EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.7.2025

COM(2025) 553 final

2025/0237(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sheme šolskega sadja, zelenjave in mleka (šolska shema EU), sektorskih intervencij, vzpostavitve beljakovinskega sektorja, zahtev za konopljo, možnosti tržnih standardov za sir, beljakovinske rastline in meso, uporabe dodatnih uvoznih dajatev, pravil o razpoložljivosti oskrbe v času izrednih razmer in hudih kriz ter varščin

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Kmetijstvo in prehrana sta strateška sektorja Unije, ki preskrbujeta varno in visokokakovostno hrano 450 milijonom Evropejcev po dostopnih cenah ter igrata ključno vlogo za evropsko in svetovno prehransko varnost. Hkrati sta bistvenega pomena za ohranjanje gospodarstva in življenja na podeželskih območjih ter pomemben del rešitve pri varstvu podnebja, narave, tal, vode in biotske raznovrstnosti, ki so trenutno pod pritiskom. Skupna kmetijska politika (SKP) je v središču evropskega projekta in se je pred več kot 60 leti zavezala k zagotavljanju prehranske varnosti in primernega življenjskega standarda kmetijske skupnosti v skladu s cilji Pogodb EU.

Taka zaveza je danes enako pomembna kot tedaj, saj se kmetijski sektor EU še naprej spoprijema z znatnimi izzivi. Neenaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni, nekatere uvozne odvisnosti in ranljivost za geopolitične negotovosti še povečujejo dolgoročno negotovost, s katero se soočajo kmetje v EU. Hkrati mora trg kmetom prinašati boljše prihodke, ki jim bodo omogočili potrebne naložbe, da bodo njihove kmetije kos izzivom prihodnosti in odpornejše. Za uresničitev tega je treba odpraviti sedanja neravnotežja v prehranski verigi, v kateri nepravična porazdelitev prihodkov, tveganja in bremena stroškov pogosto nesorazmerno prizadenejo primarne proizvajalce.

Ti izzivi upravičujejo javno intervencijo v sektor in hkrati zahtevajo odločen in prilagodljiv odziv politike, da se zagotovi konkurenčen, odporen in trajnosten kmetijski sektor. V skladu s sporočilom Komisije Vizija za kmetijstvo in prehrano 1 bi tak odziv politike pripomogel tudi k privlačnejšemu in predvidljivejšemu sektorju, v katerem bodo dohodki kmetom omogočali uspešno in dobro življenje ter tako privabljali prihodnje generacije. V tem okviru bi opredelitev ustreznih omogočitvenih pogojev na ravni EU skupaj z daljnosežnim sklopom orodij kmetom pomagala izkoristiti njihov podjetniški potencial in okrepiti njihov položaj v vrednostni verigi, vključno s spodbudami za kmete, da delijo tveganja (npr. prek organizacij proizvajalcev ali zadrug). Hkrati so kmetje s podporo za naložbe v usposabljanje, izmenjavo dobrih praks, uvajanjem inovativnih proizvodnih metod in ustreznih praks obvladovanja tveganja na ravni kmetij podprti pri raziskovanju različnih virov dohodka in izkoriščanju novih tržnih priložnosti, kot so tiste, povezane s čedalje večjo uporabo konoplje v biogospodarstvu.

Zato se šteje, da je posebna podpora za nekatere sektorje strateške narave, saj prispeva k doseganju ciljev SKP in krepitvi sinergij z drugimi instrumenti SKP. Enako pomembna je podpora EU za beljakovinske rastline ob upoštevanju agronomskih izzivov in podnebne ranljivosti, ki omejujeta zanimanje kmetov za vključevanje v ta sektor. Hkrati je ta posebna pozornost določena tudi s potrebo po zmanjšanju odvisnosti Unije od uvoza visokokakovostnih beljakovin ter okrepitvi odprte strateške avtonomije EU v skladu z vizijo.

V tem kontekstu in kot je poudarjeno v viziji, bo trajnostna živinoreja še naprej bistveni del kmetijstva, konkurenčnosti in kohezije Unije. Živinorejski sektor Unije je še posebno izpostavljen različnim pretresom in svetovni konkurenci ter mora izpolnjevati visoke proizvodne standarde, ki se na trgu ne povrnejo vedno. Priznavanje naravne sestave mesa in mesnih izdelkov postaja v interesu proizvajalcev in potrošnikov Unije pomembno, saj imajo izrazi, povezani z mesom, pogosto kulturni pomen.

Hkrati je v skladu z vizijo za kmetijstvo in prehrano ponovno zbliževanje potrošnikov EU – zlasti ranljivih skupin, kot so otroci – s hrano in lokalnimi območji še naprej bistvenega pomena za prihodnost kmetijstva v Evropi. Zato bi bilo treba nadaljevati prizadevanja za spodbujanje kakovosti hrane EU na evropskih trgih, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, pa tudi na mednarodnih trgih. Takšne pobude bi okrepile konkurenčnost kmetijskega sektorja ter spodbudile bolj zdrave prehranjevalne navade med splošno javnostjo. V zvezi s tem se je pomoč za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu: šolska shema EU) izkazala za učinkovito pri povečanju uživanja izbranih kmetijskih proizvodov, vendar bi bilo treba njeno učinkovitost in skladnost z drugimi instrumenti SKP še dodatno okrepiti.

Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 5 določa temeljna pravila za skupno ureditev trgov kmetijskih proizvodov (SUT). Za obdobje 2028–2034 bo finančno podporo za ukrepe iz navedene uredbe urejal pravni okvir iz Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skladu za NRP] 6 . Za to podporo bodo veljala tudi pravila iz Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o okviru smotrnosti ] 7 , ki določa okvir za sledenje proračunskim odhodkom in smotrnosti skupaj z drugimi horizontalnimi pravili za programe in dejavnosti Unije, razen če je določeno drugače.

Podobno bosta šolska shema EU in podpora za posebne kmetijske sektorje prejeli finančno podporo prek nacionalnih in regionalnih načrtov za partnerstva (v nadaljnjem besedilu: načrti za NRP) v skladu z Uredbo (EU) …/… [uredba o skladu za NRP]. Ker pa so ti povezani s trgi kmetijskih proizvodov, bi bilo treba posebna pravila o vrstah intervencij določiti v Uredbi (EU) št. 1308/2013.

Dodatno je treba za upoštevanje razvoja v kmetijskem sektorju in boljše izvajanje Uredbe (EU) št. 1308/2013 nekatere določbe navedene uredbe spremeniti in posodobiti.

Poleg tega bi bilo treba po razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 8 ter ob upoštevanju predlogov uredb (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] in (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ] nekatera pooblastila iz Uredbe (EU) št. 1306/2013 in Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta 9 v zvezi z javno intervencijo, pomočjo za zasebno skladiščenje, tarifnimi kvotami, organizacijami proizvajalcev in varščinami vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013. Nadalje bi bilo treba po vključitvi nekaterih določb Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 10 v Uredbo (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] nekatere njene določbe vključiti tudi v Uredbo (EU) št. 1308/2013.

Za uskladitev z določbami Sporazuma STO o kmetijstvu je treba posodobiti nekatere določbe za izračun dodatnih uvoznih dajatev.

Kot del te pobude bi bilo treba določiti določbe o pogojih za proizvodnjo in trženje proizvodov iz konoplje. Obstoječa pravila o uvozu konoplje bi bilo treba zaradi usklajenosti tudi posodobiti.

Nazadnje bi bilo treba v Uredbi (EU) št. 1308/2013 določiti določbe o razpoložljivosti oskrbe s kmetijskimi proizvodi v času izrednih razmer in hudih kriz.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je v celoti skladen s cilji skupne kmetijske politike, določenimi v členu 39 PDEU. Cilji sprememb so skladni s pravili o skupni ureditvi trgov za kmetijske proizvode . Namenjeni so izboljšanju obstoječe skupne ureditve trga.

•Skladnost z drugimi politikami EU

Spremembe so skladne z drugimi politikami EU in povečujejo vlogo pravil SUT ter z njimi povezanih instrumentov pri prispevanju k ciljem skupne kmetijske politike.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 42, člen 43(2) in člen 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so podlaga za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Pravna podlaga se uporablja za: vzpostavitev skupne ureditve kmetijskih trgov in druge določbe, potrebne za doseganje ciljev skupne kmetijske politike, ter pravila o posebnih ukrepih v najbolj oddaljenih regijah.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije je kmetijstvo področje deljene pristojnosti med Unijo in državami članicami, zato se uporablja načelo subsidiarnosti.

Glede na vseevropsko razsežnost skupne ureditve trga in to, da ta ureja prosti pretok kmetijskih proizvodov na notranjem trgu, je treba različna vprašanja obravnavati na ravni EU in ne na ravni posameznih držav članic. Poleg tega so predlagane spremembe spremembe obstoječe skupne ureditve trga za kmetijske proizvode.

•Sorazmernost

Predlog vsebuje omejene in ciljno usmerjene spremembe veljavne zakonodaje, ki so potrebne za dobro delovanje obstoječe skupne ureditve trga.

•Izbira instrumenta

Zaradi ciljev in vsebine predloga je sprememba sedanje uredbe najprimernejši instrument.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Predlog je del pregleda SKP za obdobje po letu 2027, za katerega sta bila izvedena celovita ocena učinka in posvetovanje z deležniki.

•Temeljne pravice

V predlaganih spremembah se spoštujejo pravice in upoštevajo načela, določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, kakor so določena v uredbah (EU) …/… [uredba o skladu za NRP]. Določbe uredb (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] o spoštovanju temeljnih pravic in vladavine prava se bodo uporabljale tudi za šolsko shemo EU in podporo za kmetijske sektorje.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Šolsko shemo EU in podporo za kmetijske sektorje bo podpiral Sklad, pravila za katerega so določena v uredbah (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] in (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ]. Kar zadeva šolsko shemo EU, Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2023/106 določa okvirne dodelitve pomoči Unije državam članicam za šolsko sadje in zelenjavo ter za šolsko mleko za obdobje od 1. avgusta 2023 do 31. julija 2029, s tem pa posega v obdobje naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034. Tako kot pri SKP po letu 2027 bo od leta 2028 vzpostavljena nova šolska shema, zato je treba za šolsko leto 2027/2028 za petmesečno obdobje od 1. avgusta do 31. decembra 2027 določiti posebno zmanjšano dodelitev, saj bosta njeno izvajanje in financiranje še vedno spadala v sedanji večletni finančni okvir.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ta pobuda se bo spremljala prek okvira smotrnosti, ki se uporablja za večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034 in je določen v predlogu uredbe (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ], ki določa okvir za sledenje proračunskim odhodkom in smotrnosti skupaj z drugimi horizontalnimi pravili za programe in dejavnosti Unije, razen če je določeno drugače.

Intervencije šolske sheme EU

Pravne določbe določajo osnovne parametre politike, kot so cilji sheme in njene osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo ciljne vrednosti. Večja subsidiarnost omogoča, da se bolje upoštevajo lokalne razmere in potrebe. Uredba (EU) …/… [uredbe o skladu za NRP] bi se morala uporabljati za šolsko shemo EU, posebna pravila o navedeni vrsti intervencije pa bi bilo treba določiti v Uredbi (EU) št. 1308/2013.

Da bi se zmanjšal vnos prostih sladkorjev in maščob pri šolarjih, bi bilo treba omejiti razdeljevanje proizvodov z visoko vsebnostjo prostih sladkorjev in maščob. Da bi bili otroci ozaveščeni o raznolikosti proizvodov, ki se pridelujejo v Uniji, ter o njihovih različnih lastnostih, bi bilo treba dati prednost razdeljevanju proizvodov s poreklom iz Unije, skupaj z merili, povezanimi z višjimi standardi okoljske in socialne trajnostnosti. Države članice bi morale zagotoviti izvajanje ukrepov ozaveščanja o nekaterih temah. Odvisno od primera in da bi se preprečila podvajanja, se lahko namesto sheme uporabi nacionalni učni načrt. Glede na čedalje večjo zaskrbljenost zaradi predelanih živil in proizvodov, ki lahko vsebujejo veliko dodanih sladkorjev in ne zadovoljujejo prehranskih potreb otrok, bi bilo treba navedene proizvode izključiti iz šolske sheme EU. Navedeni novi elementi izhajajo iz ocene sheme, kakor je bilo temeljito analizirano v oceni učinka.

Sektorske intervencije

Pravne določbe določajo minimalne zahteve glede vsebine in ciljev politike za takšne vrste intervencij, splošni cilj katerih je zagotoviti učinkovito delovanje in stabilnost kmetijskih trgov. To bi omogočilo enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ter določilo pogoje za enakopravno in pošteno konkurenco. Države članice bi morale pri vključitvi intervencij v nekatere sektorje v svojih načrtih za NRP poskrbeti za skladnost z drugimi intervencijami na sektorski ravni. Vrste intervencij v nekaterih sektorjih bi morale podpirati sektorje sadja in zelenjave, vina, beljakovinskih rastlin, čebelarskih proizvodov, oljčnega olja in namiznih oljk ter hmelja, pa tudi drugim sektorjem in proizvodom iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013, za katere velja, da ima vzpostavitev specifičnih intervencij ugodne učinke na doseganje nekaterih ali vseh splošnih in specifičnih ciljev SKP, ki naj bi jih dosegli z Uredbo (EU) …/… [uredba o skladu za NRP].

Beljakovinske rastline

Pravne določbe uvajajo posebna pravila za obvezno priznavanje proizvajalcev in medpanožnih organizacij v tem sektorju. To bi pomagalo okrepiti vrednostno verigo na regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni ter obravnavati agronomske izzive, ki ogrožajo interes kmetov v tem sektorju.

Da bi se podprla proizvodnjo beljakovinskih rastlin in zmanjšala odvisnost Unije od uvoza visokokakovostnih beljakovin, bi bilo treba v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1308/2013 ustvariti ločen sektor beljakovinskih rastlin. V ta namen bo sektor beljakovinskih rastlin nadomestil sedanji sektor posušene krme. Proizvodi, ki spadajo v sektor beljakovinskih rastlin, bodo premeščeni iz dela XXIV Priloge I v nov oddelek 1 dela IV Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013. Posušena krma, ki ne spada v sektor beljakovinskih rastlin, bo premeščena iz sedanjega dela IV Priloge I v del XXIV navedene priloge. Sklicevanje na sektor posušene krme je treba črtati iz člena 6 o tržnih letih.

V člena 154 in 158 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba dodati prehodne določbe za priznanje obstoječih organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, ki so že priznane za proizvode, ki spadajo v novi sektor beljakovinskih rastlin.

Sektor beljakovinskih rastlin bi bilo treba dodati na seznam sektorjev, za katere morajo države članice na zahtevo priznati organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije (člen 159, točki (a) in (b), Uredbe (EU) št. 1308/2013).

Tržni standardi

Konoplja

Konoplja spada v skupno ureditev trgov kmetijskih proizvodov v SKP, pri čemer je bilo njeno področje uporabe z Uredbo (EU) št. 1308/2013 razširjeno tudi zunaj uporabe za vlakna. Kmetje lahko prejmejo plačila SKP na površino, če izpolnjujejo standardna in za konopljo specifična merila, vključno s pridelavo sort z vsebnostjo Δ9-tetrahidrokanabinola (THC), ki je manjša od 0,3 %, da se prepreči nezakonito gojenje.

Sladkor

Dodatne uvozne dajatve

Člen 182(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa pravila o metodi izračuna, ki se lahko uporabi za določitev sprožitvene količine za namene uporabe dodatnih uvoznih dajatev. Da bi pravilno odražal metodo izračuna iz člena 5(4) Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o kmetijstvu, bi bilo treba člen 182(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 spremeniti tako, da bi določal, da mora izračun temeljiti na povprečnem letnem uvozu v treh predhodnih letih. Poleg tega člen 182(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni glede na zastavljeni cilj. Vendar je dokazovanje, da bi uvoz verjetno povzročil motnje na trgu Unije, zahtevno, pri pokvarljivih sezonskih proizvodih, za katere se tak zaščitni ukrep trenutno uporablja, pa pogosto neizvedljivo ali ne dovolj pravočasno. Ker ta zahteva presega obveznosti iz Sporazuma STO o kmetijstvu ter da bi se upoštevali pomisleki deležnikov in poenostavil postopek, bi bilo treba navedeni odstavek 2 črtati.

Pravila o razpoložljivosti oskrbe v času izrednih razmer in hudih kriz

Pravne določbe uvajajo obveznosti za države članice, da sprejmejo osnovne ukrepe za pripravljenost, ki naj vključujejo vzpostavitev nacionalnih in/ali regionalnih načrtov za pripravljenost in odzivanje pri kmetijskih proizvodih, redni izmenjavi informacij o zalogah kmetijskih proizvodov, imenovanju pristojnih organov ter sodelovanju pri testiranju izjemnih situacij na ravni EU. Ta prizadevanja bi bilo treba dopolniti z okrepljenimi obveznostmi v kriznih ali zelo tveganih razmerah, vključno z obveznim poročanjem.

Strategija Unije za ustvarjanje zalog si prizadeva združiti centralizirane rezerve s prispevki držav članic, podprtimi z javno-zasebnimi partnerstvi, da se dosežejo učinkovitost, prilagodljivost in stroškovna učinkovitost. Kadar države članice vzpostavijo in upravljajo rezerve kmetijskih proizvodov, bi bilo treba uvesti pravila za zagotovitev, da so taki ukrepi zasnovani tako, da čim bolj zmanjšajo izkrivljanje trga.

Poimenovanja mesa

Uvesti bi bilo treba posebne pravne določbe za zaščito izrazov, povezanih z mesom, da se poveča preglednost na notranjem trgu glede sestave živil in vsebnosti hranil ter zagotovi, da lahko potrošniki sprejemajo dobro informirane odločitve, zlasti tisti, ki iščejo kakšno posebno prehransko vsebino, ki je tradicionalno povezana z mesnimi izdelki.

Program možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI)

Ob upoštevanju predlogov uredb (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] in (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ] bi bilo treba določbe iz Uredbe (EU) št. 228/2013 o uporabi grafičnega znaka za trženje kakovostnih kmetijskih proizvodov v najbolj oddaljenih regijah ter odstopanje od pravil o državni pomoči za nacionalna plačila za sektor sladkorja v francoskih najbolj oddaljenih regijah vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013.

Vrnitev manjkajočih pravil in pooblastil

Pravila in pooblastila, ki se nanašajo na ukrepe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, so bila določena v Uredbi (EU) št. 1306/2013 in so trenutno določena v Uredbi (EU) 2021/2116. Po razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 in ob upoštevanju predlogov uredb (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] in (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ] bi bilo treba pravila in pooblastila iz Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi z javno intervencijo in pomočjo za zasebno skladiščenje, tarifnimi kvotami, priznavanjem organizacij proizvajalcev in varščinami vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013.

Odložena uporaba in čezmejne določbe

Da bi imele države članice in izvajalci dovolj časa za uskladitev z novimi pravili, bi bilo treba datum začetka uporabe odložiti za spremembe, ki se nanašajo na panožne sporazume v sektorju sladkorja, na pogoje za trženje, proizvodnjo in uvoz konoplje ter na določbe o razpoložljivosti oskrbe v času izrednih razmer in hude krize. Nadalje, da bi se zagotovil nemoten prehod na novo šolsko shemo EU, bi se moralo črtanje določb o šolski shemi EU iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 uporabljati od 1. januarja 2028, navedene določbe pa bi se morale še naprej uporabljati za ukrepe, ki se izvajajo do 31. decembra 2027. Ker se bo sedanja šolska shema EU 31. decembra 2028 nehala izvajati, je treba za šolsko leto 2027/2028 za petmesečno obdobje od 1. avgusta do 31. decembra 2027 določiti posebno zmanjšano dodelitev, saj bosta njeno izvajanje in financiranje še vedno spadala v sedanji večletni finančni okvir.

2025/0237 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sheme šolskega sadja, zelenjave in mleka (šolska shema EU), sektorskih intervencij, vzpostavitve beljakovinskega sektorja, zahtev za konopljo, možnosti tržnih standardov za sir, beljakovinske rastline in meso, uporabe dodatnih uvoznih dajatev, pravil o razpoložljivosti oskrbe v času izrednih razmer in hudih kriz ter varščin

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42, člena 43(2) in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Sporočilo Komisije z dne 19. februarja 2025 Vizija za kmetijstvo in prehrano 15 napoveduje, da bo skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje po letu 2027 državam članicam naložila dodatno obveznost in odgovornost, kako izpolnjujejo cilje SKP, ter s tem podpirala in stabilizirala dohodke kmetov, privabljala prihodnje generacije kmetov ter zagotavljala prehransko varnost. To bi morala biti preprostejša in bolj ciljno usmerjena politika z večjo prožnostjo za kmete ter premikom od zahtev k spodbudam za kmete.

(2)Večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034 vključuje Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skladu za NRP] 16 o ustanovitvi Sklada za nacionalna in regionalna partnerstva (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje 2028–2034, ki združuje nacionalno predhodno dodeljena sredstva v okviru Sklada, vključno z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP). V skladu z navedeno uredbo se Sklad izvaja prek načrtov za NRP ter instrumenta EU (v nadaljnjem besedilu: Instrument).

(3)Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 17 določa vse osnovne elemente skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov.

(4)Podpora SKP, določena v Uredbi (EU) št. 1308/2013 za obdobje po letu 2027, bo podprta s sredstvi Sklada, zanjo pa bodo veljala pravila, določena v uredbah (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] in (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o okviru smotrnosti ] 18 , kot ju dopolnjuje Uredba (EU) št. 1308/2013.

(5)Pridelava beljakovinskih rastlin v Uniji se spopada z vztrajnimi težavami, zlasti zaradi nestanovitne ponudbe in povpraševanja na lokalni ravni ter agronomskih izzivov pri njihovi pridelavi, zaradi česar so za kmete bolj tvegana možnost. Da bi se podprla njihova pridelava in zmanjšala odvisnost Unije od uvoza visokokakovostnih beljakovin, je primerno, da se v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1308/2013 ustvari ločen sektor beljakovinskih rastlin. Da bi se olajšalo ustanavljanje organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij v sektorju beljakovinskih rastlin ter s tem okrepila vrednostna veriga na regionalni, nacionalni in prehodni ravni, bi moralo biti poleg tega njihovo priznanje obvezno. Ker je treba glavne proizvode iz sektorja posušene krme, navedene v delu IV Priloge I k tej uredbi, vključiti v sektor beljakovinskih rastlin, je treba sektor posušene krme črtati iz Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(6)Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) je s sodbo v zadevi C-113/14 19 z dne 7. septembra 2016 razglasilo za ničen člen 7 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki določa referenčne prage za kmetijske proizvode, z utemeljitvijo, da bi na podlagi člena 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) navedene prage moral sprejeti samo Svet na predlog Komisije. Zato je primerno, da se člen 7 Uredbe (EU) št. 1308/2013 črta.

(7)Uredba (EU) št. 1308/2013 določa pravila za javno intervencijo. Uredba (EU) 2021/2116 je določila pravila za odhodke za javno intervencijo in na Komisijo prenesla pooblastilo, da navedeno uredbo dopolni s pravili o vrsti ukrepov, ki so upravičeni do financiranja Unije, in pogojih za povračilo, o pogojih za upravičenost in metodah izračuna na podlagi informacij, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija, ali pavšalnih ali nepavšalnih zneskov, določenih v kmetijski zakonodaji za nekatere sektorje, ter o vrednotenju operacij v zvezi z javno intervencijo, ukrepih, ki se sprejmejo pri izgubi ali poslabšanju stanja proizvodov iz javne intervencije, in določitvi zneskov, ki se financirajo. Ker so ta pravila potrebna za delovanje sistema javne intervencije, bi bilo treba obstoječa pooblastila vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(8)Uredba (EU) št. 1308/2013 poleg pravil o javni intervenciji določa tudi pravila o pomoči za zasebno skladiščenje. Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 20 in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 21 določata pravila o pregledih in kaznih, sprejetih na podlagi pooblastil za delegirane in izvedbene akte iz Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 22 . Po razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 in ob upoštevanju uredb (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] in (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ] bi bilo treba pooblastila iz Uredbe (EU) št. 1306/2013 in Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta 23 za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov o pregledih in kaznih pri javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(9)Zlasti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev Uredbe (EU) št. 1308/2013 s pravili o zmanjšanju izplačila pomoči, če izvajalci ne izpolnjujejo svojih obveznosti pri pogojih za javno intervencijo ali zasebno skladiščenje. Prav tako bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenimi akti sprejme enotna pravila za države članice o preizkusih in metodah za ugotavljanje upravičenosti proizvodov do javne intervencije in zasebnega skladiščenja ter uporabi razpisnih postopkov za javno intervencijo ali zasebno skladiščenje, o upravnih pregledih in pregledih na kraju samem, ki jih izvajajo države članice v zvezi s spoštovanjem obveznosti, zavez in meril za upravičenost do javne intervencije ali zasebnega skladiščenja, ter o uporabi in izračunu upravnih kazni, ki jih naložijo države članice, kadar izvajalci ne izpolnjujejo meril za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti pri pogojih za javno intervencijo ali zasebno skladiščenje.

(10)Pomoč za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi, določena v delu II, naslov I, poglavje II, Uredbe (EU) št. 1308/2013 (v nadaljnjem besedilu: šolska shema EU), se je izkazala za učinkovito pri povečanju uživanja izbranih kmetijskih proizvodov. Da bi se prispevalo k doseganju ciljev SKP, bi bilo treba šolsko shemo EU nadaljevati. Da bi se povečala njena učinkovitost in zagotovila skladnost z drugimi instrumenti SKP, pa bi morala šolska shema EU temeljiti na doseganju rezultatov in se izvajati kot vrsta intervencije, ki jo podpira Sklad. Unija bi morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji šolske sheme EU in njene osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo ciljne vrednosti. Večja subsidiarnost omogoča, da se bolje upoštevajo lokalne razmere in potrebe. Pravila iz Uredbe (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] in (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ] bi se morala uporabljati za šolsko shemo EU, kot jo dopolnjuje ta uredba. Ker je šolska shema EU ukrep tržne intervencije, bi bilo treba posebna pravila o vrsti intervencije določiti v Uredbi (EU) št. 1308/2013.

(11)Cilj šolske sheme EU je, da se otroci ponovno zbližajo s kmetijstvom in da se spodbujajo zdrave prehranjevalne navade. Ker so otroci iz ranljivih skupin bolj nagnjeni k nezdravemu načinu prehranjevanja, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da se osredotočijo na te skupine glede na socialno-ekonomske vidike. Da bi se zmanjšal vnos prostih sladkorjev in maščob pri šolarjih, bi bilo treba omejiti razdeljevanje proizvodov z visoko vsebnostjo prostih sladkorjev in maščob. Da bi bili otroci ozaveščeni o raznolikosti proizvodov, ki se pridelujejo v Uniji, ter o njihovih različnih lastnostih, bi bilo treba dati prednost razdeljevanju proizvodov s poreklom iz Unije, skupaj z merili, povezanimi z višjimi standardi okoljske in socialne trajnostnosti. Države članice bi morale zagotoviti izvajanje ukrepov ozaveščanja o nekaterih temah. Da bi se preprečilo podvajanje, se lahko namesto šolske sheme EU uporabi nacionalni učni načrt. Glede na čedalje večjo zaskrbljenost zaradi predelanih živil in proizvodov, ki lahko vsebujejo veliko dodanih sladkorjev in ne zadovoljujejo prehranskih potreb otrok, je ustrezno, da se ti proizvodi izključijo iz šolske sheme EU.

(12)Ker šolska shema EU, ki se izvaja v okviru Sklada, zajema obdobje od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034, bi se moralo črtanje določb o šolski shemi EU iz dela II, naslov I, poglavje II, Uredbe (EU) št. 1308/2013 uporabljati od 1. januarja 2028. Za zagotovitev nemotenega prehoda bi bilo treba določiti, da se črtane določbe še naprej uporabljajo za ukrepe, ki se izvajajo do 31. decembra 2027. Ker se bo šolska shema EU iz dela II, naslov I, poglavje II, Uredbe (EU) št. 1308/2013 pred koncem šolskega leta 2027/2028, ki traja od 1. avgusta 2027 do 31. julija 2028, nehala izvajati, bi bilo treba poleg tega za navedeno šolsko leto sorazmerno znižati skupno zgornjo mejo pomoči Unije, določeno za posamezno šolsko leto v členu 23a Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(13)Da bi prispevali k doseganju ciljev SKP in okrepili sinergije z drugimi instrumenti SKP, so potrebne vrste intervencij v nekaterih sektorjih. Na ravni Unije bi bilo treba določiti minimalne zahteve glede vsebine in ciljev takih vrst intervencij, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ter preprečili neenako in nepravično konkurenco. Države članice bi morale pri vključitvi intervencij v nekatere sektorje svojih načrtih za NRP zagotoviti skladnost z drugimi intervencijami na sektorski ravni. Vrste intervencij v nekaterih sektorjih bi morale podpirati sektorje sadja in zelenjave, vina, beljakovinskih rastlin, čebelarskih proizvodov, oljčnega olja in namiznih oljk ter hmelja, pa tudi druge sektorje in proizvode iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013. Zlasti glede na primanjkljaj Unije pri rastlinskih beljakovinah in okoljske koristi, ki jih prinaša njihova pridelava, bi bilo treba stročnice vključiti med proizvode, upravičene do podpore, ob upoštevanju seznama EU v okviru STO o oljnicah.

(14)Da bi se zaščitili finančni interesi proračuna Unije in zagotovilo, da so kazni sorazmerne, učinkovite in odvračilne, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev Uredbe (EU) št. 1308/2013 s pravili o začasni prekinitvi, zmanjšanju in izterjavi izplačil pomoči za sektorske intervencije pri neupoštevanju meril za priznanje s strani organizacij proizvajalcev. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenimi akti sprejme pravila o upravnih pregledih in pregledih na kraju samem, ki jih države članice izvajajo pri organizacijah proizvajalcev ali združenjih organizacij proizvajalcev, da se preveri skladnost z merili za priznanje, ter pravila o enotnem identifikacijskem sistemu priznanih organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev.

(15)V skladu s sklepi poročila Komisije o novih tržnih standardih za sušene stročnice in sojo 24 je primerno določiti možnost določitve tržnih standardov za beljakovinske rastline, da bi bili potrošniki bolje obveščeni o poreklu proizvodov iz beljakovinskih rastlin, ki jih kupujejo. Iz istega razloga bi bilo treba goveje, prašičje, ovčje in kozje meso dodati na seznam, zanje pa se lahko sprejmejo tržni standardi. Poleg tega je primerno določiti tudi možnost določitve tržnih standardov za sir, da se omogoči morebitna harmonizacija opredelitve in sestave nekaterih sirov za vzpostavitev skupnih kakovostnih izhodišč na celotnem notranjem trgu.

(16)V sporočilu Komisije Vizija za kmetijstvo in prehrano je poudarjeno, da je živinoreja bistveni del kmetijstva, konkurenčnosti in kohezije Unije. Trajnostni živinorejski sistemi so bistveni za gospodarstvo Unije, vitalnost podeželskih območij ter ohranjanje okolja in podeželske krajine. Živinorejski sektor Unije je še posebno ranljiv za različne pretrese in svetovno konkurenco ter mora izpolnjevati visoke proizvodne standarde, ki se na trgu ne povrnejo vedno. V tem kontekstu je treba priznati naravno sestavo mesa in mesnih izdelkov, ki je v interesu proizvajalcev in potrošnikov Unije. Izrazi, povezani z mesom, imajo pogosto kulturni in zgodovinski pomen. Zato je ustrezno zaščititi izraze, povezane z mesom, da se poveča preglednost na notranjem trgu glede sestave živil in vsebnosti hranil ter zagotovi, da lahko potrošniki sprejemajo dobro informirane odločitve, zlasti tisti, ki iščejo kakšno posebno prehransko vsebino, ki je tradicionalno povezana z mesnimi izdelki.

(17)Z Uredbo (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 25 je bil uveden grafični znak za spodbujanje kmetov v najbolj oddaljenih regijah, da še naprej preskrbujejo visokokakovostne proizvode in spodbujajo njihovo trženje. Ob upoštevanju uredb (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] in (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ] bi bilo treba določbe iz Uredbe (EU) št. 228/2013 o uporabi grafičnega znaka vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013 in jih uporabljati od 1. januarja 2028.

(18)Člen 125(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 zahteva, da pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa urejajo pisni panožni sporazumi, kakor je opisano v delu II, oddelek A, točka 6, Priloge II k tej uredbi. Člen 125(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 zahteva, da panožni sporazumi izpolnjujejo odkupne pogoje, določene v Prilogi X k tej uredbi. Zaradi jasnosti bi bilo treba spremeniti člen 125, del II, oddelek A, točki 5 in 6, Priloge II ter Prilogo X k Uredbi (EU) št. 1308/2013, da se uskladijo navedene določbe o pogodbenih strankah panožnih sporazumov ter o proizvodih, na katere se ti sporazumi nanašajo in za katere veljajo odkupni pogoji. Zlasti bi bilo treba razjasniti, da se pravila o sporazumih o sladkorju in odkupnih pogojih ne uporabljajo le za sladkorno peso, temveč tudi za sladkorni trs.

(19)Inovacije in rast biogospodarstva so privedle do novih načinov uporabe biomase konoplje, pridobljene iz vseh delov rastline. To kmetom ponuja dodatne priložnosti za izkoriščanje rastline tudi onkraj proizvodnje vlaken, zaradi česar je konoplja privlačnejši in konkurenčnejši pridelek. Poleg tega ima gojenje konoplje okoljske in podnebne koristi, saj ne zahteva pesticidov ali gnojil ter izboljšuje strukturo tal. Več proizvodov iz konoplje, vključno s surovo konopljo (KN 5302), semeni konoplje (KN 1207 99 91) in drugimi deli konoplje (KN 1211 90 86), je navedenih kot kmetijski proizvodi v Prilogi I k PDEU. Zaradi jasnosti bi bilo treba proizvode, zajete v sektorju lanu in konoplje iz dela VIII Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013, spremeniti tako, da bodo vključevali tudi proizvode iz konoplje, ki ni surova konoplja.

(20)Nekatere države članice so zaradi varovanja zdravja sprejele nacionalne ukrepe, ki prepovedujejo proizvodnjo ali trženje nekaterih proizvodov iz konoplje. Ti različni nacionalni pristopi ogrožajo pravilno delovanje skupne ureditve trga, ustvarjajo pravno negotovost in ovire na notranjem trgu ter povzročajo nelojalno konkurenco med kmeti v različnih državah članicah.

(21)V skladu z različnimi mednarodnimi instrumenti, pri katerih so države članice sodelovale ali k njim pristopile, kot sta Enotna konvencija Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 in Konvencija o psihotropnih substancah iz leta 1971, bi bilo treba prepovedati trženje mamil, razen v strogo nadzorovani trgovini ali uporabi v medicinske in znanstvene namene. Vendar iz razlogovanja Sodišča v zadevi C-663/18 26 izhaja, da se nepsihoaktivni proizvodi, kot je kanabidiol, pridobljen iz sort konoplje z nizko vsebnostjo Δ9-tetrahidrokanabinola, v skladu s temi konvencijami ne štejejo za mamila.

(22)Znanstveni dokazi tudi kažejo, da proizvodi iz konoplje, pridobljeni iz sort z največ 0,3-odstotno vsebnostjo tetrahidrokanabinola, verjetno ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Zato bi za zagotovitev pravne varnosti, spodbujanje razvoja sektorja, zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev po vsej Uniji ter podporo pravilnemu delovanju skupne ureditve trga ob hkratnem varovanju interesov javnega zdravja bilo treba določiti harmonizirana pravila na ravni Unije za proizvodnjo in trženje kmetijskih proizvodov iz konoplje, s katerimi bi varovali javno zdravje. Ta pravila bi morala zlasti vključevati enotno najvišjo dovoljeno vsebnost tetrahidrokanabinola ter druge ustrezne zaščitne ukrepe.

(23)Poleg tega je primerno spremeniti tudi člen 189 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki določa pravila za uvoz konoplje, da se zagotovi skladnost z novimi pravili Unije o trženju proizvodov iz konoplje.

(24)Za zagotovitev pravne varnosti in preprečitev nesorazmernih motenj za kmete bi bilo treba uvesti prehodno ureditev za dajanje na trg proizvodov iz konoplje, pridobljenih iz rastlin konoplje, posejanih pred datumom začetka uporabe novih pogojev trženja. Te proizvode bi moralo biti dovoljeno še naprej tržiti po pravilih, ki so veljala pred navedenim datumom, in le do [31. decembra leta po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi]. Po tem datumu morajo vsi proizvodi iz konoplje izpolnjevati nove pogoje trženja.

(25)Da bi se zagotovili nemoten prehod po vzpostavitvi sektorja beljakovinskih rastlin ter pravna varnost in stabilnost za priznane organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije, je ustrezno določiti, da se organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije, ki so bile priznane že pred [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] za proizvode, ki spadajo v novi sektor beljakovinskih rastlin, štejejo za priznane v navedenem sektorju. Take organizacije proizvajalcev bi morale ohraniti priznanje tudi za druge proizvode, navedene pri drugih sektorjih. Vendar morajo države članice, kadar te organizacije ne izpolnjujejo več ustreznih pogojev za priznanje v enem ali več sektorjih, preklicati zadevno priznanje najpozneje do [31. decembra 20XX, vsaj dve polni leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

(26)Da bi se zagotovili nemoten prehod po spremembi proizvodov, navedenih v sektorju lanu in konoplje v točki VIII Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013, ter pravna varnost in stabilnost za priznane organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije, je ustrezno določiti, da se organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije, ki so bile priznane že pred [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] za proizvode, ki spadajo v spremenjeni sektor lanu in konoplje, štejejo za priznane v tem sektorju. Take organizacije proizvajalcev bi morale ohraniti priznanje tudi za druge proizvode, navedene pri drugih sektorjih. Vendar morajo države članice v primerih, kadar te organizacije ne izpolnjujejo več ustreznih pogojev za priznanje v enem ali več sektorjih, preklicati ustrezno priznanje najpozneje do [31. decembra 20XX, vsaj dve polni leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

(27)Člen 182(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa pravila o metodi izračuna, ki se lahko uporabi za določitev sprožitvene količine za namene uporabe dodatnih uvoznih dajatev. Da bi pravilno odražal metodo izračuna iz člena 5(4) Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o kmetijstvu, bi bilo treba člen 182(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 spremeniti tako, da bi določal, da mora izračun temeljiti na povprečnem letnem uvozu v treh predhodnih letih. Poleg tega člen 182(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni z zastavljenim ciljem. Vendar je dokazovanje, da bi uvoz verjetno povzročil motnje na trgu Unije, zahtevno, pri pokvarljivih sezonskih proizvodih, za katere se tak zaščitni ukrep trenutno uporablja, pa pogosto neizvedljivo ali ne dovolj pravočasno. Ker ta zahteva presega obveznosti iz Sporazuma STO o kmetijstvu ter da bi se upoštevali pomisleki deležnikov in poenostavil postopek, bi bilo treba navedeni odstavek 2 črtati.

(28)Uredba (EU) št. 1308/2013 določa pravila o upravljanju tarifnih kvot. Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/760 27 določa pravila o kaznih za izvajalce v primerih neizpolnjevanja pogojev in zahtev glede upravičenosti, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka v okviru tarifnih kvot in ki so bili sprejeti na podlagi pooblastila za sprejetje delegiranih aktov iz Uredbe (EU) št. 1306/2013. Po razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o tem vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(29)V členu 214a Uredbe (EU) št. 1308/2013 je določeno, da lahko Finska na podlagi dovoljenja Komisije pod določenimi pogoji odobri državno pomoč na jugu Finske do leta 2027. Glede na posebnosti finskega kmetijstva bi morala biti odobritev navedene državne pomoči še naprej dovoljena za obdobje 2028–2034.

(30)Z Uredbo (EU) št. 228/2013 je bilo odobreno odstopanje od pravil o državni pomoči za nacionalna izplačila za sektor sladkorja v najbolj oddaljenih francoskih regijah, da bi se omilile posebne omejitve pridelave sladkorja v navedenih regijah, povezane z njihovo izjemno oddaljenostjo, zlasti izolacijo, otoško lego, majhno površino, gorskim svetom in podnebjem ter gospodarsko odvisnostjo od proizvodnje sladkorja. Ob upoštevanju uredb (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] in (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ] bi bilo treba določbe iz Uredbe (EU) št. 228/2013, s katerimi je odobreno navedeno odstopanje, vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013 in jih uporabljati od 1. januarja 2028.

(31)Kot je poudarjeno v skupnem sporočilu o evropski strategiji za unijo pripravljenosti 28 , bi morala Unija okrepiti svojo pripravljenost v odziv na čedalje večja tveganja in globoko negotovost, da bi se vzpostavila varna in odporna Unije, opremljena z zmogljivostmi za napovedovanje groženj in nevarnosti, odzivanje nanje ter njihovo obvladovanje, ne glede na njihovo naravo ali izvor. Vidike pripravljenosti bi bilo treba vključiti v vse politike Unije. V sporočilu Komisije Strategija EU za ustvarjanje zalog: povečanje blagovne pripravljenosti EU na krize 29 je bilo poudarjeno, da je v hudih, dolgotrajnih, zapletenih in čezmejnih krizah ključno usklajevati nacionalne ukrepe, da se zagotovi stalna oskrba z osnovnim blagom in nadaljevanje ključnih družbenih funkcij.

(32)Da bi se zagotovila razpoložljivost oskrbe, ki je v PDEU določena kot eden od ciljev SKP, tudi v času izrednih razmer in hudih kriz, je treba povečati pripravljenost v kmetijskem sektorju. To je treba doseči z dopolnjevanjem nacionalnih pobud, krepitvijo usklajevanja med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo, izboljšanjem učinkovitosti ter spodbujanjem kulture pripravljenosti in odpornosti, pri čemer je treba v celoti spoštovati nacionalne pristojnosti in posebne okoliščine vsake države članice ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

(33)Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da sprejmejo osnovne ukrepe za pripravljenost, ki naj vključujejo pripravo nacionalnih in/ali regionalnih načrtov za pripravljenost in odzivanje pri kmetijskih proizvodih, redni izmenjavi informacij o zalogah kmetijskih proizvodov, imenovanju pristojnih organov ter sodelovanju pri testiranju izjemnih situacij na ravni Unije. Kadar države članice vzpostavijo in upravljajo rezerve kmetijskih proizvodov, bi jih bilo treba izvajati kot del njihovih nacionalnih in/ali regionalnih načrtov za pripravljenost in odzivanje ter jih oblikovati tako, da se čim bolj zmanjša izkrivljanje trga. Ta prizadevanja za pripravljenost bi bilo treba dopolniti z okrepljenimi obveznostmi v kriznih ali zelo tveganih razmerah, vključno z obveznim poročanjem.

(34)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje določb o razpoložljivosti oskrbe v izrednih razmerah in hudih krizah bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za zahteve glede poročanja o načrtih za pripravljenost in odzivanje na področju prehranske varnosti, čezmejno sodelovanje v okviru razvoja in uporabe načrtov za pripravljenost in odzivanj na področju prehranske varnosti, usklajevane ukrepe za vzpostavitev in upravljanje rezerv, kot sta opredelitev kategorij proizvodov za vzpostavitev rezerv ter razvoj skupnih ocen tveganja in mehanizmov zgodnjega opozarjanja za ublažitev čezmejnih tveganj za oskrbo in zagotovitev neprekinjene oskrbe v času motenj, prostovoljne mehanizme solidarnosti in medsebojne pomoči, s katerimi države članice dajo del svojih rezerv na voljo drugi državi članici, ki se srečuje s hudim pomanjkanjem, sprotno poročanje o zalogah in drugih ustreznih informacijah ter tehnične in postopkovne zahteve za varno ravnanje z informacijami in njihovo izmenjavo. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 30 .

(35)Različne določbe kmetijske zakonodaje vsebujejo zahtevo po pologu varščine, da se pri neizpolnjevanju obveznosti zagotovi plačilo dolgovanega zneska. To velja zlasti za upravljanje tarifnih kvot ter javne intervencije in zasebnega skladiščenja. Ob upoštevanju uredb (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] in (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ] bi bilo treba določbe o varščinah iz Uredbe (EU) 2021/2116 vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013. Ohraniti bi bilo treba tudi pooblastila za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov v zvezi z varščinami in jih torej vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(36)Zlasti za zagotovitev nediskriminatorne obravnave, enakosti in spoštovanja sorazmernosti ob pologu varščine, bi moral ta prenos pooblastila zajemati tudi pravila o varščinah, ki natančno določajo, kdo je odgovoren v primeru, ko določena obveznost ni izpolnjena, ter določajo posebne primere, ko lahko pristojni organ opusti zahtevo po varščini, pogoje, ki se uporabljajo za varščino, ki bo položena, in za garanta, ter pogoje za polog in sprostitev te varščine ter posebne pogoje, povezane z varščino, položeno pri predplačilih, in določajo posledice kršitev obveznosti, za katere je bila položena varščina. Poleg tega bi morala izvedbena pooblastila Komisije zajemati obliko varščin, ki se položijo, in postopek za polog in sprejem varščin ter nadomestitev prvotnih varščin; postopke za sprostitev varščin; uradno obvestilo držav članic ali Komisije pri varščinah.

(37)Uredba (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] določa, da mora Komisija pri odhodkih za javno intervencijo v nekaterih primerih določiti enotne standardne zneske za materialne operacije, ki nastanejo pri skladiščenju, in po potrebi za predelavo proizvodov, upravičenih do javne intervencije iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ustrezni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz Uredbe (EU) št. 182/2011. Komisiji bi moral pri sprejemanju teh izvedbenih aktov pomagati Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1308/2013. Ker navedena uredba ne vsebuje nobenega sklicevanja na svetovalni postopek iz Uredbe (EU) št. 182/2011, bi bilo treba sklic na navedeni postopek vključiti v Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(38)Oddelek B, točka IV, Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1308/2013 določa, da mora Komisija odobriti metode za ocenjevanje deleža pustega mesa za namene lestvice Unije za razvrščanje trupov prašičev. Ker so metode razvrščanja prašičjih trupov za oceno deleža pustega mesa odobrene za vsako državo članico, bi morale zaradi poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena metode razvrščanja odobriti države članice namesto Komisije.

(39)Točka VIII Priloge X k Uredbi (EU) št. 1308/2013 določa, da morajo dobavne pogodbe med prodajalci sladkorne pese in podjetji za proizvodnjo sladkorja določati ureditev za vračilo ali nadomestilo pulpe sladkorne pese. Za zagotovitev večje pravne jasnosti in okrepitev varstva pravic prodajalcev sladkorne pese je primerno, da se spremeni Priloga X k navedeni uredbi tako, da se izrecno določi, da pulpa sladkorne pese, pridobljena iz dobavljene sladkorne pese, ostane last prodajalca sladkorne pese, razen če ni dogovorjeno drugače. Za zagotovitev preglednosti in uravnoteženih pogodbenih odnosov bi morale dobavne pogodbe izrecno določati ureditev za vračilo, zadržanje ali predelavo pulpe, vključno, kadar je ustrezno, z zadevnimi količinami, delitvijo stroškov stiskanja ali sušenja ter ceno ali metodo izračuna morebitnega nadomestila.

(40)Zato bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1308/2013 ustrezno spremeniti.

(41)Da bi imeli deležniki dovolj časa za prilagoditev spremembam, bi se morale spremembe pri panožnih sporazumih za sektor sladkorja uporabljati od [1. oktobra leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

(42)Da bi imeli deležniki dovolj časa za prilagoditev, bi se morala pravila o pogojih za trženje, proizvodnjo in uvoz konoplje uporabljati od [1. januarja po datumu začetka veljavnosti te uredbe], pravila o izrazih, povezanih z mesom, pa od [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

(43)Da bi se državam članicam omogočilo dovolj časa za začetek izvajanja določb o razpoložljivosti oskrbe v času izrednih razmer in hudih kriz, bi se morale te določbe uporabljati od [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 1308/2013

Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:

(1)v členu 1(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) sektor beljakovinskih rastlin, del IV“;

(2)člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Splošne določbe o skupni kmetijski politiki (SKP)

Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skladu za NRP]* in Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o okviru smotrnosti ]** ter določbe, sprejete na njuni podlagi, se uporabljajo za ukrepe iz te uredbe.

___________

* Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skladu za NRP] (UL L, …, ELI: ).

** Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o okviru smotrnosti ] (UL L, …, ELI: ).“;

(3)člen 3 se spremeni:

(a)odstavek 3 se črta;

(b)v odstavku 5 se doda naslednja točka:

„(c) ‚najbolj oddaljene regije‘ pomenijo regije iz člena 349 PDEU.“;

(4)v členu 6 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za sektor sviloprejk;“;

(5)člen 7 se črta;

(6)sklicevanja na „člen 229(2) ali (3)“ v členu 13(1), točka (c), členu 13(2), členu 21, drugi pododstavek, členu 116, členu 149(6), drugi pododstavek, členu 152(1c), drugi pododstavek, členu 175, drugi pododstavek, členu 179, drugi pododstavek, členu 183, drugi pododstavek, členu 193a(2), členu 213 in členu 216(2) se nadomestijo s „člen 229(2), (3) ali (4)“;

(7)v delu II, naslov I, poglavje I, oddelek 2, se doda naslednji člen:

„Člen 16a

Odhodki za javno intervencijo

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a)vrsti ukrepov, ki so upravičeni do financiranja Unije, in pogojih za povračilo;

(b)pogojih za upravičenost in metodah izračuna na podlagi informacij, ki jih plačilne agencije dejansko ugotovijo, pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija, ali pavšalnih ali nepavšalnih zneskov, določenih v kmetijski zakonodaji za nekatere sektorje;

(c)vrednotenju operacij pri javni intervenciji, ukrepih, ki se sprejmejo pri izgubi ali poslabšanju stanja proizvodov iz javne intervencije, in določitvi zneskov, ki se financirajo.“;

(8)v členu 19(5) se doda naslednja točka:

„(d) določijo pravila o izplačilu pomoči in opredelijo primeri, v katerih se pomoč ne izplača ali se zmanjša, če izvajalci ne izpolnjujejo svojih obveznosti pri pogojih za javno intervencijo ali zasebno skladiščenje iz oddelkov 2 in 3.“;

(9)v členu 20, prvi pododstavek, se dodajo naslednje točke:

„(v) pravila, potrebna za preizkuse in metode za ugotavljanje upravičenosti proizvodov do javne intervencije in zasebnega skladiščenja ter uporabo razpisnih postopkov za javne intervencije ali zasebno skladiščenje;

(w) pravila o upravnih pregledih in pregledih na kraju samem, ki jih morajo izvajati države članice v zvezi s spoštovanjem obveznosti, zavez in meril za upravičenost do javne intervencije ali zasebnega skladiščenja iz oddelkov 2 in 3;

(x) podrobna pravila za uporabo in izračun upravnih kazni, ki jih naložijo države članice, kadar izvajalci ne izpolnjujejo meril za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti pri pogojih za javno intervencijo ali zasebno skladiščenje iz oddelkov 2 in 3.“;

(10)v delu II, naslov I, se poglavje II črta;

(11)v členu 23a se vstavi naslednji odstavek:

„1a. V šolskem letu 2027/2028 pomoč, dodeljena v okviru šolske sheme, za razdeljevanje proizvodov, spremljevalne izobraževalne ukrepe in pripadajoče stroške iz člena 23(1), znaša največ 90 001 722,9 EUR.“;

(12)v delu II, naslov I, se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE IIa

Vrste intervencij iz Uredbe (EU) …/… [uredba o skladu za NRP]

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 26

Področje uporabe

To poglavje določa pravila o vrstah intervencij iz Uredbe (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] v zvezi s šolsko shemo EU in nekaterimi sektorji iz člena 1 te uredbe.

To poglavje se uporablja za podporo Unije, ki se financira iz Sklada za nacionalna in regionalna partnerstva (v nadaljnjem besedilu: Sklad), za intervencije, določene v načrtih za NRP, ki jih pripravi država članica in odobri Komisija ter zajemajo obdobje od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034.

Če v tem poglavju ni določeno drugače, se uredbi (EU) …/… [uredba o skladu za NRP] in (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ] ter določbe, sprejete na njuni podlagi, uporabljajo za vrste intervencij iz tega poglavja.

Oddelek 2

Šolska shema EU

Člen 27

Področje uporabe in splošna pravila

1. Ta oddelek določa pravila o vrstah intervencij v načrtih za NRP v podporo razdeljevanju kmetijskih proizvodov za otroke v izobraževalnih ustanovah, da bi se povečalo uživanje izbranih kmetijskih proizvodov in izboljšale prehranjevalne navade otrok (v nadaljnjem besedilu: šolska shema EU).

2. Sodelujoči v šolski shemi EU so otroci, ki obiskujejo izobraževalne ustanove, ki jih upravljajo ali priznavajo pristojni organi držav članic. 

Države članice v svojih načrtih za NRP določijo merila za upravičenost za sodelujoče v šolski shemi EU. Države članice se lahko osredotočijo na katero starostno skupino ali dajo prednost nekaterim skupinam otrok glede na socialno-ekonomske vidike, kadar menijo, da je to potrebno za doseganje ciljev šolske sheme.

3. Države članice v svojih načrtih za NRP določijo kategorije upravičencev do intervencij v šolski shemi EU, ki jih izberejo med izobraževalnimi ustanovami ali organi, organizacijami, ki delujejo v njihovem imenu, dobavitelji ali drugimi javnimi ali zasebnimi organi, vključenimi v upravljanje ali izvajanje katere koli vrste intervencij iz odstavka 4.

4. Države članice določijo in nudijo podporo za intervencije na podlagi naslednjih vrst intervencij, kot določajo pogoji iz tega oddelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih načrtih za NRP:

(a)oskrba s kmetijskimi proizvodi in njihovo razdeljevanje;

(b)ukrepi za ozaveščanje.

5. Države članice zagotovijo, da izobraževalne ustanove, ki sodelujejo v šolski shemi EU, v šolskih prostorih in na drugih ustreznih krajih obvestijo javnost o svojem sodelovanju v šolski shemi EU ter o tem, da shemo subvencionira Unija. Države članice določijo uporabo kakršnih koli ustreznih orodij za obveščanje javnosti, med katerimi so lahko plakati, posebna spletna mesta, informativno grafično gradivo ter kampanje obveščanja in ozaveščanja. Emblem Unije in izjava o financiranju se uporabljata v skladu s Prilogo V k Uredbi (EU) …/… [uredba o okviru smotrnosti ].

6. Države članice poročajo v naboru podatkov, povezanem s postopkom iz člena 63(1) [Zbiranje in zapisovanje podatkov], točka (e), Uredbe (EU) …/… [uredba o skladu za NRP], o sredstvih, porabljenih za oskrbo z vsako izmed skupin proizvodov iz člena 28(1) te uredbe in njihovo razdeljevanje ter za intervencije za ozaveščanje iz člena 29 te uredbe, številu izobraževalnih ustanov in otrok, ki sodelujejo v šolski shemi EU, povprečni velikosti porcije in številu razdeljenih porcij, dobavljenih količinah proizvodov, razčlenjenih po skupinah proizvodov in ekoloških proizvodih, ter po potrebi proizvodov iz člena 29(2) te uredbe, in izvedenih intervencijah za ozaveščanje.

Člen 28

Oskrba s kmetijskimi proizvodi in njihovo razdeljevanje 

1. Za oskrbo in razdeljevanje v okviru šolske sheme EU so upravičeni le naslednji proizvodi:

(a)sadje in zelenjava iz dela IX Priloge I;

(b)proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave iz dela X;

(c)sveže banane, razen pisanga, ki spadajo pod oznako KN 0803 90;

(d)konzumno mleko, sir, skuta, jogurt in drugi fermentirani ali kisli mlečni proizvodi brez dodanih arom, sadja, oreškov ali kakava iz dela XVI Priloge I. 

2. Proizvodi, ki se razdeljujejo v okviru šolske sheme EU, ne smejo vsebovati več kot 10 % prostih sladkorjev ali več kot 30 % maščob.

3. Proizvodi, ki se razdeljujejo v okviru šolske sheme EU, ne smejo vsebovati nič od naslednjega:

(a)dodanih sladkorjev;

(b)dodane soli;

(c)dodanih maščob;

(d)dodanih sladil;

(e)dodanih umetnih ojačevalcev okusa od E 620 do E 650, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta*.

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka države članice, potem ko od svojih organov, pristojnih za zdravje in prehrano, pridobijo ustrezno odobritev v skladu z nacionalnimi postopki, lahko odločijo, da upravičeni proizvodi iz odstavka 1, točki (b) in (d), lahko vsebujejo omejene količine dodanega sladkorja, dodane soli in/ali dodanih maščob, ki so potrebne za predelavo proizvodov, in določijo največji dnevni vnos.

4. Države članice dajo prednost razdeljevanju proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

(a)sezonsko sveže sadje in zelenjava;

(b)posneto ali pol posneto nesladkano konzumno mleko in konzumno mleko brez laktoze.

5. Države članice ob upoštevanju nacionalnih okoliščin dajo prednost razdeljevanju proizvodov s poreklom iz Unije in enemu ali več:

(a)proizvodom z majhnim podnebnim odtisom;

(b)proizvodom, ki so certificirani v skladu s standardi ekološke pridelave;

(c)proizvodom, ki so v trajnostni embalaži;

(d)proizvodom, ki so bili proizvedeni v skladu s standardi dobrobiti živali ali praksami na tem področju, ki so višji od tistih, določenih v zakonodaji Unije;

(e)proizvodom, ki so lokalno proizvedeni in se tržijo prek kratkih dobavnih verig;

(f)proizvodom, ki izvirajo z malih kmetij, kot jih določijo države članice;

(g)proizvodom, ki so v skladu s proizvodnimi standardi pravične trgovine.

6. Države članice v svojih načrtih za NRP določijo seznam proizvodov, ki se lahko preskrbijo in razdelijo, ter merila za prednostno razvrščanje. 

7. Proizvodi, razdeljeni v okviru šolske sheme EU:

(a)se ne uporabljajo pri pripravi rednih šolskih obrokov;

(b)ne nadomeščajo proizvodov, ki so del rednih šolskih obrokov s finančnim prispevkom javnih in/ali zasebnih subjektov, razen kadar izobraževalne ustanove redne šolske obroke razdeljujejo brezplačno;

(c)bi morali z uporabo ustreznih ukrepov obveščanja in oglaševanja ves čas ostati jasno prepoznavni kot del šolske sheme.

Države članice zagotovijo dodano vrednost šolske sheme EU pri ponudbi drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

Člen 29

Intervencije za ozaveščanje 

1. Intervencije za ozaveščanje so neposredno povezane s cilji šolske sheme EU za povečanje uživanja izbranih kmetijskih proizvodov in izboljšanje prehranjevalnih navad otrok. 

Namenjene so ponovnemu zbliževanju otrok s kmetijstvom in raznolikostjo kmetijskih proizvodov Unije, zlasti tistih, ki se proizvajajo v njihovi regiji, ter ozaveščanju o povezanih vprašanjih, kot so zdrave prehranjevalne navade, lokalne prehranske verige, ekološko kmetovanje, trajnostna pridelava in poraba hrane ter preprečevanje živilskih odpadkov. 

2. Države članice lahko poleg proizvodov, preskrbljenih in razdeljenih v skladu s členom 28, omogočijo pokušanje drugih kmetijskih proizvodov iz Priloge I.

3. Države članice zagotovijo, da lahko vsi otroci, ki sodelujejo v šolski shemi EU, sodelujejo pri intervencijah za ozaveščanje.

Države članice se lahko odločijo, da bodo pri izpolnjevanju obveznosti iz prvega pododstavka upoštevale redni šolski učni načrt ali druge politike ali programe. Vendar te dejavnosti ne prejmejo nobene podpore Unije.

Oddelek 3

Podpora za intervencije v nekaterih sektorjih

Člen 30

Področje uporabe 

1. Ta oddelek določa pravila za vrste intervencij v sektorjih iz člena 1(2), točke (a) do (i), (k), (l) in (m), (o) do (t), (v) in (w), ter proizvodov iz Priloge Ia.

2. Intervencije v sektorjih iz člena 1(2), točke (d), (f), (g) in (i), so obvezne za države članice, ki imajo v teh sektorjih organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, priznane na podlagi te uredbe.

3. Intervencija v čebelarskem sektorju iz člena 1(2), točka (v), je obvezna za vse države članice.

Člen 31

Vrste intervencij v nekaterih sektorjih

Države članice lahko v sektorjih določijo in nudijo podporo za katero koli vrsto intervencij iz člena 12 [Instrumenti za obvladovanje tveganj] in člena 13 [Naložbe za kmete] Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o SKP]** ter katero koli od naslednjih vrst intervencij, kot določajo pogoji v tem oddelku in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih načrtih za NRP:

(a)naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, razen naložb iz člena 13 [Naložbe za kmete] Uredbe (EU) …/… [uredba o SKP];

(b)usposabljanje, obveščanje, vključno z mentorstvom in izmenjavo dobrih praks;

(c)svetovalne storitve;

(d)promocija in trženje;

(e)raziskave, inovacije in poskusne proizvodne metode;

(f)ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in/ali prilagajanje podnebnim spremembam;

(g)ukrepi za varstvo in/ali izboljšanje okolja;

(h)laboratorijske preskuse in laboratorije za analizo;

(i)izvajanje sistemov sledljivosti in certificiranja;

(j)skupno skladiščenje proizvodov;

(k)zelena trgatev, ki zajema spravilo vsega nezrelega netržljivega pridelka, ki pred zeleno trgatvijo ni bil poškodovan, na posameznem območju, s čimer se donos na zadevni površini zmanjša na nič;

(l)opustitev spravila, ki pomeni prekinitev trenutnega pridelovalnega cikla na zadevnem območju, pri čemer je pridelek dobro razvit ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, kar izključuje uničenje pridelka zaradi podnebnih razmer ali bolezni;

(m)izvajanje in upravljanje sanitarnih in fitosanitarnih zahtev tretjih držav na ozemlju Unije, da se olajša dostop do trgov tretjih držav;

(n)trajnostno prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov z zamenjavo sort, spremembo lokacije vinogradov in izboljšavami tehnik upravljanja vinogradov;

(o)destilacija stranskih proizvodov pridelave vina;

(p)umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene, po potrebi vključno s predelavo, da se olajša tak umik;

(q)ukrepi v čebelarskem sektorju za ohranitev ali povečanje obstoječega števila čebeljih panjev v Uniji ter ukrepi za izboljšanje kakovosti proizvodov.

Člen 32

Upravičenci

1. Države članice v svojih načrtih za NRP določijo izvajalce, ki imajo lahko koristi od intervencij v sektorjih iz člena 30(1).

2. Države članice v svojih načrtih za NRP določijo, da so organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, priznani v skladu s to uredbo, ter skupine proizvajalcev iz odstavka 3 tega člena edini upravičenci do intervencij iz člena 30(2).

3. Države članice se lahko odločijo, da so lahko skupine proizvajalcev in subjekti, ki predstavljajo druge oblike sodelovanja med proizvajalci, ustanovljeni na pobudo proizvajalcev in pod njihovim nadzorom, upravičenci do intervencij v sektorjih iz člena 30(1). Pristojni organ države članice take oblike sodelovanja opredeli kot skupine proizvajalcev za čas trajanja njihovega prvega operativnega programa. Operativni program in načrt za priznanje, ki ju pripravijo te skupine proizvajalcev, da bi bile priznane kot organizacije proizvajalcev v skladu z zahtevami iz členov 152, 153, 154, 156 ali 161, se hkrati predložita pristojnim organom. Načrt za priznanje izvajajo skupine proizvajalcev.

Člen 33

Operativni programi in operativni skladi

1. Intervencije organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali skupin proizvajalcev iz člena 32(2), ki se izvajajo v sektorjih iz člena 30(1), se izvajajo prek operativnih programov, ki jih odobri država članica.

2. Operativni programi trajajo najmanj tri in največ sedem let.

3. Operativni programi se financirajo iz operativnih skladov, ki jih sestavljajo:

(a)finančni prispevki:

(i) članov organizacije proizvajalcev ali same organizacije proizvajalcev ali obeh ali

(ii) članov združenja organizacij proizvajalcev ali samega združenja organizacij proizvajalcev ali obeh ali

(iii) članov skupine proizvajalcev ali same skupine proizvajalcev ali obeh;

(b)finančna pomoč Unije;

(c)nacionalni prispevek.

4.    Države članice v svojih načrtih za NRP določijo največje deleže sredstev iz operativnega sklada, ki se lahko porabijo za katero koli posamezno vrsto intervencije, da se zagotovi ravnotežje med različnimi vrstami intervencij.

Člen 34

Vrednost tržne proizvodnje

1. Države članice v svojih načrtih za NRP navedejo, kako se vrednost tržne proizvodnje izračuna za vsak sektor.

2. Vrednost tržne proizvodnje se za organizacijo proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali skupino proizvajalcev izračuna na podlagi proizvodnje organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev in njegovih članov proizvajalcev, ki jo je dala na trg ta organizacija, združenje ali skupna proizvajalcev, vključuje pa le proizvodnjo tistih proizvodov, za katere je organizacija proizvajalcev, združenje ali skupina proizvajalcev priznana ali opredeljena.

Poleg tega se vrednost tržne proizvodnje izračuna v fazi svežih proizvodov ali prve predelave, v kateri se proizvod običajno trži, oziroma v razsutem stanju, če se proizvodi lahko tržijo v razsutem stanju. Izračuna se tudi na stopnji „franko organizacija, združenje ali skupina proizvajalcev“ ali na stopnji „franko odvisna družba“, če je vsaj 90 % delnic ali kapitala odvisne družbe v lasti organizacije proizvajalcev, združenja ali skupine proizvajalcev.

Vrednost tržne proizvodnje vključuje tudi vrednost stranskih proizvodov, umikov proizvodov s trga za brezplačno razdelitev, dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, ali odškodnine na podlagi zavarovanja, ki se prejme pri ukrepih zavarovanja letine ali proizvodnje.

Stroški predelave pri predelanih proizvodih, DDV in interni stroški prevoza organizacije ali skupine proizvajalcev za razdalje, večje od 300 km, se ne vključijo v izračun vrednosti tržne proizvodnje.

Dvojno štetje vrednosti tržne proizvodnje je prepovedano. Da se prepreči dvojno štetje vrednosti tržne proizvodnje, se proizvodnja članov organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, ki jo trži druga taka organizacija, vključi le v vrednosti tržne proizvodnje zadnjenavedene organizacije.

3. Države članice določijo 12-mesečno koledarsko referenčno obdobje tri leta pred letom, za katero se vloži za pomoč.

Kadar je za novo priznane organizacije proizvajalcev, združenje ali skupino proizvajalcev premalo preteklih podatkov o tržni proizvodnji za namene prvega pododstavka, države članice sprejmejo vrednost tržne proizvodnje, ki jo sporoči organizacija proizvajalcev, združenje ali skupina proizvajalcev z namenom njenega priznanja.

4. Kadar se je vrednost tržne proizvodnje za proizvod v posameznem letu v primerjavi s povprečjem treh predhodnih 12-mesečnih referenčnih obdobij zmanjšala za vsaj 35 % zaradi naravnih nesreč, vremenskih razmer, bolezni rastlin ali napadov škodljivcev ali iz katerih koli drugih razlogov, ki so zunaj odgovornosti in nadzora organizacije, združenja ali skupine, se šteje, da vrednost tržne proizvodnje tega proizvoda predstavlja 85 % povprečne vrednosti v treh predhodnih 12-mesečnih referenčnih obdobjih. Če so bili sprejeti preventivni ukrepi, se šteje, da vrednost tržne proizvodnje tega proizvoda predstavlja 100 % povprečne vrednosti v treh predhodnih 12-mesečnih referenčnih obdobjih.

Člen 35

Prenos pooblastil za dodatne zahteve za vrste intervencij

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, ki poleg zahtev iz tega oddelka to uredbo dopolnjujejo z dodatnimi zahtevami, kar zadeva:

(a) zagotovitev pravilnega delovanja vrst intervencij iz tega oddelka, zlasti s preprečevanjem izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in za doseganje trajnostnosti;

(b) pravila, na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode pri pridelavi vina, pravila o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, in pravila za prostovoljno certificiranje žganjarn.

___________

* Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/1333/oj ).

** Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne [SKP] (UL L, …, ELI: …).“;

(13)člen 75 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se dodajo naslednje točke:

„(j) beljakovinske rastline;

(k) goveje meso;

(l) prašičje meso;

(m) ovčje meso;

(n) kozje meso;

(o) sir.“;

(b)v odstavku 3 se točka (j) nadomesti z naslednjim:

„(j) kraj kmetovanja in/ali poreklo;“;

(14)v členu 78(1) se dodajo naslednje točke:

„(h) prašičje meso;

(i) ovčje meso;

(j) kozje meso.“;

(15)v členu 90a se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Države članice v primeru kršitve pravil Unije v vinskem sektorju, določenih s to uredbo, uporabijo sorazmerne, učinkovite in odvračilne upravne kazni. V primerih manjše neskladnosti države članice ne uporabljajo takšnih kazni.“;

(16)v delu II, naslov II, poglavje I, se doda naslednji oddelek:

„Oddelek 4

Trženje kakovostnih kmetijskih proizvodov, značilnih za najbolj oddaljene regije

Člen 123a

Grafični znak

1. Za boljše ozaveščanje in povečanje uživanja kakovostnih kmetijskih proizvodov, predelanih ali nepredelanih, značilnih za najbolj oddaljene regije, se lahko uporabi grafični znak.

2. Pogoje uporabe grafičnega znaka iz odstavka 1 predlagajo ustrezne trgovinske organizacije. Nacionalni organi pošljejo take predloge in svoje mnenje v odobritev Komisiji. Uporabo grafičnega znaka nadzoruje javni organ ali organizacija, ki jo odobrijo pristojni nacionalni organi.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi s pogoji za izvajanje pravice do uporabe grafičnega znaka ter za njegovo reprodukcijo in uporabo. Te pogoji se določijo za izboljšanje ozaveščenosti o visokokakovostnih kmetijskih proizvodih najbolj oddaljenih regij in povečanje njihovega uživanja, ne glede na to, ali so ti proizvodi predelani ali nepredelani.

4. Komisija sprejme izvedbene akte o podrobnih pravilih uporabe grafičnega znaka ter minimalnih načelih nadzora in spremljanja, ki ju izvajajo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).“;

(17)v členu 125 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa med pridelovalci sladkorne pese in sladkornega trsa iz Unije ter podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Unije, vključno s predsetvenimi sporazumi o dobavi, urejajo pisni panožni sporazumi, kakor je opisano v delu II, oddelek A, točka 6, Priloge II.“;

(18)v členu 145(3) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice, ki v svojih načrtih za NRP določijo prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 31, točka (n), na podlagi registra vinogradov pripravijo posodobljeno preglednico svoje pridelovalne zmogljivosti in jo vsako leto do 1. marca predložijo Komisiji.“;

(19)v delu II, naslov II, poglavje II, se vstavi naslednji oddelek:

„Oddelek 2a

Konoplja

Člen 147b

Pridelava konoplje

1. Naslednji proizvodi se lahko proizvajajo v Uniji, če so pridelani iz sorte Cannabis sativa L., vpisane v skupni katalog sort poljščin, z najvišjo vsebnostjo Δ9-tetrahidrokanabinola največ 0,3 %, in izpolnjujejo naslednje pogoje: 

(a)surova prava konoplja, ki spada pod oznako KN 5302, pridelana iz semena, potrjenega v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES* ali v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2008/62/ES** pri ohranjevalnih sortah;

(b)seme konoplje za setev, ki spada pod oznako KN ex 1207 99 20, pridelano v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES ali v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2008/62/ES pri ohranjevalnih sortah;

(c)seme konoplje, ki ni namenjeno setvi in spada pod oznako KN 1207 99 91, pridelano iz semena, potrjenega v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES ali v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2008/62/ES pri ohranjevalnih sortah;

(d)vsi drugi deli rastline konoplje, ki spada pod oznako KN 1211 90 86, pridelana iz semena, potrjenega v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES ali v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2008/62/ES pri ohranjevalnih sortah.

2. Proizvodi iz odstavka 1, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v njem, se lahko proizvajajo na ozemlju držav članic, ki to dovoljujejo za svoje ozemlje, in pod pogoji, ki jih določijo v skladu s pravom Unije ter mednarodnim in nacionalnim pravom.

Člen 147c

Trženje konoplje

1. Naslednji proizvodi se lahko uvozijo v Unijo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)surova prava konoplja, ki spada pod oznako KN 5302, pridelana iz sorte Cannabis sativa L., vpisane v skupni katalog sort poljščin, z najvišjo vsebnostjo Δ9-tetrahidrokanabinola največ 0,3 % in pridelana iz semena, potrjenega v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES ali v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2008/62/ES pri ohranjevalnih sortah;

(b)seme konoplje za setev, ki spada pod oznako KN ex 1207 99 20, sorte Cannabis sativa L., vpisane v skupni katalog sort poljščin, z najvišjo vsebnostjo Δ9-tetrahidrokanabinola največ 0,3 %, ki se trži v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES ali v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2008/62/ES pri ohranjevalnih sortah;

(c)vsi drugi deli rastline konoplje, ki spada pod oznako KN 1211 90 86, sorte Cannabis sativa L., vpisane v skupni katalog sort poljščin, z najvišjo vsebnostjo Δ9-tetrahidrokanabinola največ 0,3 % in pridelane iz semen, potrjenih v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES ali v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2008/62/ES pri ohranjevalnih sortah.

Seme konoplje, ki ni namenjeno setvi in spada pod oznako KN 1207 99 91, se lahko trži v Uniji.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko proizvodi iz tega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v njem, tržijo za uporabo v medicinske in znanstvene namene v skladu s pravom Unije ter mednarodnim in nacionalnim pravom.

3. Proizvodi iz konoplje iz odstavka 1, pridobljeni iz rastlin konoplje, posejane pred [1. januarjem leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe], se lahko še naprej tržijo v skladu s pravili, ki so veljala pred tem datumom, do [31. decembra leta po začetku veljavnosti uredbe o spremembi].

___________

* Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2002/57/oj ).

** Direktiva Komisije 2008/62/ES z dne 20. junija 2008 o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje kmetijskih domačih sort in sort poljščin, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije, ter za trženje semena in semenskega krompirja navedenih domačih sort in sort poljščin (UL L 162, 21.6.2008, str. 13, ELI;  http://data.europa.eu/eli/dir/2008/62/oj ).“;

(20)v členu 154 se vstavijo naslednji odstavki:

„3a. Organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] za enega ali več proizvodov v sektorju beljakovinskih rastlin, se štejejo za priznane kot organizacije proizvajalcev v tem sektorju v skladu s členom 152. Te organizacije proizvajalcev ohranijo priznanje tudi za druge proizvode, priznane pri drugih sektorjih. Če te organizacije proizvajalcev za enega ali več sektorjev ne izpolnjujejo več pogojev iz odstavka 1 tega člena, države članice prekličejo njihovo priznanje za zadevne sektorje najpozneje do [31. decembra 20XX, vsaj dve polni leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

3b. Organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] za enega ali več proizvodov, dodanih v točko VIII Priloge I za sektor lanu in konoplje, se štejejo za priznane kot organizacije proizvajalcev v tem sektorju v skladu s členom 152. Te organizacije proizvajalcev ohranijo priznanje tudi za druge proizvode, priznane pri drugih sektorjih. Če te organizacije proizvajalcev za enega ali več sektorjev ne izpolnjujejo več pogojev iz odstavka 1 tega člena, države članice prekličejo njihovo priznanje za zadevne sektorje najpozneje do [31. decembra 20XX, vsaj dve polni leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].“;

(21)v členu 158 se vstavijo naslednji odstavki:

„3a. Medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred [datumom začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] za enega ali več proizvodov v sektorju beljakovinskih rastlin, se štejejo za priznane kot medpanožne organizacije v tem sektorju v skladu s členom 157. Te medpanožne organizacije ohranijo priznanje tudi za druge proizvode, priznane pri drugih sektorjih. Če te medpanožne organizacije za enega ali več sektorjev ne izpolnjujejo več pogojev iz odstavka 1 tega člena, države članice prekličejo njihovo priznanje za zadevne sektorje najpozneje do [31. decembra 20XX, vsaj dve polni leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

3b. Medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] za enega ali več proizvodov, dodanih v točko VIII Priloge I za sektor lanu in konoplje, se štejejo za priznane kot medpanožne organizacije v tem sektorju v skladu s členom 157. Te medpanožne organizacije ohranijo priznanje tudi za druge proizvode, priznane pri drugih sektorjih. Če te medpanožne organizacije za enega ali več sektorjev ne izpolnjujejo več pogojev iz odstavka 1 tega člena, države članice prekličejo njihovo priznanje za zadevne sektorje najpozneje do [31. decembra 20XX, vsaj dve polni leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].“;

(22)člen 159 se spremeni:

(a)v točki (a) se doda naslednja točka:

„(v) sektorju beljakovinskih rastlin“;

(b)točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) medpanožne organizacije v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk, sektorju tobaka in sektorju beljakovinskih rastlin.“;

(23)v členu 173(1) se vstavi naslednja točka:

„(ca) začasna prekinitev, zmanjšanje in izterjava izplačil podpore za intervencije v nekaterih sektorjih iz dela II, naslov I, poglavje II, oddelek 2, pri neupoštevanju meril za priznanje“;

(24)v členu 174(1), prvi pododstavek, se dodata naslednji točki:

„(h) pravila o upravnih pregledih in pregledih na kraju samem, ki jih izvajajo države članice pri organizacijah proizvajalcev ali združenjih organizacij proizvajalcev za preverjanje skladnosti z merili za priznanje;

(i) pravila o enotnem identifikacijskem sistemu priznanih organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev.“;

(25)člen 182 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Sprožitvena količina je enaka 125 %, 110 % ali 105 % povprečnega letnega uvoza v predhodnih treh letih, za katera so na voljo podatki, odvisno od tega, ali so možnosti dostopa do trga, opredeljene kot uvoz, izražen kot odstotni delež ustrezne domače porabe v predhodnih treh letih, do največ 10 %, večje od 10 %, vendar do največ 30 %, oziroma večje od 30 %.“;

(b)odstavek 2 se črta;

(26)v členu 186(1) se doda naslednja točka:

„(e) po potrebi določi kazni za izvajalce v primerih neizpolnjevanja pogojev in zahtev za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka v okviru tarifne kvote, in zlasti kadar organu za izdajo dovoljenj ne predložijo točnih, posodobljenih in resničnih dokumentov.“;

(27)člen 189 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 189

Uvoz konoplje

1. Naslednji proizvodi se lahko uvozijo v Unijo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)surova prava konoplja, ki spada pod oznako KN 5302, pridelana iz sorte Cannabis sativa L., vpisane v skupni katalog sort poljščin, z najvišjo vsebnostjo Δ9-tetrahidrokanabinola največ 0,3 % in pridelana iz semena, potrjenega v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES ali v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2008/62/ES pri ohranjevalnih sortah, ali jo spremlja dokazilo, da znaša vsebnost Δ9-tetrahidrokanabinola zadevne sorte največ 0,3 %;

(b)seme konoplje za setev, ki spada pod oznako KN ex 1207 99 20, vrste Cannabis sativa L., vpisane v skupni katalog sort poljščin, z najvišjo vsebnostjo Δ9-tetrahidrokanabinola največ 0,3 %, potrjeno v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES ali v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2008/62/ES pri ohranjevalnih sortah, ali ga spremlja dokazilo, da znaša vsebnost Δ9-tetrahidrokanabinola zadevne sorte največ 0,3 %;

(c)seme konoplje, ki ni namenjeno setvi in spada pod oznako KN 1207 99 91 ter ga uvažajo le uvozniki, ki jim je dovoljenje izdala država članica, da se zagotovi, da takšno seme ni namenjeno za setev;

(d)drugi deli rastline konoplje, ki spadajo pod oznako KN 1211 90 86, sorte Cannabis sativa L., vpisane v skupni katalog sort poljščin, z najvišjo vsebnostjo Δ9-tetrahidrokanabinolanajveč 0,3 % in pridelane iz semen, potrjenih v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES ali v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2008/62/ES pri ohranjevalnih sortah, ali jih spremlja dokazilo, da znaša vsebnost tetrahidrokanabinola zadevne sorte največ 0,3 %.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko proizvodi iz tega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v njem, uvozijo za uporabo v medicinske in znanstvene namene v skladu s pravom Unije ter mednarodnim in nacionalnim pravom.“;

(28)člen 214a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 214a

Nacionalna plačila za nekatere sektorje na Finskem

1. Finska lahko na podlagi dovoljenja Komisije za obdobje 2023–2027 še naprej dodeljuje državne pomoči, ki jih je leta 2022 odobrila proizvajalcem na podlagi tega člena, pod pogojem, da:

(a) se znesek dohodkovne pomoči v celotnem obdobju postopno zmanjšuje in v letu 2027 znaša največ 67 % zneska, odobrenega leta 2022, in

(b) so bile pred morebitno uporabo te možnosti za zadevne sektorje v celoti uporabljene sheme podpore v okviru SKP.

Komisija dovoljenje sprejme brez uporabe postopka iz člena 229(2), (3) ali (4).

2. Finska lahko na podlagi dovoljenja Komisije za obdobje 2028–2034 še naprej dodeljuje državne pomoči, ki jih je leta 2027 odobrila proizvajalcem na podlagi tega člena, pod pogojem, da:

(a) se znesek dohodkovne pomoči v celotnem obdobju postopno zmanjšuje in v letu 2034 znaša največ 67 % zneska, odobrenega leta 2027, in

(b) so bile pred morebitno uporabo te možnosti za zadevne sektorje v celoti uporabljene sheme podpore v okviru SKP.

Komisija dovoljenje sprejme brez uporabe postopka iz člena 229(2), (3) ali (4).“;

(29)v delu IV, poglavje II, se doda naslednji člen:

„Člen 214b

Nacionalna plačila za sektor sladkorja v francoskih najbolj oddaljenih regijah

Francija lahko za sektor sladkorja v francoskih najbolj oddaljenih regijah nameni do 90 milijonov EUR na tržno leto.

Francija v 30 dneh po koncu tržnega leta obvesti Komisijo o znesku pomoči, ki jo je dejansko dodelila.“;

(30)člen 217 se črta;

(31)v naslovu V se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE Ib

Razpoložljivost oskrbe v času izrednih razmer in hudih kriz

Člen 222c

Načrti za razpoložljivost oskrbe s kmetijskimi proizvodi v času izrednih razmer in hudih kriz

1. Komisija in države članice sodelujejo pri prepoznavanju in odpravljanju strukturnih ranljivih točk v dobavni verigi kmetijskih proizvodov ter krepitvi usklajenosti na področju pripravljenosti na krize v agroživilskem sektorju.

2. Države članice ob upoštevanju svojih posebnih profilov tveganja in institucionalnih ureditev pripravijo nacionalne načrte za pripravljenost in odzivanje na področju prehranske varnosti za:

(a)ohranitev razpoložljivosti, dostopnosti in zanesljivosti oskrbe s kmetijskimi proizvodi v izrednih razmerah ali hudih krizah na vseh teritorialnih ravneh;

(b)preprečitev ali omilitev motenj v dobavnih verigah v izrednih razmerah ali hudih krizah na vseh teritorialnih ravneh.

3. Načrti za pripravljenost in odzivanje na področju prehranske varnosti vključujejo vsaj:

(a)mehanizme spremljanja in zgodnjega opozarjanja, vključno z ocenami strukturnih ranljivih točk v dobavni verigi in scenariji tveganja za večje motnje;

(b)ureditev za združevanje podatkov o zalogah ključnih kmetijskih proizvodov;

(c)dodelitev vlog in usklajevalnih mehanizmov med pristojnimi organi na vseh teritorialnih ravneh ter postopke za sodelovanje z ustreznimi akterji iz zasebnega sektorja;

(d)protokole za nujno komunikacijo, da se zagotovi hitro razširjanje informacij deležnikom in širši javnosti.

4. Države članice redno pregledujejo svoje načrte za pripravljenost in odzivanje na področju prehranske varnosti.

5. Države članice določijo nacionalni pristojni organ ali kontaktno točko, odgovorno za usklajevanje pripravljenosti in odzivanja na področju prehranske varnosti z drugimi državami članicami in Komisijo.

6. Države članice Komisiji vsaka tri leta pošljejo povzetke najnovejših različic svojih nacionalnih načrtov za pripravljenost in odzivanje na področju prehranske varnosti iz odstavka 2.

7. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

(a)določi obliko, zahteve glede poročanja, razširjanje nezaupnih delov ter rokov za predložitev povzetkov načrtov za pripravljenost in odzivanje na področju prehranske varnosti;

(b)določi pravila za čezmejno sodelovanje med državami članicami v okviru razvoja in uporabe načrtov za pripravljenost in odzivanje na področju prehranske varnosti za doseganje ciljev iz odstavka 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 222d

Rezerve kmetijskih proizvodov

1. Za namene tega člena „rezerve“ pomenijo zaloge, ki jih imajo javni ali zasebni izvajalci in so določene za uporabo v primeru vojaške ali civilne zaščite v izrednih razmerah ali krizah, vključno s humanitarnimi intervencijami, ali zaloge, ki so na zahtevo na voljo za zagotavljanje prehranske varnosti v času večjih motenj v oskrbi.

2. Kadar države članice vzpostavijo in upravljajo rezerve kmetijskih proizvodov, morajo zagotoviti, da so taki ukrepi zasnovani tako, da čim bolj zmanjšajo izkrivljanje trga, vključno z naslednjim:

(a)količina kmetijskih proizvodov, ki se hranijo v rezervi, se določi na podlagi vnaprej določenih ciljev;

(b)ravni rezerv se redno pregledujejo in po potrebi prilagajajo na podlagi ugotovljenih ranljivih točk v dobavni verigi in ocen tveganja;

(c)nakup kmetijskih proizvodov za rezerve se izvede po tržnih cenah prek razpisnih postopkov. Sprostitev kmetijskih proizvodov iz rezerv na trg se izvede pregledno po tržnih cenah;

(d)dejavnosti pri vzpostavitvi, vzdrževanju in sprostitvi rezerv redno spremljajo pristojni organi držav članic.

3. Kadar države članice vzpostavijo in upravljajo rezerve kmetijskih proizvodov, se te rezerve izvajajo kot del nacionalnega načrta za pripravljenost in odzivanje na področju prehranske varnosti, kot je navedeno v členu 222c(2).

Vnaprej določeni cilji iz odstavka 2, točka (a), se določijo v nacionalnem načrtu za pripravljenost in odzivanje na področju prehranske varnosti iz člena 222c(2).

Informacije o vzpostavitvi, vzdrževanju in sprostitvi rezerv se vključijo v povzetek nacionalnega načrta za pripravljenost in odzivanje na področju prehranske varnosti iz člena 222c(6).

4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)usklajevanih ukrepih za vzpostavitev in upravljanje rezerv iz odstavka 1, kot sta opredelitev kategorij proizvodov za vzpostavitev rezerv ter razvoj skupnih ocen tveganja in mehanizmov zgodnjega opozarjanja za ublažitev čezmejnih tveganj pri oskrbi in zagotovitev neprekinjene oskrbe v času motenj;

(b)izvajanju mehanizmov prostovoljne solidarnosti in medsebojne pomoči, s katerimi države članice dajo del svojih rezerv na voljo drugi državi članici, ki se srečuje s hudim pomanjkanjem.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 222e

Usklajevanje

1. Komisija za podporo usklajevanemu pristopu Unije k pripravljenosti na področju prehranske varnosti in odpornosti kmetijske dobavne verige vzpostavi evropski mehanizem za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti, ki združuje pristojne organe držav članic, ustrezne organizacije deležnikov in po potrebi predstavnike izbranih tretjih držav.

2. Evropski mehanizem za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti:

(a)spodbuja učinkovito izvajanje zakonodaje, programov in politik Unije o pripravljenosti in odzivanju na krize v oskrbi s hrano in prehranski varnosti;

(b)spodbuja sodelovanje in usklajevanje, izmenjavo izkušenj in dobrih praks na področju zgodnjega opozarjanja, spremljanja in poročanja o grožnjah, odzivanja na krize ter ocenjevanja po krizi;

(c)podpira ugotavljanje strukturnih ranljivih točk in vrzeli v odpornosti v agroživilskih verigah, tudi s testiranjem izjemnih situacij, ocenami tveganja in načrtovanjem scenarijev;

(d)spodbuja redne izmenjave in dialog o nacionalnih načrtih za pripravljenost in odzivanje na področju prehranske varnosti držav članic in držav nečlanic EU, pri čemer se upošteva zaupnost takih načrtov;

(e)prispeva k pripravi priporočil ali pobud politike v zvezi s pripravljenostjo Unije in njenim odzivanjem na krize na področju oskrbe s hrano in prehranske varnosti.

Člen 222f

Okrepljeni ukrepi v hudih krizah ali izrednih razmerah

V primeru razglašene hude krize ali izrednih razmer, ki pomenijo veliko tveganje za prehransko varnost, lahko Komisija z izvedbenimi akti, ki se začnejo uporabljati takoj, od držav članic in izvajalcev zahteva, da Komisiji sproti poročajo o ustreznih javnih in zasebnih zalogah agroživilskih proizvodov in vhodnih surovin ali o drugih informacijah, ki so pomembne za zagotovitev oskrbe s temi proizvodi v Uniji.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(3).

Člen 222g

Varstvo občutljivih ali tajnih podatkov

1. Komisija zagotovi, da se občutljivi ali tajni podatki o ravneh zalog, logističnih zmogljivostih ali ranljivih točkah pri oskrbi obravnavajo, shranjujejo in izmenjujejo v skladu z veljavnimi pravili Unije o varstvu občutljivih in tajnih podatkov, vključno z zahtevami glede kibernetske varnosti.

2. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične in postopkovne zahteve za varno ravnanje s takimi podatki in njihovo izmenjavo.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).“;

(32)v delu V se doda naslednje poglavje:

„POGLAVJE III

Varščine

Člen 222h

Varščine

1. Kadar tako narekujejo ta uredba ali predpisi, sprejeti na njeni podlagi, države članice zahtevajo polog varščine, ki zagotavlja, da bo pri neizpolnjevanja določene obveznosti iz navedenih predpisov v korist pristojnega organa plačan ali zasežen določen znesek.

2. Razen v primeru višje sile se varščina v celoti ali delno zaseže, če določena obveznost ni bila izpolnjena ali je bila izpolnjena le delno.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za dopolnitev te uredbe s pravili, ki zagotavljajo nediskriminatorno obravnavo, enakost in spoštovanje sorazmernosti pri pologu varščine in ki:

(a)določajo odgovorno stran v primeru neizpolnjevanja obveznosti;

(b)določajo posebne primere, ko lahko pristojni organ opusti zahtevo po varščini;

(c)določajo pogoje, ki se uporabljajo za varščino, ki se položi, in garanta ter pogoje za polog in sprostitev te varščine;

(d)določajo posebne pogoje, povezane z varščino, položeno v okviru predplačil;

(e)določajo posledice kršitve obveznosti, za katere je bila položena varščina, kakor je določeno v odstavku 1, vključno z zasegom varščin in stopnjo zmanjšanja, ki se uporabi pri sprostitvi varščin za nadomestila, dovoljenja, ponudbe, razpise ali posebne zahtevke in pri delni ali popolni neizpolnitvi obveznosti, zajeti v tej varščini, pri čemer se upošteva vrsta obveznosti, količina, pri kateri je bila obveznost kršena, obdobje, ki presega rok, do katerega naj bi bila obveznost izpolnjena, in čas, v katerem se predložijo dokazi o izpolnitvi obveznosti.

4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)obliki varščine, ki bo položena, in postopku za polog varščine, sprejem varščine in nadomestitev prvotne varščine;

(b)postopkih za sprostitev varščine;

(c)uradnih obvestilih, ki jih morajo poslati države članice in Komisija.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).“;

(33)v členu 225 se točki (e) in (f) črtata;

(34)v členu 229 se doda naslednji odstavek:

„4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

(35)priloge I, II, IV, VII in X se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(36)besedilo iz Priloge II k tej uredbi se vstavi kot Priloga Ia;

(37)priloga V se črta.

Člen 2

Prehodne določbe

Členi 22 do 25 in člen 217 ter Priloga V k Uredbi (EU) št. 1308/2013 se še naprej uporabljajo po 31. decembru 2027 za ukrepe, ki se izvajajo do 31. decembra 2027.

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1, točki (19) in (27), se uporablja od [1. januarja leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Člen 1, točka (31), in Priloga I, točka (4), se uporabljata od [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Priloga I, točka (5), se uporablja od [1. oktobra leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Člen 1, točke (2), (3), (7), (10), (16), (18), (29), (30), (32) in (37), se uporablja od [1. januarja 2028] [datum in točka (9) sta odvisna od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) […] o ustanovitvi Sklada za nacionalna in regionalna partnerstva za obdobje 2028–2034].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Vizija za kmetijstvo in prehrano – Skupno oblikovanje kmetijskega in živilskega sektorja, ki bo privlačen za prihodnje generacije (COM(2025) 75 final z dne 19. februarja 2025).

(2)     Varnejši skupaj – Krepitev civilne in vojaške pripravljenosti Evrope.

(3)    Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za unijo pripravljenosti, (JOIN(2025) 130 final).

(4)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Strategija EU za ustvarjanje zalog: povečanje blagovne pripravljenosti EU na krize) (COM(2025) 528 final).

(5)    Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1308/oj ).

(6)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta […] […] [uredba o skladu za NRP] (UL L, …, ELI: …).

(7)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta […] […] [uredba o okviru smotrnosti ] (UL L, …, ELI: …).

(8)    Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1306/oj ).

(9)    Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2116/oj ).

(10)    Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/228/oj ).

(11)    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 75(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013 o novih tržnih standardih za jabolčnik in hruškovec ter za sušene stročnice in sojo (COM(2023) 200 final).

(12)    Sodba Sodišča z dne 19. novembra 2020, B S in C A/Ministère public et Conseil national de l'ordre des pharmaciens, C-663/18, ECLI:EU:C:2020:938.

(13)    UL C […], […], str. […].

(14)    UL C […], […], str. […].

(15)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Vizija za kmetijstvo in prehrano – Skupno oblikovanje kmetijskega in živilskega sektorja, ki bo privlačen za prihodnje generacije (COM(2025) 75 final z dne 19. februarja 2025).

(16)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta […] […] [uredba o skladu za NRP] (UL L, …, ELI: …).

(17)    Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1308/oj ).

(18)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta […] […] [uredba o okviru smotrnosti ] (UL L, …, ELI: …).

(19)    Sodba Sodišča z dne 7. septembra 2016 v zadevi Nemčija/Evropski parlament in Svet, C-113/14, ECLI:EU:C:2016:635.

(20)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 71, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2016/1240/oj ).

(21)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1238 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 15, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg_del/2016/1238/oj ).

(22)    Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1306/oj ).

(23)    Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2116/oj ).

(24)    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 75(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013 o novih tržnih standardih za jabolčnik in hruškovec ter za sušene stročnice in sojo (COM(2023) 200 final).

(25)    Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2013/228/oj ).

(26)    Sodba Sodišča z dne 19. novembra 2020, B S in C A/Ministère public et Conseil national de l'ordre des pharmaciens, C-663/18, ECLI:EU:C:2020:938, točke 72 do 77.

(27)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/760 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za upravljanje uvoznih in izvoznih tarifnih kvot, za katere so potrebna dovoljenja, ter dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede položitve varščin pri upravljanju tarifnih kvot (UL L 185, 12.6.2020, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg_del/2020/760/oj ).

(28)     Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za unijo pripravljenosti (JOIN(2025) 130 final z dne 26. marca 2025) .

(29)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Strategija EU za ustvarjanje zalog: povečanje blagovne pripravljenosti EU na krize) (COM(2025) 528 final).

(30)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj ).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.7.2025

COM(2025) 553 final

PRILOGE

k

Predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sheme šolskega sadja, zelenjave in mleka (šolska shema EU), sektorskih intervencij, vzpostavitve beljakovinskega sektorja, zahtev za konopljo, možnosti tržnih standardov za sir, beljakovinske rastline in meso, uporabe dodatnih uvoznih dajatev, pravil o razpoložljivosti oskrbe v času izrednih razmer in hudih kriz ter varščin

PRILOGA I

(1)Priloga I se spremeni:

(a)del IV se nadomesti z naslednjim:

„DEL IV

Beljakovinske rastline

Sektor beljakovinskih rastlin zajema proizvode, navedene v oddelkih 1 in 2 tega dela.

Oddelek 1

Sušene stročnice

Oznaka KN	Poimenovanje
ex 0713	sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene:
ex 0713 10	– Grah (Pisum sativum):
0713 10 90	– – razen za setev
ex 0713 20 00	– Čičerika (garbanzos), razen za setev
	– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):
ex 0713 31 00	– – Fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek, razen za setev
ex 0713 32 00	– – Drobni rdeči (adzuki) fižol (Phaseolus ali Vigna angularis), razen za setev
ex 0713 33	– –Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):
0713 33 90	– – – razen za setev
ex 0713 34 00	– – Vigna vrste (Vigna subterranea ali Voandzeia subterranea), razen za setev
ex 0713 35 00	– – Kitajski fižol (Vigna unguiculata), razen za setev
ex 0713 39 00	– – drugo, razen za setev
ex 0713 40 00	– Leča, razen za setev
ex 0713 50 00	– Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina in Vicia faba var. minor), razen za setev
ex 0713 60 00	– Kajanus (Cajanus cajan), razen za setev
ex 0713 90 00	– drugo, razen za setev
1201 90 00	Soja, cela ali lomljena, razen semen
1202 41 00	Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini, razen semen
1202 42 00	Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, oluščeni, lomljeni ali nelomljeni, razen semen
ex 1209 29 45	Seme grašice, razen za setev
ex 1209 29 50	Seme volčjega boba, razen za setev

Oddelek 2

Krmne stročnice

(b)v delu VIII se dodajo naslednje vrstice:

„1204 00 90 Laneno seme, celo ali lomljeno, razen za setev

1207 99 91 Konopljino seme, celo ali lomljeno, razen za setev

ex 1211 90 86 Drugi deli rastline konoplje“;

(c)v delu XXIV se točka 1 spremeni:

(a)vrstice, vključene v tarifno številko ex 0713, se črtajo;

(b)vrstice, ki se nanašajo na oznake KN 1201 90 00, 1202 41 00 in 1202 42 00, se črtajo;

(c)vrstice, vključene v tarifno številko ex 1214, se nadomestijo z naslednjimi:

„ex 1214 Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, krmni ohrovt in podobni proizvodi za krmo, tudi v obliki peletov:

1214 90 – drugo:

1214 90 10 – – Krmna pesa, rumena koleraba in druge krmne korenovke

ex 1214 90 90 – – Drugo, razen krmnih stročnic“;

(d)vrstici, ki se nanašata na oznaki KN

1204 00 90 in

1207 99 91, se črtata;

(e)opis v vnosu, ki se nanaša na tarifno številko ex 1211, se nadomesti z naslednjim:

„Rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi) vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, v farmaciji ali za insekticidne, fungicidne in podobne namene, sveži ali posušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu, razen proizvodov, ki spadajo pod oznako KN ex 1211 90 86 iz delov VIII in IX;“;

(f)opis v vnosu, ki se nanaša na tarifne številke ex 2309 90 91 do 2309 90 96, se nadomesti z naslednjim:

„– – – razen tistih, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode“;

(2)v Prilogi II, del II, oddelek A, se točki 5 in 6 nadomestita z naslednjim:

„5. ‚Dobavna pogodba‘ pomeni pogodbo, sklenjeno med prodajalcem in podjetjem za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa za proizvodnjo sladkorja.

6. ‚Panožni sporazum‘ pomeni:

(a)sporazum, sklenjen pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med podjetji ali organizacijo podjetij, priznano v zadevni državi članici, ali skupino takšnih organizacij podjetij na eni strani in združenjem prodajalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa, priznanim v zadevni državi članici, ali skupino takšnih organizacij prodajalcev na drugi;

(b)če sporazum iz točke (a) ne obstaja, zakon o podjetjih in zakon o zadrugah, če urejata dobavo sladkorne pese in sladkornega trsa s strani delničarjev ali članov podjetja ali zadruge, ki proizvaja sladkor.“;

(3)v Prilogi IV, del B, oddelek IV, se točka 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Delež pustega mesa se oceni z metodami za ocenjevanje, ki jih odobrijo države članice. Odobrijo se lahko le statistično potrjene metode za oceno, ki temeljijo na fizikalnih meritvah enega ali več anatomskih delov trupa prašiča. Za odobritev metod za ocenjevanje mora biti statistična napaka pri oceni znotraj največjega dovoljenega odstopanja.“;

(4)v Prilogi VII se vstavi naslednje:

„DEL Ia

Poimenovanja mesa in mesnih proizvodov

1. ‚Meso‘ pomeni izključno užitne dele živali.

2. V tem delu ‚mesni proizvodi‘ pomeni proizvode, pridobljene izključno iz mesa, pri čemer se razume, da se smejo dodati snovi, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo, pod pogojem, da se te snovi ne uporabljajo za delno ali popolno nadomestitev katere koli sestavine mesa.

3. Naslednja imena se rezervirana za proizvode, pridobljene izključno iz mesa, v vseh fazah trženja:

(a)goveje meso;

(b)telečje meso;

(c)prašičje meso;

(d)perutninsko meso;

(e)piščančje meso;

(f)puranje meso;

(g)račje meso;

(h)gosje meso;

(i)jagnječje meso;

(j)ovčje meso;

(k)ovčje meso;

(l)kozje meso;

(m)krača;

(n)file;

(o)ledje (šimbas);

(p)potrebušina;

(q)ledje;

(r)rebra;

(s)pleče;

(t)bočnik;

(u)kotlet;

(v)perut;

(w)prsi;

(x)stegno;

(y)prsi;

(``)zarebrnica;

(aa)T kost;

(bb)križ;

(cc)slanina.

4. Izraz ‚meso‘ in poimenovanja, navedena v točki 3, se lahko uporabijo tudi v povezavi z eno ali več besedami za poimenovanje sestavljenih proizvodov, pri katerih noben del ne nadomesti in tudi ni namenjen nadomestitvi katere koli sestavine mesa ter pri katerih je meso ali mesni proizvod bistveni del tako glede kakovosti kot značilnih lastnosti izdelka.“;

(5)Priloga X se spremeni:

(a)naslov Priloge se nadomesti z naslednjim:

„ODKUPNI POGOJI IZ ČLENA 125(3)“;

(b)po naslovu se vstavi naslednji naslov dela I:

„DEL I

Odkupni pogoji za sladkorno peso“

(c)    v točki VIII se točka 1 nadomesti z naslednjim:

„1. V dobavnih pogojih se določi, da se pulpa, pridobljena iz celotne količine dobavljene sladkorne pese, šteje za last prodajalca sladkorne pese, in se od podjetij za proizvodnjo sladkorja zahteva, naj za to pulpo opravijo eno ali več navedenega:

(a) prodajalcu sladkorne pese brezplačno vrnejo vso ali del pulpe, sveže, franko tovarna;

(b) prodajalcu sladkorne pese brezplačno vrnejo del teh rezancev, stisnjenih, posušenih ali posušenih in melasiranih, franko tovarna. V tem primeru se del pulpe, ki ga podjetje za proizvodnjo sladkorja brezplačno zadrži, določi v dobavni pogodbi;

(c) prodajalcu sladkorne pese vrnejo vso ali del pulpe, stisnjene ali posušene, franko tovarna. V tem primeru se količina pulpe, ki jo je treba vrniti prodajalcu sladkorne pese, in stroški stiskanja ali sušenja, ki jih prodajalec sladkorne pese plača podjetju za proizvodnjo sladkorja, določijo v dobavni pogodbi;

(d) v celoti ali delno zadržijo pulpo. V tem primeru se količina pulpe, ki jo zadrži podjetje za proizvodnjo sladkorja, ter cena ali metoda izračuna vrednosti pulpe, ki jo podjetje za proizvodnjo sladkorja plača prodajalcu sladkorne pese, določita v dobavni pogodbi. Cena ali metoda izračuna vrednosti pulpe temelji na možnostih prodaje zadevne pulpe.“;

(d) doda se naslednji del:

„DEL II

Odkupni pogoji za sladkorni trs

Odkupni pogoji za sladkorno peso iz dela I se smiselno uporabljajo za sladkorni trs.“

PRILOGA II

„PRILOGA Ia

SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 30(1)

Oznaka KN	Poimenovanje
ex 0101	Živi konji, osli, mule in mezgi:
	– Konji
0101 21 00	– – Čistopasemske plemenske živali*
0101 29	– – drugo:
0101 29 10	– – – za zakol
0101 29 90	– – – drugo:
0101 30 00	– Osli
0101 90 00	– drugo:
ex 0103	Živi prašiči:
0103 10 00	– čistopasemske plemenske živali**
ex 0106	druge žive živali:
0106 14 10	– domači kunci
ex 0106 19 00	– – drugo: severni jeleni in jelenjad
0106 33 00	– – noji; emuji (Dromaius novaehollandiae)
0106 39 10	– – – golobi
0106 39 80	– – – druge ptice
ex 0205 00	Meso konj, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno
ex 0208	Drugo meso in užitni klavnični proizvodi, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni:
ex 0208 10 10	– – meso domačih kuncev
ex 0208 90 10	– – meso domačih golobov
ex 0208 90 30	– – meso divjačine, razen kuncev ali zajcev
ex 0208 90 60	– – meso severnih jelenov
ex 0407	Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:
0407 19 90	– valilna jajca, razen jajc perutnine
0407 29 90	– druga sveža jajca, razen jajc perutnine
0407 90 90	– druga jajca, razen jajc perutnine
0701	Krompir, svež ali ohlajen
1203 00 00	Kopra
1205 10 90	Seme oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline, celo ali lomljeno, razen za setev
1205 90 00	Drugo seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno, razen za setev
1206 00 91	Sončnično seme, oluščeno; v sivi in belo progasti luščini, celo ali lomljeno, razen za setev
1206 00 99	Drugo sončnično seme, celo ali lomljeno, razen za setev
1207 29 00	Bombaževo seme, celo ali lomljeno, razen za setev
1207 40 90	Sezamovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev
1207 50 90	Gorčično seme, celo ali lomljeno, razen za setev
1207 60 00	– seme barvilnega rumenika (Carthamus tinctorius)
1207 91 90	Makovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev
ex 1207 99 96	Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno, razen za setev
ex 1211	Rastline in deli rastlin (vključno s semeni in plodovi), ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, v farmaciji ali za insekticidne, fungicidne in podobne namene, sveži ali posušeni, rezani, zdrobljeni ali v prahu ali ne, razen proizvodov, ki spadajo pod oznako KN ex 1211 90 86 iz delov VIII in IX te priloge;
1212 94 00	Korenine cikorije
ex 1214	Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke, seno, krmni ohrovt in podobni proizvodi za krmo, tudi v obliki peletov:
ex 1214 90	– drugo:
1214 90 10	– – krmna pesa, rumena koleraba in druge krmne korenovke
ex 1214 90 90	– – drugo, razen krmnih stročnic
ex 2206	Druge fermentirane pijače (npr. jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu:
ex 2206 00 31 do ex 2206 00 89	– fermentirane pijače, razen piquette
5201	Bombaž, nemikan ali nečesan

* Za vnos pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih predpisih Unije (glej Uredbo (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („Uredba o reji živali“) (UL L 59, 3.3.2015, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2015/262/oj ) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/262 z dne 17. februarja 2015 o določitvi pravil v skladu z direktivama Sveta 90/427/EGS in 2009/156/ES v zvezi z metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev (uredba o potnih listih za enoprste kopitarje) (UL L 171, 29.6.2016, str. 66, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1012/oj ).

**Uredba (EU) 2016/1012.“