višini 15 % za količine tobačnih izdelkov in količine s tobakom povezanih izdelkov, sproščenih v porabo, kar bi se pomnožilo z najnižjo stopnjo, ki se uporablja za vsako državo članico.
–Cilj prispevka podjetij v lastna sredstva Evrope (CORE) je zagotoviti, da podjetniški sektor, ki deluje na največjem enotnem trgu na svetu z več kot 450 milijoni potrošnikov, prispeva k financiranju proračuna EU. Ta vir lastnih sredstev bi bil osredotočen na podjetja iz EU in podjetja iz tretjih držav s stalno poslovno enoto v EU z letnim čistim prihodkom, ki presega 100 milijonov EUR. CORE bi bil določen kot letni pavšalni prispevek, ki bi se razlikoval glede na čisti prihodek podjetij.
Za ohranitev osnove prihodkov proračuna EU se predlagajo ciljno usmerjene prilagoditve obstoječih virov lastnih sredstev. Vpoklicna stopnja za lastna sredstva iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže, ki je bila uvedena na začetku sedanjega večletnega finančnega okvira, je bila določena v fiksnem znesku 0,8 EUR/kg. Vendar je inflacija znatno zmanjšala realno vrednost prihodkov iz tega vira lastnih sredstev. Da bi to popravili, se predlagata zvišanje vpoklicne stopnje na novo raven 1 EUR/kg v letu 2028, od takrat naprej pa njeno letno prilagajanje glede na inflacijo. Poleg tega trenutna raven v višini 25 % carin, ki jih države članice zadržijo za kritje svojih stroškov pobiranja, pomeni, da velik delež lastnih sredstev ni na voljo za proračun Unije. Zato se predlaga znižanje deleža za stroške pobiranja na 10 %. Nazadnje je v predlogu pojasnjeno, da zneski, povezani z e-trgovanjem, kot so določeni v carinskem zakoniku Unije, spadajo v kategorijo tradicionalnih lastnih sredstev.
Za zagotovitev preglednega sistema virov lastnih sredstev se viri lastnih sredstev ne bodo prilagajali. Zato se bodo ukinili omejitev osnove za DDV in pavšalna znižanja, ki se uporabljajo za lastna sredstva iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže in lastna sredstva iz naslova BND.
Glede na morebitne spremembe Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010) predlog pojasnjuje pristop k takim spremembam in njihovo obravnavo, kadar to zadeva sistem virov lastnih sredstev.
V zadnjih letih so se povečale pogostost, resnost in intenzivnost hudih kriz ter stisk oziroma nevarnost zanje. Togost obstoječe proračunske infrastrukture je omejevala odziv Unije na takšne dogodke. Zato bi bilo treba vzpostaviti nov izredni mehanizem za odzivanje na te dogodke v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034. O aktivaciji tega izrednega in ciljno usmerjenega mehanizma za odzivanje na krize bo odločal Svet ob upoštevanju posebnosti in potreb dane krize. Svet bo ukrepal v obliki uredbe Sveta, sprejete v skladu s postopkom iz člena 311(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in sicer po odobritvi Evropskega parlamenta. Če bo tak izredni mehanizem za odzivanje na krize aktiviran, bo njegovo izvajanje potekalo v skladu s pravili iz najbolj relevantnega programa ali instrumenta.
Uredba Sveta bo odobrila izposojanje Komisije na kapitalskih trgih v višini zneska posojil državam članicam. Uredba Sveta bo določala tudi načela za odplačilo. To izredno orodje za odzivanje na krize bo podprto z namenskim povečanjem zgornje meje lastnih sredstev.
2.PRAVNI OKVIR
2.1 Sklep o virih lastnih sredstev
V skladu s členom 311, tretji odstavek, PDEU lahko Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom „uvede tudi nove kategorije virov lastnih sredstev ali odpravi obstoječe“. Ta določba izrecno dovoljuje ustvarjanje novih virov lastnih sredstev.
Svet v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom iz člena 311, tretji odstavek, PDEU po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme sklep. Sklep bo začel veljati, ko ga odobrijo države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili.
Sedanji predlog Komisije v celoti izkorišča to možnost s pobudo za uvedbo več novih virov lastnih sredstev.
2.2 Izvedbeni ukrepi za sistem virov lastnih sredstev in uredbe o dajanju lastnih sredstev na razpolago
Člen 311, četrti odstavek, PDEU določa, da „Svet z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, določi izvedbene ukrepe v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev Unije, če je to predvideno v sklepu [o virih lastnih sredstev]“. Ta določba uvaja možnost določanja posebnih izvedbenih ukrepov v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev v obliki uredbe, in sicer v mejah, določenih v sklepu o virih lastnih sredstev. Ne vključuje vidikov sistema virov lastnih sredstev, ki se nanašajo na dajanje lastnih sredstev na razpolago in zagotavljanje denarnih sredstev (glej spodaj).
Navedeni posebni izvedbeni ukrepi v obliki uredbe morajo vključevati splošne določbe, ki se uporabljajo za vse vrste lastnih sredstev. Te se nanašajo predvsem na kontroliranje in nadziranje prihodkov ter s tem povezana pooblastila inšpektorjev Komisije. Posebni izvedbeni ukrepi v obliki uredbe bodo vključevali tudi nekatere vidike izvajanja CORE.
Poleg izvedbenih ukrepov so operativne zahteve za dajanje lastnih sredstev na razpolago proračunu EU in računom Komisije določene v uredbah Sveta v skladu s členom 322, drugi odstavek, PDEU.
Za vse nove vire lastnih sredstev so potrebne nove določbe o dajanju teh sredstev na razpolago.
Komisija bo potrebne predloge predložila naknadno.
2025/0574 (CNS)
Predlog
SKLEP SVETA
o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 311 Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Sistem virov lastnih sredstev Unije bi moral zagotavljati zadostna sredstva za urejen razvoj politik Unije ob upoštevanju stroge proračunske discipline. Razvoj sistema virov lastnih sredstev bi moral tudi v največji možni meri prispevati k razvoju politik Unije.
(2)V okviru medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 so Evropski parlament, Svet in Komisija priznali pomen konteksta, v katerem je bil vzpostavljen Instrument Evropske unije za okrevanje, in navedli, da se „[z]aradi odhodkov iz proračuna Unije, povezanih z odplačevanjem [...] Instrumenta Evropske unije za okrevanje, [...] ne bi smeli neupravičeno zmanjšati programski odhodki ali naložbeni instrumenti v okviru večletnega finančnega okvira“. Poleg tega je v medinstitucionalnem sporazumu navedeno, da je „[z]aželeno [...] tudi, da se za države članice ublaži povečanje lastnih sredstev iz naslova BND“.
(3)Komisija je v skladu z medinstitucionalnim sporazumom v letih 2021 in 2023 predstavila predloge za uvedbo novih virov lastnih sredstev. Ta sklep temelji na prejšnjih razpravah in odraža politične prednostne naloge EU v okviru večletnega finančnega okvira. Zato se s tem sklepom uvaja pet novih virov lastnih sredstev.
(4)Nedavni trendi kažejo povečanje prodaje blaga na daljavo. Za kritje naraščajočih stroškov zagotavljanja sprostitve navedenega blaga v prosti promet s preverjanjem predloženih podatkov, izvajanjem analiz tveganja ter opravljanjem dokumentacijskih in fizičnih kontrol, kadar je to potrebno, bi se lahko v trgovini s tretjimi državami zaračunali novi zneski tradicionalnih lastnih sredstev, ki bi temeljili na drugih zneskih ali dejavnikih, na primer pristojbina Unije za obdelavo, ki bi bila sorazmerna s storitvami, opravljenimi za sprostitev tega blaga v prosti promet. Primerno je določiti, da se ta pristojbina Unije za obdelavo kot tradicionalno lastno sredstvo daje Uniji na razpolago šele od 1. januarja 2028.
(5)S Sklepom Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 je delež tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih države članice zadržijo za kritje svojih stroškov pobiranja carin, določen na 25 %. Posledica tega je, da velik delež lastnih sredstev ni dan na razpolago za proračun Unije. Stroške pobiranja, ki jih zadržijo države članice pri tradicionalnih lastnih sredstvih, bi bilo treba s 25 % vrniti na raven 10 %, da se finančna podpora za carinsko opremo, uslužbence, digitalizacijo in informacije bolje uskladi z dejanskimi stroški in potrebami.
(6)Kot vir lastnih sredstev bi bilo treba uvesti finančni prispevek, povezan s podjetniškim sektorjem. Prispevek podjetij v lastna sredstva Evrope (CORE) bi se moral uporabljati za podjetja, ki so rezidenti za davčne namene v Uniji in katerih letni čisti prihodek presega 100 000 000 EUR. Prav tako bi se moral CORE uporabljati za stalne poslovne enote v državi članici, ki jih imajo subjekti, ki so rezidenti za davčne namene v tretji državi. CORE bi se moral uporabljati za čisti prihodek stalne poslovne enote, ne glede na čisti prihodek subjekta, ki je rezident za davčne namene v tretji državi, ki ga ne ustvari stalna poslovna enota.
(7)CORE bi bilo treba določiti kot letni pavšalni prispevek, ki temelji na čistem prihodku vključenih podjetij, pri čemer bi višji čisti prihodki pomenili večje prispevke v skladu s sistemom prihodkovnih razredov. Uporaba čistega prihodka kot podlage bi morala zagotoviti, da ta vir lastnih sredstev temelji na standardnih podatkih podjetij. Uporaba praga čistega prihodka v višini 100 000 000 EUR bi morala zagotoviti, da so mala in srednja podjetja načeloma izključena iz področja uporabe CORE. Prav tako je primerno, da se iz področja uporabe CORE izključijo nekateri subjekti, ki na podlagi svojega posebnega namena in statusa na splošno ne opravljajo trgovinske ali poslovne pridobitne dejavnosti. Zato vladni subjekti (razen državnih podjetij), mednarodne organizacije in neprofitne organizacije ne bi smeli spadati v področje uporabe CORE. CORE bi se moral uporabljati na ravni subjekta oziroma na ravni vsake stalne poslovne enote v državi članici, ki jo imajo subjekti, ki so rezidenti za davčne namene v tretji državi.
(8)Za namene uvedbe CORE je treba opredeliti podjetja, ki bodo imela obveznosti do Unije, in obseg njihovih obveznosti. Poleg tega je primerno, da se državam članicam zaupa naloga pobiranja CORE v imenu Unije in v skladu z zahtevami pravil Unije.
(9)Z Direktivo Sveta 2011/64/EU so se uvedle usklajene najnižje stopnje za tobačne izdelke, sproščene v porabo. Direktiva Sveta [XXX] o prenovitvi Direktive Sveta 2011/64/EU spreminja strukturo najnižjih stopenj in razširja področje uporabe direktive na s tobakom povezane izdelke. Hkrati je kajenje še naprej izziv za zdravstveno politiko na ravni EU. Za podporo zadevnim zdravstvenim politikam in glede na čezmejno nakupovanje teh izdelkov, ki izkrivlja konkurenco in temelji na razlikah v obdavčitvi, je primerno, da se kot vir lastnih sredstev določi vpoklicna stopnja v višini 15 % za prihodke, ki izhajajo iz uporabe navedenih usklajenih najnižjih stopenj za izdelke, sproščene v porabo.
(10)S Sklepom Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 se je določila vpoklicna stopnja za lastna sredstva iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže v višini 0,8 EUR na kg od leta 2021. Od takrat je razmeroma visoka inflacija zmanjšala realno vrednost prihodkov iz tega vira lastnih sredstev, kar bi lahko tudi zmanjšalo spodbude za države članice, da povečajo svoja prizadevanja za doseganje cilja EU glede recikliranja. Zato se zdi primerno, da se vpoklicna stopnja z letom 2028 zviša na 1 EUR na kg.
(11)Da bi dosegli pozitivne okoljske rezultate in okrepili strateško avtonomijo Unije na področju kritičnih surovin, bi moral proračun Unije prispevati k povečanju zbiranja e-odpadkov. Lastna sredstva, sorazmerna s količino nezbranih e-odpadkov v vsaki državi članici, z vpoklicno stopnjo 2 EUR na kg nezbranih odpadkov, bi spodbudila zmanjšanje količine odpadkov in ločeno zbiranje. Hkrati bi moralo biti državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti prepuščeno, da po lastni presoji sprejmejo najprimernejše ukrepe za dosego teh ciljev.
(12)Vpoklicne stopnje v zvezi z lastnimi sredstvi iz naslova odpadne plastične embalaže in lastnimi sredstvi iz naslova e-odpadkov bi morale odražati razvoj splošne ravni cen blaga in storitev ter se zato prilagajati letni inflaciji.
(13)Sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS), vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, je osrednji del podnebne politike Unije. Glede na tesno povezavo trgovanja z emisijami s cilji podnebne politike Unije je primerno, da se delež zadevnih prihodkov iz naslova prodaje na dražbi v skladu s členoma 3d in 10 dodeli proračunu Unije. 30 % teh prihodkov z dražb bi bilo treba prenesti v proračun Unije.
(14)Vir lastnih sredstev iz naslova trgovanja z emisijami vključuje delež prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic v nekaterih sektorjih, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2003/87/ES. V skladu z Direktivo 2003/87/ES in Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta se lahko države članice odločijo, da določenega dela skupne količine pravic, določene v Direktivi 2003/87/ES, ne bodo prodale na dražbi ali da ta del prenesejo in prodajo na dražbi za potrebe sklada za modernizacijo. Te pravice bi bilo treba uporabiti tudi za izračun zneska lastnih sredstev iz naslova trgovanja z emisijami. Primerno je, da se izključijo pravice za začetna sredstva sklada za modernizacijo in pravice za sklad za inovacije.
(15)Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta vzpostavlja mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, da bi se dopolnil sistem EU za trgovanje z emisijami in zagotovila učinkovitost podnebne politike Unije. Glede na tesno povezavo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah s podnebno politiko Unije bi bilo treba določen delež prihodkov od prodaje kuponov prenesti v proračun Unije kot vir lastnih sredstev.
(16)Prilagoditve lastnih sredstev povečujejo zapletenost in nepreglednost sistema virov lastnih sredstev. Da bi to odpravili in zagotovili preglednost sistema virov lastnih sredstev, se ukinjajo omejitev osnove za DDV in pavšalna znižanja, ki se uporabljajo za lastna sredstva iz naslova nereciklirane odpadne plastične embalaže in lastna sredstva iz naslova BND.
(17)V okviru zgornjih mej lastnih sredstev bi bilo treba ohraniti zadostno razliko, ki bi Uniji omogočala, da pokrije vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki zapadejo v danem letu. Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih Uniji za pokrivanje letnih odobritev plačil, ne bil smel presegati 1,75 % vsote BND vseh držav članic. Skupni letni znesek odobritev za prevzem obveznosti v proračunu Unije ne bi smel presegati 1,81 % vsote BND vseh držav članic.
(18)BND bi bilo treba opredeliti kot letni BND po tržnih cenah, kot ga določi Komisija z uporabo Evropskega sistema računov 2010 (ESR 2010) v smislu Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. Potem ko so Združeni narodi sprejeli Sistem nacionalnih računov 2025, se pričakuje, da bo ESR 2010 v prihodnjih letih revidiran v obliki novega Evropskega sistema računov (v nadaljnjem besedilu: revidirani ESR). Primerno je določiti pravila o tem, kako bi taka revizija vplivala na opredelitev BND. Ko bo začel veljati, bi bilo treba BND opredeliti kot letni BND po tržnih cenah, kot je določen z uporabo revidiranega ESR. Če bi revidirani ESR povzročil znatno spremembo ravni BND, bi bilo treba prilagoditi zgornje meje za lastna sredstva za odobritve plačil in odobritve za prevzem obveznosti. Vendar bi bilo treba z zaščitnim ukrepom zagotoviti, da prilagoditev ne bo privedla do znižanja zgornjih mej v eurih.
(19)Določiti bi bilo treba pravila za nemoten prehod na uporabo revidiranega ESR. Da bi se izognili retroaktivnim spremembam veljavnega računovodskega sistema, bi se moral ESR 2010 še naprej uporabljati za določitev BND držav članic in za zgornje meje lastnih sredstev za leta, v katerih je bil BND prvič določen na podlagi ESR 2010.
(20)V zadnjih letih so se povečale pogostost, resnost in intenzivnost kriz ter stisk, ki so prizadele Unijo ali njene države članice. To je izpostavilo pomen zagotavljanja, da ima Unija zadostne finančne zmogljivosti za odzivanje. Proračun Unije je od leta 2020 opremljen z več ad hoc in začasnimi instrumenti, kot so NextGenerationEU, podpora za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) in varnostni ukrepi za Evropo (SAFE). Unija si mora še naprej zagotavljati sredstva za doseganje svojih ciljev. Za obravnavo proračunskih posledic takšnih dogodkov, povezanih z enim ali več izjemnimi dogodki, so lahko potrebna izredna finančna sredstva v izjemnem obsegu.
(21)Brez zadostne proračunske zmogljivosti za zagotavljanje posojil, podprtih z lastnimi sredstvi, je sposobnost proračunske strukture za učinkovito in pravočasno odzivanje na krize omejena. Zato je primerno vzpostaviti novo, omejeno, izredno in ciljno usmerjeno orodje za odzivanje izključno na hude krize, hude stiske ali resno nevarnost zanje. Proračunska sredstva za dajanje posojil bi se morala s tem izrednim kriznim orodjem dodeljevati izključno v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034. Krizni mehanizem se ne bi smel aktivirati, kadar se s programi Unije že ustrezno odpravljajo posledice razmer.
(22)O uporabi tega izrednega in ciljno usmerjenega orodja za odzivanje na krize bi moral odločati Svet na ad hoc podlagi, pri čemer bi moral upoštevati posebnosti in potrebe, ki se pojavijo, hkrati pa priznavati vlogo Evropskega sveta pri zagotavljanju potrebnega zagona za razvoj Unije ter pri določanju splošnih političnih usmeritev in prednostnih nalog, tudi v času kriz, stisk ali nevarnosti zanje. Svet bi moral ukrepati v obliki uredbe Sveta, sprejete v skladu s postopkom iz člena 311, četrti odstavek, PDEU, in sicer po odobritvi Evropskega parlamenta. Uredba Sveta bi morala odobriti znesek posojil. Načine in pravila za dodeljevanje zneskov posojil, določenih v uredbi Sveta, bi bilo treba določiti v temeljnem aktu, ki ga je treba sprejeti ali prilagoditi glede na to, kaj je potrebno za obravnavo razmer.
(23)Izposojena sredstva, ki se uporabijo za zagotovitev posojil državam članicam, bi bilo treba odplačati iz zneskov, ki se prejmejo od držav članic upravičenk. Da se Uniji omogoči kritje pogojne obveznosti v zvezi s predvideno izposojo sredstev za posojila, je potrebno izredno in začasno povečanje zgornjih mej lastnih sredstev. Tako zgornjo mejo odobritev plačil kot zgornjo mejo odobritev za prevzem obveznosti bi bilo treba povečati za 0,25 odstotne točke. Edini namen povečanja bi moral biti kritje vseh obveznosti Unije, ki izhajajo iz njenega izposojanja za posojila, potrebna za odpravljanje posledic takih dogodkov.
(24)Pooblastilo Komisiji za izposojanje sredstev na kapitalskih trgih v imenu Unije, namenjenih izključno financiranju izrednih ukrepov v obliki posojil za odpravljanje posledic takih kriz, bi moralo biti tesno povezano s povečanjem zgornjih mej lastnih sredstev, predvidenim v okviru tega sklepa, nenazadnje pa tudi z delovanjem sistema virov lastnih sredstev Unije. Zato bi bilo treba pooblastilo vključiti v ta sklep. Zaradi izredne narave te operacije in izjemnega zneska sredstev, ki si jih je treba izposoditi, je potrebna gotovost glede skupnega obsega obveznosti Unije. Glede na predvideni obseg je primerno, da se za izposojanje uporabi diverzificirana strategija financiranja, ki je standardna metoda v skladu s členom 224 finančne uredbe.
(25)Vendar je izredno povečanje zgornjih mej lastnih sredstev potrebno, ker standardne zgornje meje ne bi zadoščale za zagotovitev razpoložljivosti ustreznih sredstev, ki jih Unija potrebuje za kritje pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz izrednega in začasnega pooblastila za izposojanje sredstev za posojila.
(26)Primerno je ohraniti pravilo, da Unija sredstev, izposojenih na kapitalskih trgih, ne sme uporabljati za financiranje upravnih odhodkov kot zunanje namenske prejemke, ki ustvarjajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za proračun Unije. Pooblastilo Komisiji za uporabo izposojenih sredstev za odhodke bi moralo ostati omejeno na izredno in začasno naravo odpravljanja posledic krize zaradi COVID-19 prek Instrumenta Evropske unije za okrevanje –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta sklep določa pravila za dodelitev lastnih sredstev Uniji, da se zagotovi financiranje letnega proračuna Unije.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)„čisti prihodek“ pomeni čisti prihodek, kot je opredeljen v členu 2, odstavek 5, Direktive 2013/34/EU ali v skladu z nacionalnim pravom;
(2)„podjetje“ pomeni vsako pravno osebo ali pravno ureditev (v nadaljnjem besedilu: subjekt), ki je rezident za davčne namene v državi članici, in vsako stalno poslovno enoto v državi članici, ki jih imajo subjekti, ki so rezidenti za davčne namene v tretji državi, v zvezi s katero obstaja obveznost poročanja o čistem prihodku. Vendar podjetja ne vključujejo vladnih subjektov, mednarodnih organizacij in neprofitnih organizacij;
(3)„tobačni izdelki“ pomeni izdelke, kot so opredeljeni v členu 2 in naslednjih Direktive Sveta 2011/64/EU;
(4)„s tobakom povezani izdelki“ pomeni izdelke, kot so opredeljeni v členu 2 in naslednjih [Direktive Sveta [XXX]];
(5)„najnižja stopnja“, ki se uporablja za vsako državo članico, pomeni za namene člena 3, odstavek 1, točka (d), najnižjo nominalno vrednost, ki se uporablja v vsaki državi članici za skupno trošarino, kot je opredeljena v členih 10 in 14 Direktive Sveta 2011/64/EU;
(6)„sprostitev v porabo“ ima pomen, kot je opredeljen v členu 6, odstavek 3, Direktive Sveta (EU) 2020/262;
(7)„plastika“ pomeni plastiko, kot je opredeljena v členu 3, odstavek 1, točka 52, Uredbe (EU) 2025/40 Evropskega parlamenta in Sveta;
(8)„odpadna embalaža“ pomeni odpadno embalažo, kot je opredeljena v členu 3, odstavek 1, točka 25, Uredbe (EU) 2025/40 Evropskega parlamenta in Sveta;
(9)„recikliranje“ pomeni recikliranje, kot je opredeljeno v členu 3, odstavek 1, Uredbe (EU) 2025/40 Evropskega parlamenta in Sveta;
(10)„električna in elektronska oprema“ pomeni električno in elektronsko opremo, kot je opredeljena v členu 3, odstavek 1, točka (a), Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta;
(11)„zbiranje“ pomeni za namene člena 3, odstavek 1, točka (f), zbiranje iz člena 3, odstavek 2, Direktive 2012/19/EU;
(12)„dajanje na trg“ pomeni za namene člena 3, odstavek 1, točka (f), dajanje na trg, kot je opredeljeno v členu 3, odstavek 1, točka (k), Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta.
Člen 3
Kategorije virov lastnih sredstev in posebne metode za njihov izračun
1.Lastna sredstva, vključena v proračun Unije, tvorijo prihodki iz:
(a)tradicionalnih lastnih sredstev, ki vključujejo prelevmane, premije, dodatne ali kompenzacijske zneske, dodatne zneske ali faktorje, dajatve po skupni carinski tarifi in druge dajatve, ki jih določijo ali jih bodo določile institucije Unije za trgovino s tretjimi državami, carine na proizvode po potekli Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter tudi prispevke in druge dajatve, določene v okviru skupne ureditve trgov za sladkor;
(b)letnih prispevkov podjetij glede na njihov letni čisti prihodek. Letni prispevek vsakega podjetja se določi v skladu z naslednjo lestvico:
I.čisti prihodek v višini od 100 000 000,01 EUR do 249 999 999,99 EUR, prispevek v višini 100 000 EUR;
II.čisti prihodek v višini od 250 000 000 EUR do 499 999 999,99 EUR, prispevek v višini 250 000 EUR;
III.čisti prihodek v višini od 500 000 000 EUR do 749 999 999,99 EUR, prispevek v višini 500 000 EUR;
IV.čisti prihodek v višini 750 000 000 EUR ali več, prispevek v višini 750 000 EUR;
(c)uporabe 0,30-odstotne enotne vpoklicne stopnje za vse države članice za skupni znesek pobranih prihodkov iz naslova DDV za vse obdavčljive dobave, deljen s ponderirano povprečno stopnjo DDV, izračunano za ustrezno koledarsko leto, kakor določa Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89;
(d)uporabe 15-odstotne enotne vpoklicne stopnje za vse države članice za količino tobačnih izdelkov in količino s tobakom povezanih izdelkov, sproščenih v porabo, pomnoženo z najnižjo stopnjo, ki se uporablja za vsako državo članico v koledarskem letu;
(e)uporabe enotne vpoklicne stopnje za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže, nastale v posamezni državi članici. Enotna vpoklicna stopnja je 1 EUR na kilogram.
Teža nereciklirane odpadne plastične embalaže se izračuna kot razlika med težo odpadne plastične embalaže, nastale v državi članici v danem letu, in težo reciklirane odpadne plastične embalaže v istem letu. Države članice za izračun nastale odpadne plastične embalaže uporabijo oba pristopa iz člena 53, odstavek 2, točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2025/40, ki se prilagodita, da se zagotovijo primerljivost, zanesljivost in izčrpnost rezultatov;
(f)uporabe enotne vpoklicne stopnje za težo električne in elektronske opreme v vsaki državi članici, ki se ne zbere v danem letu. Enotna vpoklicna stopnja je 2 EUR na kilogram.
Teža električne in elektronske opreme, ki se v danem letu (N) ne zbere v državi članici, se izračuna kot letna povprečna teža električne in elektronske opreme, dane na trg v predhodnih treh letih (N-1, N-2, N-3), zmanjšana za težo odpadne električne in elektronske opreme, zbrane v letu N.
Če je razlika negativna, se šteje, da je teža električne in elektronske opreme, ki se v državi članici ne zbere, enaka nič;
(g)uporabe enotne stopnje v višini 30 % za:
(1)prihodke, ustvarjene z dražbo pravic s strani držav članic v skladu s členoma 3d in 10 Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta;
(2)znesek, ki se izračuna s pomnožitvijo letne količine pravic, za katere zadevna država članica uporablja kar koli od naslednjega:
(a)možnost omejene ukinitve iz člena 6, odstavek 1, Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta;
(b)uporabo pravic iz člena 10d, odstavek 4, Direktive 2003/87/ES za prodajo na dražbi za sklad za modernizacijo iz člena 10d, odstavek 3, navedene direktive;
s tehtano povprečno ceno pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi prek skupnega dražbenega sistema v skladu s členoma 3d in 10 Direktive 2003/87/ES v letu, v katerem bi bile te pravice prodane na dražbi;
(h)uporabe enotne vpoklicne stopnje v višini 75 % prihodkov od prodaje kuponov mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2023/956;
(i)uporabe enotne vpoklicne stopnje, ki se določi v skladu s proračunskim postopkom glede na skupni znesek vseh drugih prihodkov, za vsoto BND vseh držav članic.
2.Za namene odstavka 1, točki (e) in (f), se zadevna vpoklicna stopnja meri v cenah iz leta 2028 in prilagodi tekočim cenam z uporabo zadnjega deflatorja bruto domačega proizvoda za Unijo, izraženega v eurih, ki ga določi Komisija in je na voljo, ko se pripravlja predlog proračuna.
3.Za namene odstavka 1, točka (i), se enotna vpoklicna stopnja uporablja za BND vsake države članice.
BND iz odstavka 1, točka (i), pomeni letni BND v tržnih cenah, kot ga določi Komisija z uporabo Uredbe (EU) št. 549/2013, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2023/734, dokler se ne začne uporabljati revidirani ESR. Če je bil BND za določeno leto prvič določen v skladu z ESR 2010, se za namene tega odstavka ESR 2010 še naprej uporablja.
4.Če na začetku proračunskega leta proračun Unije še ni sprejet, se do začetka veljavnosti novih stopenj še naprej uporabljajo prejšnje enotne vpoklicne stopnje, temelječe na BND.
Člen 4
Zgornji meji lastnih sredstev
1.Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih Uniji za pokrivanje letnih odobritev plačil, ne presega 1,75 % vsote BND vseh držav članic.
2.Skupni letni znesek odobritev za prevzem obveznosti v proračunu Unije ne presega 1,81 % vsote BND vseh držav članic.
3.Med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil se ohranja pravilno razmerje, da se zagotovi njihova združljivost in omogoči upoštevanje zgornje meje iz odstavka 1 v naslednjih letih.
4.Kadar spremembe Uredbe (EU) št. 549/2013, zlasti tiste, s katerimi se uvaja revidirani ESR, povzročijo znatne spremembe ravni BND, Komisija ponovno izračuna zgornji meji iz odstavkov 1 in 2 na podlagi naslednje formule:
kjer je:
|
—
|
|
„x %“ zgornja meja lastnih sredstev za odobritve plačil,
|
|
—
|
|
„y %“ zgornja meja lastnih sredstev za odobritve za prevzem obveznosti,
|
|
—
|
|
„t“ je zadnje celo leto, za katero so na razpolago podatki, opredeljeni v Uredbi (EU) 2019/516,
|
|
—
|
|
„ESR“ je Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Uniji.
|
Prilagoditve se uporabljajo od leta, za katero se BND prvič določi v skladu z revidiranim ESR. Če je bil BND za določeno leto prvič določen v skladu z ESR 2010, se za namene tega odstavka ESR 2010 še naprej uporablja.
Če bi takšen ponovni izračun zgornjih mej iz odstavkov 1 in 2 privedel do prilagoditve navzdol v eurih, se rezultati tega ponovnega izračuna ne upoštevajo za namene tega odstavka.
Člen 5
Uporaba sredstev, izposojenih na kapitalskih trgih
Unija sredstev, izposojenih na kapitalskih trgih, ne uporablja za financiranje upravnih odhodkov.
Člen 6
Izredno izposojanje za obravnavanje posledic hudih kriz ali hudih stisk oziroma resne nevarnosti zanje v obdobju 2028–2034
1.V primeru hude krize, hude stiske ali resne nevarnosti zanju, ki vpliva na Unijo ali njene države članice, lahko Svet z uredbo, sprejeto v skladu s postopkom iz člena 311, četrti odstavek, PDEU, aktivira izredno izposojanje z izključnim namenom odpravljanja posledic takih razmer.
2.V okviru splošne omejitve zneskov iz člena 7 lahko uredba Sveta odobri izposojanje za posojila državam članicam, če zadevni sporazumi o posojilih začnejo veljati med 1. januarjem 2028 in 31. decembrom 2034.
3.Postopek, določen v prvem odstavku, se ne sproži, kadar se posledice razmer že ustrezno odpravljajo s programi Unije.
Člen 7
Najvišji znesek izrednega izposojanja za obravnavanje posledic hudih kriz ali hudih stisk oziroma resne nevarnosti zanje v obdobju 2028–2034
1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za izposojanje sredstev na kapitalskih trgih v imenu Unije, če so izpolnjeni pogoji iz člena 6 in v okviru omejitev iz odstavka 2 tega člena. Operacije izposojanja se izvedejo v skladu s členom 224 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in v eurih.
2.Vsota neporavnanih zneskov glavnice, za katere se Komisiji lahko odobri izposojanje na kapitalskih trgih za tako financiranje, je omejena na znesek, ki je glede na napovedani večletni razvoj pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz izposojanja Komisije v imenu Unije, združljiv z zgornjo mejo iz člena 8.
Člen 8
Izredno in začasno povečanje zgornjih mej lastnih sredstev
Zgornji meji, določeni v členu 4, odstavka 1 in 2, se začasno povečata, vsaka za 0,25 odstotne točke, z izključnim namenom kritja vseh obveznosti Unije, ki izhajajo iz izposojanja za posojila iz člena 7, do prenehanja vseh takih obveznosti.
Zadevno povečanje zgornjih mej lastnih sredstev se ne uporabi za kritje nobenih drugih obveznosti Unije.
Člen 9
Načelo univerzalnosti
Prihodki iz člena 3 se brez razlikovanja uporabljajo za financiranje vseh odhodkov iz letnega proračuna Unije.
Člen 10
Prenos presežka
Vsi presežki pri prihodkih Unije nad skupnimi dejanskimi odhodki v proračunskem letu se prenesejo v naslednje proračunsko leto.
Člen 11
Pobiranje lastnih sredstev in njihovo dajanje na razpolago Komisiji
1.Lastna sredstva iz člena 3, odstavek 1, točka (b), dolguje vsako podjetje.
2.Države članice pobirajo lastna sredstva iz člena 3, odstavek 1, točki (a) in (b), v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, pravili, sprejetimi na podlagi člena 12, ter nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, potrebnimi za zagotovitev pobiranja, vključno z izterjavo, izvršilnimi ukrepi, sankcijami in upravnimi kaznimi v primeru neizpolnjevanja obveznosti. Države članice sprejmejo ali prilagodijo navedene določbe, da izpolnijo zahteve pravil Unije, pri čemer ustrezno upoštevajo načeli dobrega finančnega poslovodenja in zaščite finančnih interesov Unije.
Komisija ustrezne nacionalne določbe, o katerih jo obvestijo države članice, pregleda, državam članicam sporoči, kako jih je po njenem mnenju treba prilagoditi, da bodo skladne s pravili Unije, in po potrebi poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.
3.Države članice kot stroške pobiranja zadržijo 10 % zneskov iz člena 3, odstavek 1, točka (a).
4.Države članice dajo Komisiji na razpolago lastna sredstva iz člena 3, odstavek 1, tega sklepa v skladu z uredbami, sprejetimi na podlagi člena 322, drugi odstavek, PDEU. Te uredbe določajo tudi pravila o odgovornosti držav članic do Unije v zvezi s pobiranjem in izterjavo lastnih sredstev iz člena 3, odstavek 1, točki (a) in (b), od carinskih dolžnikov in podjetij.
Člen 12
Izvedbeni ukrepi
Svet lahko določi izvedbene ukrepe v skladu s postopkom iz člena 311, četrti odstavek, PDEU v zvezi z naslednjimi elementi sistema virov lastnih sredstev Unije:
(a)postopkom za izračun letnega proračunskega salda, kakor je določen v členu 10;
(b)določbami in ureditvami, potrebnimi za kontroliranje in nadziranje pobiranja lastnih sredstev iz člena 3, odstavek 1, ter vsemi ustreznimi zahtevami glede poročanja;
(c)kar zadeva lastna sredstva iz člena 3, odstavek 1, točka (b):
I.pravili glede obveznosti podjetij v zvezi s prispevkom;
II.vsemi pravili, potrebnimi za praktično delovanje pobiranja prispevkov od podjetij s strani držav članic, vključno s tistimi, ki se nanašajo na upravne postopke, obrazce, zamudne obresti, kontrolne ukrepe in vse ustrezne ukrepe v zvezi z izterjavo ter sankcijami in upravnimi kaznimi v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani podjetij;
III.pravili za pretvorbo pragov in zneskov prispevkov v nacionalne valute v primeru držav članic, katerih valuta ni euro;
(d)kar zadeva lastna sredstva iz člena 3, odstavek 1, točka (e), določbami o prilagoditvah za zagotovitev primerljivosti, zanesljivosti in izčrpnosti rezultatov v zvezi s težo nastale odpadne plastične embalaže.
Člen 13
Končne in prehodne določbe
1.Ob upoštevanju odstavkov 2, 3 in 4 se Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 razveljavi.
Vsako sklicevanje na Sklep Sveta 70/243/ESPJ, EGS, Euratom, na Sklep Sveta 85/257/EGS, Euratom, na Sklep Sveta 88/376/EGS, Euratom, na Sklep Sveta 94/728/ES, Euratom, na Sklep Sveta 2000/597/ES, Euratom, na Sklep Sveta 2007/436/ES, Euratom, na Sklep Sveta 2014/335/EU, Euratom ali na Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 se šteje kot sklicevanje na ta sklep; sklicevanja na razveljavljeni sklep se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge k temu sklepu.
2.Členi 2, 4 in 5 Sklepa 94/728/ES, Euratom, členi 2, 4 in 5 Sklepa 2000/597/ES, Euratom, členi 2, 4 in 5 Sklepa 2007/436/ES, Euratom, členi 2, 4 in 5 Sklepa 2014/335/EU, Euratom ter člen 2 Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 se še naprej uporabljajo za izračun in prilagoditev prihodkov, ki izhajajo iz uporabe enotne vpoklicne stopnje za osnovo za DDV, ki se omeji med 50 % in 55 % BNP ali BND vsake države članice glede na zadevno leto.
3.Člena 5 in 6 ter člen 9(4) do (9) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 se še naprej uporabljajo za namene izrednih in začasnih dodatnih sredstev za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19.
4.Evropski sistem računov iz člena 2, odstavek 3, Sklepa Sveta 2020/2053 je še naprej ESR 2010.
5.Države članice kot stroške pobiranja še naprej zadržijo 10 % zneskov iz člena 3(1), točka (a), ki bi jih morale v skladu z veljavnimi pravili Unije dati na razpolago do 28. februarja 2001.
6.Države članice kot stroške pobiranja še naprej zadržijo 25 % zneskov iz člena 3(1), točka (a), ki bi jih morale v skladu z veljavnimi pravili Unije dati na razpolago med 1. marcem 2001 in 28. februarjem 2014.
7.Države članice kot stroške pobiranja še naprej zadržijo 20 % zneskov iz člena 3(1), točka (a), ki bi jih morale v skladu z veljavnimi pravili Unije dati na razpolago med 1. marcem 2014 in 28. februarjem 2021.
8.Države članice kot stroške pobiranja še naprej zadržijo 25 % zneskov iz člena 3(1), točka (a), ki bi jih morale v skladu z veljavnimi pravili Unije dati na razpolago med 1. marcem 2021 in 29. februarjem 2028.
9.V obdobju med [1. novembrom 2026] in 31. decembrom 2027 se z odstopanjem od člena 9, odstavek 3, in pravil, sprejetih na podlagi člena 10, točka (b), Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053, zneski tradicionalnih lastnih sredstev, povezani z obdelavo za namene sprostitve blaga, prodanega na daljavo, v prosti promet, ne dajo na razpolago, ter se za te zneske ne uporabljajo pravila v zvezi s kontrolami, nadzorom in poročanjem.
10.Za namene tega sklepa so vsi denarni zneski izraženi v eurih.
Člen 14
Začetek veljavnosti
Generalni sekretar Sveta o tem sklepu uradno obvesti države članice.
Države članice generalnega sekretarja Sveta nemudoma uradno obvestijo o zaključku postopkov za sprejetje tega sklepa v skladu s svojimi ustavnimi pravili.
Ta sklep začne veljati prvi dan prvega meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila iz drugega odstavka.
Uporablja se od [1. januarja 2028].
Vendar se člen 3, odstavek 1, točka (b), uporablja od 1. januarja prvega koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem začne veljati ta sklep.
Člen 15
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju,