EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.7.2025

COM(2025) 552 final

2025/0238(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, vključno z evropskim teritorialnim sodelovanjem (Interreg), in Kohezijskega sklada v okviru sklada iz Uredbe (EU) […] [NRP] ter o določitvi pogojev za izvajanje podpore Unije regionalnemu razvoju od leta 2028 do leta 2034

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija je 16. julija 2025 sprejela predlog naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 1 . Ta vključuje Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad.

Čeprav so se regionalne in teritorialne razlike znatno zmanjšale, tudi zaradi kohezijskih politik EU, 29 % državljanov EU še vedno živi v regijah z BDP na prebivalca, nižjim od 75 % povprečja EU, še vedno so prisotni številni izzivi in pojavljajo se novi. Te izzive je treba reševati z okrepljeno in posodobljeno kohezijsko politiko in politiko rasti v partnerstvu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi.

V sporočilu Komisije Pot do naslednjega večletnega finančnega okvira 2 je bil kot ključen cilj naveden enostavnejši, bolj osredotočen in učinkovitejši proračun. Javno posvetovanje je pokazalo tudi široko soglasje deležnikov o potrebi po poenostavitvi in večji prožnosti, ki sta najpogosteje navedena dejavnika, ki omogočata uspešnejši in učinkovitejši proračun EU.

Cilj uredbe je odpraviti regionalna neravnovesja in podpreti razvoj regij, ki zaostajajo (člen 176 PDEU), s podpiranjem reform in vlaganjem v socialni in gospodarski razvoj vseh regij in mest EU ter krepitvijo teritorialnega sodelovanja (zlasti z načrtom Interreg). Cilj Kohezijskega sklada je podpreti naložbe in reforme na področju okolja in prometa v državah članicah z nižjim BDP na prebivalca (člen 177).

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ukrepanje EU je utemeljeno s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU): „[...] Unija [...] razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Unija si še posebno prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi.“.

Cilji ESRR so določeni v členu 176 PDEU: „Evropski sklad za regionalni razvoj je namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije, tako da sodeluje pri razvoju in strukturnem prilagajanju razvojno zaostalih regij in pri preobrazbi nazadujočih industrijskih regij.“.

Cilji Kohezijskega sklada so določeni v členu 177 PDEU: „Kohezijski sklad, ustanovljen po enakem postopku, zagotavlja finančne prispevke za projekte na področju okolja in vseevropskih omrežij v okviru prometne infrastrukture.“.

Člen 178 PDEU je pravna podlaga za sprejetje izvedbenih uredb, ki se nanašajo na ESRR, sklad kohezijske politike za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

V členu 174 PDEU se nadalje zahteva, da se posebna pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam.

V členu 349 PDEU se zahteva sprejetje posebnih ukrepov za upoštevanje strukturno pogojenih socialnih in gospodarskih razmer v najbolj oddaljenih regijah, ki jih še otežujejo specifični pogoji, ki močno ovirajo razvoj.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

ESRR in Kohezijski sklad spodbujata povezovanje in sodelovanje med državami članicami ter zmanjšujeta regionalne razlike znotraj držav članic in med njimi, tudi med mestnimi, podeželskimi, obalnimi ali redko poseljenimi območji ter med celinskimi regijami in najbolj oddaljenimi evropskimi regijami in otoki. Financiranje v okviru kohezijske politike je spodbudilo naložbe, ki se ne bi uresničile v enakem obsegu in z enako ambicioznostjo ter hitrostjo, če ne bi bila na voljo sredstva EU. Zato države članice same ne morejo doseči ciljev predloga, podpora Unije pa ustvarja dodano vrednost.

Raven EU ukrepom na nacionalni ravni dodaja vrednost. Financiranje v okviru kohezijske politike je bilo v obdobju 2014–2020 precejšnje in je doseglo skoraj 13 % vseh javnih naložb v EU in 51 % v kohezijskih državah 4 . Ekonomske študije 5 dosledno ugotavljajo, da kohezijska politika pozitivno vpliva na regionalno gospodarsko rast, tudi na lokalni ravni 6 . Poleg tega makroekonomske simulacije 7 kažejo na splošno povečanje BDP EU zaradi naložb kohezijske politike za skoraj 1 % do leta z največjim učinkom. Koristi so zlasti velike v manj razvitih regijah, kjer projekcije glede BDP na koncu obdobja izvajanja presegajo projekcije ob odsotnosti kohezijske politike. Bolj razvite regije so deležne manjšega, vendar pozitivnega dolgoročnega učinka zaradi učinkov prelivanja (koristi, ki se razširijo po regijah). To prelivanje prispeva približno 15 % skupnega učinka na BDP EU, največ (45 %) pa v razvitih regijah 8 .

Poleg tega so izbire politike iz uredbe sorazmerne, saj se bodo skladi izvajali v okviru deljenega upravljanja: programov ne upravlja neposredno Evropska komisija, temveč se izvajajo v partnerstvu z državami članicami.

•Sorazmernost

Ta predlog je v skladu z načelom sorazmernosti in ne presega tistega, kar je potrebno za dosego njegovih ciljev. Spada na področje ukrepanja v zvezi s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Cilji in ustrezna podpora Unije so sorazmerni z namenom instrumenta. Cilj predloga je tudi povečati prejšnja prizadevanja za poenostavitev z nadaljnjim poenotenjem in konsolidacijo pravil.

•Izbira instrumenta

Najprimernejši instrument za izvajanje tega predloga je uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ESRR [in Kohezijskem skladu], ki dopolnjuje [predlog uredbe o Skladu za nacionalna in regionalna partnerstva].

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Predhodni rezultati naknadne ocene ESRR in Kohezijskega sklada kažejo, da so programi na dobri poti, da dosežejo večino svojih ciljev. Doslej sta sklada podprla več kot 2,5 milijona malih in srednjih podjetij ter prispevala k ustvarjanju več kot 370 tisoč delovnih mest. Na novo zgrajeni zavodi za varstvo otrok nudijo prostor 24 milijonom otrok. Poleg tega je bilo v projekte, povezane s podnebjem, vloženih več kot 66 milijard EUR, zmogljivost EU za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov pa se je povečala za več kot 6 000 megavatov. Sredstva so omogočila tudi uvedbo ukrepov za zaščito pred gozdnimi požari, od katerih je imelo koristi več kot 24 milijonov ljudi na podlagi sporočenih programskih vrednosti, in izboljšanje širokopasovnega dostopa za več kot 8 milijonov gospodinjstev. 

Ukrepi za poenostavitev, uvedeni v programskem obdobju 2014–2020, so do določene mere zmanjšali bremena, vendar obstajajo možnosti za nadaljnjo poenostavitev, na primer z razširitvijo uporabe poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov in financiranja, ki ni povezano s stroški. Vendar nacionalna pravila, ki presegajo zahteve na ravni EU (čezmerno prenašanje), še vedno povzročajo zaplete pri izvajanju ukrepov, financiranih iz ESRR in Kohezijskega sklada.

Okvir smotrnosti je s skupnimi kazalniki, mejniki in cilji omogočil zanesljivo podatkovno zbirko za dokaze in analize, zlasti z zbiranjem usklajenih podatkov o napredku, vključno s podatki upravičencev. Izboljšanje interoperabilnosti in dostopnosti nacionalnih podatkovnih zbirk ne bi le olajšalo boljšega spremljanja in povečalo osredotočenost politike na smotrnost, temveč bi lahko tudi zmanjšalo upravno breme. 

ESRR in Kohezijski sklad sta omogočila naložbe, ki jih države članice brez skladov verjetno ne bi izvedle, in sicer z obsegom financiranja, zmožnostjo privabljanja dodatnih zasebnih naložb in ciljnim usmerjanjem naložb. Poleg tega ESRR in Kohezijski sklad prinašata dodano vrednost z večletnim načrtovanjem in kontinuiteto financiranja.

Dokazi kažejo, da je bila podpora v veliki meri pomembna za obravnavanje stalnih in novih potreb upravičencev v celotnem programskem obdobju. Naložbe so bile pomembne za evropsko konkurenčnost in večinoma usklajene z evropskim zelenim dogovorom, čeprav z nekaterimi nedoslednostmi med državami članicami. Na ravni EU je bila večina naložb dodeljena področjem politike, skladnim s potrebnimi reformami, opredeljenimi v priporočilih za posamezne države, z razlikami med državami članicami. Na splošno so bila priporočila za posamezne države uporabno orodje za pomoč državam članicam pri usmerjanju naložb v potrebne reforme. Manj je dokazov o tem, kako so priporočila za posamezne države, pripravljena v programskem obdobju, vplivala na prednostno razvrščanje ukrepov ali prerazporeditve. 

ESRR in Kohezijski sklad sta primerna za podporo teritorialni koheziji. Njuna zasnova in struktura upravljanja zagotavljata, da naložbene strategije obravnavajo teritorialne izzive ter omogočajo nacionalno in decentralizirano regionalno načrtovanje in izvajanje, s čimer se uresničevanje prednostnih nalog EU prilagaja teritorialnim potrebam. V nekaterih primerih bi večja prožnost pri uporabi načela tematske koncentracije omogočila boljše prilagajanje ozemeljskim posebnostim. Modelske simulacije kažejo, da imajo ukrepi kohezijske politike pozitiven učinek na gospodarstvo EU. Ocenjuje se, da je BDP EU na koncu obdobja politike za 0,6 % višji kot v hipotetičnem scenariju brez politike.

Kar zadeva Interreg, so bili kot ključna področja za prihodnje izboljšave opredeljeni večja harmonizacija in zanesljivejši načini usklajevanja med različnimi tokovi financiranja EU. 

Predhodni rezultati vmesne ocene ESRR, Kohezijskega sklada in Sklada za pravični prehod kažejo, da se je izvajanje sicer začelo pozno in je bilo na začetku programskega obdobja počasno, vendar se je v prvi polovici leta 2024 znatno pospešilo. Zamude so bile večinoma posledica zunanjih dejavnikov ter so povezane s krizo zaradi COVID-19 in rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Države članice so prednostno obravnavale instrumente za odzivanje na krize na ravni EU, zlasti mehanizem za okrevanje in odpornost.

Z upoštevanjem teritorialnih vidikov in teritorialnimi orodji, ki so vgrajeni vanje, so skladi primerni za odpravljanje regionalnih razlik. Ustrezna upravna zmogljivost je predpogoj, vendar še ni na voljo za vse programe. Partnerstvo in upravljanje na več ravneh zelo pozitivno vplivata na načrtovanje in izvajanje programov, vendar še vedno obstajajo področja, na katerih je treba izboljšati sodelovanje deležnikov in participativno odločanje. 

S prehodom s predhodnih pogojenosti na redkejše in jasnejše omogočitvene pogoje se je izboljšala učinkovitost. Velika večina omogočitvenih pogojev je že izpolnjena in je sprožila reformne procese na področjih, kot so pametna specializacija, promet in podnebje. Omogočitveni pogoji in mejniki mehanizma za okrevanje in odpornost se na nekaterih področjih vzajemno podpirajo. S prilagoditvijo pogojev posebnim nacionalnim in regionalnim okvirom, namesto da bi jih splošno uporabljali za vse programe, bi se lahko okrepile sinergije naložb kohezijske politike ter ustreznih sektorskih politik in lokalnih potreb. 

Države članice uporabljajo dobre prakse pri združevanju financiranja v okviru kohezijske politike in mehanizma za okrevanje in odpornost, da bi se podpirali dopolnilni ukrepi. Reforme, ki jih spodbudijo mejniki mehanizma za okrevanje in odpornost, koristijo kohezijskim naložbam in obratno: omogočitveni pogoji lahko koristijo tudi naložbam v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. 

Novi ukrepi za poenostavitev prispevajo k zmanjšanju upravnega bremena. Poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov in financiranje, ki ni povezano s stroški, nudijo velik potencial, vendar je njihova uporaba še vedno neenakomerna. 

ESRR in Kohezijski sklad omogočata reševanje posebnih razvojnih izzivov, ki se ob njuni odsotnosti ne bi obravnavali v enakem obsegu. Dodana vrednost skladov vključuje dolgoročno strateško perspektivo in krepitev zmogljivosti na podnacionalni in podregionalni ravni s pozitivnimi učinki prelivanja na izvajanje nacionalnih instrumentov. Načeli upravljanja na več ravneh in partnerstva povezujeta raven EU ter nacionalno in regionalno raven z lokalnim pristopom, kar je edinstveno za ocenjena sredstva v primerjavi z drugimi nacionalnimi instrumenti in instrumenti EU. Sklada prispevata k področjem z jasno evropsko razsežnostjo, vključno s podnebnimi ukrepi, digitalno preobrazbo, obrambo, vseevropskim prometom ter medregionalnim in čezmejnim sodelovanjem. 

Sprejete dodelitve kažejo zelo visoko stopnjo usklajenosti s strateško agendo Sveta in smernicami predsednice Komisije ter prednostnimi nalogami evropskega semestra. Poleg tega sklada prispevata k področjem za spodbujanje rasti, opredeljenim v Draghijevem poročilu. To kaže, da je kohezijska politika še naprej relevantna za sedanji politični cikel in predvidene prihodnje potrebe. 

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2025/0238 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, vključno z evropskim teritorialnim sodelovanjem (Interreg), in Kohezijskega sklada v okviru sklada iz Uredbe (EU) [NRP] ter o določitvi pogojev za izvajanje podpore Unije regionalnemu razvoju od leta 2028 do leta 2034

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 177, 178 in 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 9 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 10 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR na podlagi navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, zlasti tudi tistih, ki so posledica upadanja števila prebivalstva, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti, otoki ter čezmejne in gorske regije. (2)Kohezijski sklad je bil ustanovljen, da bi prispeval k splošnemu cilju krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije, in sicer z zagotavljanjem finančnih prispevkov na področju okolja in vseevropskih omrežij na področju prometne infrastrukture (TEN-T), kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 11 .

(3)Ta podpora Unije v okviru ESRR in Kohezijskega sklada se mora zagotoviti v okviru Sklada za nacionalna in regionalna partnerstva v skladu s pravili, ki urejajo navedeni sklad in so določena v Uredbi (EU) [uredba o NRP] Evropskega parlamenta in Sveta 12 .

(4)Uredba (EU) XX [uredba o NRP] določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade, vključno z ESRR, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, Skladom za azil in migracije, Skladom za notranjo varnost in Instrumentom za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko, ki delujejo v skupnem okviru (v nadaljnjem besedilu: skladi).

(5)Pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kot so določena v členu 5 PEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti izdelkov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilje ESRR in Kohezijskega sklada bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, morajo biti operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.

(6)ESRR in Kohezijski sklad bi morala prispevati k specifičnim ciljem politike iz členov 2 in 3 Uredbe (EU) [uredba o NRP] v okviru svojih področij uporabe, določenih v Pogodbah. Podrobneje je treba opredeliti možnosti za podporo iz ESRR in Kohezijskega sklada za območja z omejenimi možnostmi, mestna območja in najbolj oddaljene regije. Poleg tega je treba določiti določbe za izvajanje evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg).

(7)V skladu z načelom medgeneracijske pravičnosti in zavezanostjo Unije otrokovim pravicam ter strategiji za mlade bi morala ESRR in Kohezijski sklad podpirati ukrepe, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju za prihodnje generacije, spodbujajo dostop mladih do priložnosti na vseh ozemljih in obravnavajo posebne potrebe mladih na prikrajšanih območjih, zlasti v regijah z omejenimi možnostmi in regijah, iz katerih se prebivalstvo odseljuje, vključno z infrastrukturo za spretnosti, inovacijami, podjetništvom, trajnostnimi načini preživljanja in kulturo ali športom. Takšna podpora se lahko izvaja prek celostnih urbanih ali lokalnih strategij.

(8)Države članice, zlasti tiste z velikimi izzivi glede romskega prebivalstva, morajo posebno pozornost nameniti enakosti in vključevanju Romov. Podpora se ne bi smela zagotavljati za ukrepe, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali izključenosti invalidov in marginaliziranih skupnosti, kot so Romi.

(9)Zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se srečujejo mestna območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med mestnimi in ruralnimi območji. Ukrepe, ki odražajo te pristope, bi bilo treba določiti v ustreznih poglavjih načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva.

(10)Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam, in sicer s sprejetjem ukrepov v skladu s členom 349 PDEU v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev iz člena 349 PDEU, in sicer oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja ter ekonomske odvisnosti od maloštevilnih izdelkov, katerih stalnost in kombinacija resno omejujeta razvoj teh regij. Za zaščito celovitosti notranjega trga in ker je tako pri vseh dejavnostih, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, bi morala biti vsaka podpora ESRR za financiranje pomoči za tekoče poslovanje in naložb v najbolj oddaljenih regijah skladna s pravili o državni pomoči iz členov 107 in 108 PDEU.

(11)Za spodbujanje skladnega razvoja ozemlja Unije na različnih ravneh bi moral ESRR v okviru Interreg podpirati čezmejno, transnacionalno sodelovanje, medregionalno sodelovanje ter sodelovanje najbolj oddaljenih regij.

(12)Interreg bi bilo treba izvajati zunaj načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva v obliki načrta za Interreg, da bi zagotovili specifični kontekst za cilj sodelovanja in potrebne načine izvajanja za večdržavne projekte, vključno s posebnostmi štirih sklopov ukrepov.

(13)ESRR v okviru Interreg lahko prispeva k vsem specifičnim ciljem. Poleg tega bi moral prispevati k dodatnim specifičnim ciljem za obravnavanje posebnih vprašanj v zvezi z „boljšim upravljanjem sodelovanja“, „varnejšo in bolj varovano Evropo“ ter „odpornejšimi regijami, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino“. Da bi ESRR lahko zagotavljal podporo v okviru Interreg v smislu naložb v infrastrukturo in s tem povezanih naložb, usposabljanja in dejavnosti vključevanja, je treba določiti, da lahko ESRR zagotovi podporo tudi za dejavnosti v okviru specifičnih ciljev iz člena [3(1)(c) – Posebni cilji na področju sociale] Uredbe (EU) [uredba o NRP].

(14)Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje in spremembo seznamov poglavij Interreg in seznama skupnega zneska podpore Unije za vsako poglavje Interreg. Ta izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Čeprav so ti akti splošne narave, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek, saj se določbe z njimi izvajajo le na tehnični ravni. Sklep o odobritvi ustreznega poglavja načrta Interreg bi moral predstavljati sklep o financiranju v smislu člena 110(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta 13 .

(15)Poleg tega bi morale tudi države članice pripraviti poglavja, da bi določile bistvene elemente načrtovanja za izvajanje podpore. Ta poglavja bi morala v rednih časovnih presledkih odobriti Komisija.

(16)Za čim bolj učinkovito uporabo podpore iz ESRR in instrumentov Unije za zunanje financiranje bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za organiziranje vračila takšne podpore v primerih, kadar ni mogoče sprejeti programov zunanjega sodelovanja ali kadar je program treba ukiniti, tudi v zvezi s tretjimi državami, ki ne prejemajo podpore od nobenega instrumenta Unije za financiranje. Ta mehanizem bi si moral prizadevati za optimalno delovanje programov in čim bolj usklajeno delovanje navedenih instrumentov.

(17)Da bi spodbudili in okrepili ukrepe sodelovanja, bi morale biti dejavnosti sodelovanja med partnerji v določeni državi članici ali med različnimi državami članicami v zvezi z zagotovljeno podporo še naprej mogoče v okviru vseh specifičnih ciljev. Takšno okrepljeno sodelovanje dopolnjuje sodelovanje v okviru Interreg in lahko vključuje partnerje iz katere koli regije v Uniji, lahko pa vključuje tudi čezmejne regije in regije, ki so vse vključene v makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene ali njuno kombinacijo.

(18)V okviru edinstvenih in posebnih okoliščin v zvezi z otokom Irska in glede na podporo sodelovanju severa in juga v skladu z Velikonočnim sporazumom bi se moralo z novim čezmejnim poglavjem „PEACE PLUS“ nadaljevati in se pri tem opirati na delo prejšnjih programov, tj. programov, ki so se izvajali v obmejnih grofijah Irske in Severne Irske. Zaradi njegovega praktičnega pomena je treba zagotoviti, da ESRR pri podpiranju ukrepov za mir in spravo prav tako prispeva k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Glede na posebnosti programa bi ga bilo treba upravljati na celosten način, pri čemer se prispevek Združenega kraljestva v program vključi kot zunanji namenski prejemek.

(19)Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se te cilje zaradi obsega razlik med stopnjami razvoja posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1 
Predmet urejanja

Ta uredba določa posebne pogoje za izvajanje podpore Unije v skladu s splošnimi cilji iz člena 2 Uredbe (EU) [uredba o NRP] ter zlasti točk (a) in (e) navedenega člena.

Uvaja tudi določbe, potrebne za izvajanje podpore Unije za spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg) z namenom spodbujanja sodelovanja med državami članicami in njihovimi regijami znotraj Unije ter med državami članicami, njihovimi regijami in tretjimi državami, partnerskimi državami, drugimi ozemlji ali čezmorskimi državami in ozemlji (v nadaljnjem besedilu: ČDO) ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje.

Ta podpora Unije se zagotovi v okviru Sklada za nacionalna in regionalna partnerstva v skladu s pravili, ki urejajo navedeni sklad in so določena v Uredbi (EU) [uredba o NRP].

Člen 2 
Podpora ESRR in Kohezijskega sklada

ESRR in Kohezijski sklad podpirata specifične cilje iz Uredbe (EU) [uredba o NRP], ki prispevajo k splošnemu cilju iz člena 2(1), točka (a), Uredbe (EU) [uredba o NRP], v skladu z njunima področjema uporabe, določenima v členih 176 in 177 PDEU.

Člen 3 
Opredelitev pojmov

(1)„Evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg)“ pomeni sodelovanje med državami članicami in njihovimi regijami znotraj Unije ter med državami članicami, njihovimi regijami in državami nečlanicami ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje, ki ga financira Sklad za nacionalna in regionalna partnerstva ter, kjer je ustrezno, instrument Globalna Evropa.

(2)„Država nečlanica“ pomeni ozemlja tretjih ali partnerskih držav ter čezmorske države in ozemlja držav članic.

Kadar se za namene tega poglavja določbe členov 69 [Odgovornosti držav članic], 70 [Predložitev letnega svežnja zagotovil], 74 [Zbiranje in beleženje podatkov] in 77 [Predložitev in ocena zahtevkov za plačilo] Uredbe (EU) [uredba o NRP] sklicujejo na „državo članico“, se ta izraz razume kot „država članica, ki gosti organ upravljanja“.

Člen 4 
Podpora območjem z omejenimi možnostmi

1.Države članice v skladu s členom 174 PDEU posebno pozornost namenijo reševanju izzivov prikrajšanih regij in območij, zlasti podeželskih območij, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoških, čezmejnih in gorskih regij, pa tudi območij pravičnega prehoda in regij, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino. Države članice in regije po potrebi v svojih načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva v skladu s členi 72 do 74 [Celostni lokalni in urbani razvoj] Uredbe (EU) [uredba o NRP] določijo celosten pristop k obravnavanju demografskih izzivov ali posebnih potreb regij in območij iz tega odstavka. Tak celostni pristop lahko vključuje zavezo o namenskem financiranju v ta namen in se lahko vključi v namenska poglavja načrta za nacionalna in regionalna partnerstva.

Člen 5
Trajnostni razvoj mest

Države članice kot del svojega teritorialnega razvoja podpirajo celostne strategije za urbani razvoj, ki se osredotočajo na trajnostni razvoj in obravnavajo okoljske, energetske in podnebne izzive, zlasti pravičen prehod na čisto, podnebno nevtralno in odporno gospodarstvo do leta 2050, pri čemer posebno pozornost namenijo stanovanjem, revščini, kulturni dediščini, izkoriščanju potenciala digitalnih tehnologij za inovacije in energijsko učinkovitost, podpiranju razvoja funkcionalnih mestnih območij ter podpiranju povezav med mesti in podeželjem. 

Člen 6
Najbolj oddaljene regije

V načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva se določijo ukrepi za kritje strukturne podpore za njihove stroške za gospodarski, socialni in teritorialni razvoj ter operativne stroške ali povezana nadomestila, vključno za zagotavljanje storitev v okviru obveznosti javne službe in v okviru pogodb v teh regijah, da bi se pokrili dodatni stroški, nastali v najbolj oddaljenih regijah zaradi enega ali več stalnih oteževalnih dejavnikov za njihov razvoj iz člena 349, prvi odstavek, PDEU.

POGLAVJE II

Načrt Interreg

Člen 7 
Področje uporabe

1.Načrt Interreg je osredotočen na podporo naslednjim sklopom sodelovanja:

(a)sodelovanje med sosednjimi regijami za spodbujanje celostnega in usklajenega regionalnega razvoja med sosednjimi regijami ob kopenski in morski meji (čezmejno sodelovanje);

(b)sodelovanje na večjih transnacionalnih območjih ali okoli morskih bazenov, ki vključuje nacionalne, regionalne in lokalne partnerje v državah članicah in državah nečlanicah, da bi se dosegla višja stopnja teritorialnega povezovanja (transnacionalno sodelovanje);

(c)sodelovanje za povečanje učinkovitosti kohezijske politike s spodbujanjem izmenjave izkušenj, inovativnih pristopov in krepitve zmogljivosti (medregionalno sodelovanje);

(d)sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami in njihovimi sosednjimi državami nečlanicami ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje za olajšanje njihovega regionalnega povezovanja in skladnega razvoja v njihovi soseščini (sodelovanje najbolj oddaljenih regij).

Razen če ta uredba določa posebne zahteve, se sodelovanje med dvema ali več evropskimi partnerji, od katerih noben ni država članica ali regija države članice, izvaja v skladu s posebnimi pravili iz Uredbe XX [Globalna Evropa].

2.Poglavja načrta Interreg, ki podpirajo čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje, se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Prispevki iz instrumenta Globalna Evropa, vključeni v poglavja, ki podpirajo sodelovanje najbolj oddaljenih regij, se lahko izvršujejo v okviru deljenega ali posrednega upravljanja. Programi sodelovanja iz odstavka 1, ki jih sofinancira Sklad za nacionalna in regionalna partnerstva, lahko prejmejo prispevke iz stebrov iz člena 3(1), točke (a), (b), (c) in (e), Uredbe XX [Instrument Globalna Evropa].

3.Za načrt Interreg se uporabljajo pravila iz Uredbe (EU) [uredba o NRP], razen kadar so v tej uredbi določena podrobnejša pravila za izvajanje načrta Interreg.

4.Načrt Interreg poleg specifičnih ciljev iz člena 3, točki (a) in (c), Uredbe (EU) [uredba o NRP] podpira „boljše upravljanje sodelovanja“, „varnejšo in bolj varovano Evropo“ ter „odpornejše regije, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino“.

5.V primeru čezmejnega programa PEACE PLUS, kadar deluje v podporo miru in spravi, ESRR kot posebni cilj v okviru splošnega cilja (a) člena 2 Uredbe (EU) [uredba o NRP] prispeva tudi k spodbujanju socialne, gospodarske in regionalne stabilnosti v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi.

6.Členi XX [Podpora v obliki posojila], XX [Posojilna pogodba ter najemanje in dajanje posojil] in XX [Vmesni pregled] ter člen 14(2) [25-odstotni znesek prilagodljivosti] Uredbe (EU) [NRP] se ne uporabljajo za načrt Interreg.

Člen 8 
Zahteve za poglavja načrta Interreg

1.Načrt Interreg vsebuje poglavja načrta Interreg. Vsako poglavje ustreza sodelovanju na določenem geografskem območju.

2.Država članica, ki gosti prihodnji organ upravljanja, najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe Komisiji predloži poglavje načrta Interreg v imenu vseh sodelujočih držav članic in držav nečlanic.

3.Vsako poglavje načrta Interreg določa naslednje elemente v skladu s predlogo iz Priloge k tej uredbi. Poglavje načrta Interreg:

(a)navaja zadevni sklop sodelovanja Interreg in geografsko pokritost;

(b)opisuje intervencijsko strategijo poglavja načrta Interreg na podlagi jasne analize teritorialnih potreb in vrzeli na zajetem območju, opredeljuje ukrepe za sodelovanje, vključno z vsemi ukrepi za teritorialni ali lokalni razvoj, ter pojasnjuje, kako naj bi ti ukrepi prispevali k ciljem iz členov 2 in 3 [Cilji politike] Uredbe (EU) [uredba o NRP] in specifičnim ciljem Interreg iz člena 7, odstavek 4, te uredbe ter k prehodu na podnebno nevtralnost;

(c)navaja seznam in opis ukrepov, vključno s splošnimi in specifičnimi cilji, za katere si primarno prizadeva vsak ukrep, ter seznam predvidenih mejnikov in ciljev z okvirnim datumom njihovega zaključka v programskem obdobju. Kazalniki, predlagani za cilje, temeljijo na kazalnikih učinka iz Priloge I k Uredbi XX [Smotrnost], razen kadar je to ustrezno utemeljeno;

(d)navaja skupne ocenjene stroške ukrepov skupaj z informacijami o obstoječem ali načrtovanem financiranju Unije, kadar je to ustrezno, kar je podprto z ustrezno utemeljitvijo in pojasnili, kako je financiranje skladno z načelom stroškovne učinkovitosti in dobrega finančnega poslovodenja ter sorazmerno s pričakovanim gospodarskim in socialnim učinkom;

(e)določa jasne ureditve za učinkovito spremljanje in izvajanje poglavja načrta Interreg s strani vsake države članice, vključno s pristojnimi organi in ustanovljenimi odbori za spremljanje, ki upoštevajo cilj vzpostavitve trdnega sistema upravljanja na podlagi načela partnerstva, pa tudi predvideni pristop k informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti v skladu s pravili iz Uredbe xx [uredba o smotrnosti];

(f)spodbuja partnerstvo in izmenjavo znanja tako, da opisuje, s katerimi deležniki so bila opravljena posvetovanja, kako so bili izbrani, kako je bila zagotovljena njihova reprezentativnost in kako se njihov prispevek odraža v poglavju načrta Interreg v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo, ter vsebuje povzetek postopka posvetovanja, izvedenega za pripravo poglavja načrta Interreg;

(g)določa porazdelitev obveznosti med sodelujočimi državami članicami in, kjer je ustrezno, državami nečlanicami v primeru finančnih popravkov, ki jih naloži organ upravljanja ali Komisija v skladu s pravili, ki urejajo Sklad za nacionalna in regionalna partnerstva in so določena v Uredbi (EU) [uredba o NRP];

(h)pojasnjuje ureditve in sisteme za zagotavljanje redne, uspešne in učinkovite uporabe sredstev Unije v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in zaščite finančnih interesov Unije.

Člen 9 
Odobritev in sprememba načrta Interreg

1.Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom iz člena 13(2) [Postopek v odboru], ki določa:

(a)seznam poglavij načrta Interreg, določitev zadevnih območij poglavja in okvirno dodelitev iz Sklada ter, kjer je ustrezno, iz instrumenta Globalna Evropa;

(b)po potrebi podrobne ureditve, ki zajemajo posebne načine izvajanja načrta Interreg, da se zagotovi dosleden pristop. 

Elementi iz prvega pododstavka, točka (a), se določijo na podlagi informacij, ki jih zagotovi vsaka država članica o načrtovani razdelitvi njenega deleža v dodelitvi iz načrta Interreg v skladu z metodologijo iz Priloge I [Metodologija za izračun finančnega prispevka za posamezne države članice v okviru Sklada] k Uredbi (EU) [uredba o NRP].

Izvedbeni akt iz prvega [pod]odstavka je splošni del načrta Interreg.

2.Komisija v štirih mesecih od njihove predložitve oceni poglavja načrta Interreg ali spremenjena poglavja načrta Interreg, ki jih predloži država članica, ki gosti organ upravljanja. Komisija pri ocenjevanju preveri, ali poglavje načrta Interreg izpolnjuje vse zahteve iz člena 5 in upošteva predlogo iz Priloge k tej uredbi [Predloga za poglavja Interreg]. Komisija lahko poda pripombe in zahteva dodatne informacije. Rok se prekine z dnem, ki sledi datumu, na katerega Komisija državi članici pošlje svoje pripombe ali zahtevo za popravljene dokumente, in ta prekinitev traja, dokler se država članica ne odzove.

3.Kadar poglavja načrta Interreg ali spremenjena poglavja načrta Interreg, ki jih predloži država članica, ki gosti organ upravljanja, izpolnjujejo vse zahteve iz člena 8 in upoštevajo predlogo iz Priloge k tej uredbi, Komisija z izvedbenim aktom odobri navedena poglavja načrta Interreg [ali spremenjena poglavja načrta Interreg].

4.Komisija lahko po odobritvi poglavij načrta Interreg v skladu z odstavkom 3 vsake tri mesece z izvedbenimi akti odobri naknadno predložena poglavja načrta Interreg, ki izpolnjujejo vse zahteve iz člena 8 [Zahteve za poglavja načrta Interreg] in upoštevajo predlogo iz Priloge k tej uredbi [Predloga za poglavja Interreg]. V drugih primerih lahko Komisija na zahtevo države članice, ki gosti organ upravljanja, vsakih šest mesecev odobri spremembe poglavij načrta Interreg.

5.Izvedbeni akti iz odstavkov 3 in 4 za vsako poglavje načrta Interreg določajo:

(a)skupne ocenjene stroške poglavja Interreg, ki jih določi Komisija na podlagi predloga države članice, ki gosti organ upravljanja;

(b)znesek finančnega prispevka iz Uredbe (EU) [uredba o NRP] in, kjer je ustrezno, znesek finančnega prispevka iz instrumenta Globalna Evropa ter znesek nacionalnega prispevka, ki ni nacionalno sofinanciranje;

(c)znesek skupnega letnega prispevka Unije iz člena 14 [Proračunske obveznosti] Uredbe (EU) [uredba o NRP]; 

(d)znesek predhodnega financiranja, ki ga je treba plačati, in ali je treba predhodno financiranje izplačati v celoti v letu odobritve poglavja ali v obrokih v skladu s členom 17, odstavek 2, Uredbe (EU) [uredba o NRP].

6.Sklep o odobritvi zadevnega poglavja načrta Interreg pomeni sklep o financiranju v smislu člena 110(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, to, da je o njem uradno obveščena država članica, ki gosti organ upravljanja, pa pomeni pravno obveznost.

7.Skupni znesek finančnega prispevka Unije, nacionalnega prispevka držav nečlanic in nacionalnega sofinanciranja, predvidenega v poglavju načrta Interreg, ne presega skupnih ocenjenih stroškov tega poglavja.

Člen 10 
Naloge organov, pristojnih za poglavje načrta Interreg, in odbora za spremljanje

1.Države članice in, kjer je ustrezno, države nečlanice, ki sodelujejo v poglavju načrta Interreg, določijo enoten organ upravljanja in enoten revizijski organ, ki se nahajata v isti državi članici. Organ za koordinacijo iz člena 49 Uredbe (EU) [uredba o NRP] se ne določi za načrt Interreg.

2.Poleg člena 50 Uredbe (EU) [uredba o NRP] je vsak organ upravljanja poglavja načrta Interreg odgovoren za upravljanje tega poglavja z namenom doseganja njegovih ciljev in je odgovoren za:

(a)pripravo in predložitev zahtevkov za plačilo za poglavje načrta Interreg Komisiji v skladu s členom 63 [Plačila] Uredbe (EU) [uredba o NRP];

(b)predložitev napovedi zneska za zahtevke za plačilo, ki jih je treba za tekoče in naslednje koledarsko leto predložiti do 15. februarja oziroma 31. julija v skladu s predlogo iz Priloge X [Napovedi plačil] k Uredbi (EU) [uredba o NRP];

(c)podpis in predložitev izjave o upravljanju iz člena XX(1), točka (a), [Letni sveženj zagotovil] Uredbe (EU) [uredba o NRP] v skladu s predlogo iz Priloge XII k navedeni uredbi;

(d)uskladitev in predložitev Komisiji vseh dokumentov, ki se zahtevajo v okviru letnega svežnja zagotovil iz člena 70 [Letni sveženj zagotovil] Uredbe (EU) [uredba o NRP].

3.Država članica in, kjer je ustrezno, država nečlanica, ki sodeluje v poglavju načrta Interreg, se lahko odloči, da se upravljalna preverjanja iz člena XX [Naloge organa upravljanja] Uredbe (EU) [uredba o NRP] opravijo tako, da vsaka država članica določi organ ali osebo, odgovorno za tako preverjanje na njenem ozemlju. Komisija lahko v izvedbenem aktu iz člena 9(1) [Odobritev in sprememba načrta Interreg] določi dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati taki organi ali osebe.

4.Organu upravljanja pomaga skupni sekretariat z uslužbenci, ki zastopajo države, ki sodelujejo v poglavju načrta Interreg. Skupni sekretariat pomaga organu upravljanja in odboru za spremljanje pri izvajanju njunih zadevnih nalog. Skupni sekretariat tudi obvešča potencialne upravičence o možnostih financiranja v okviru programov Interreg ter upravičencem in partnerjem pomaga pri izvajanju operacij.

5.Poleg pravil iz člena 52 [Naloge revizijskega organa] Uredbe (EU) [uredba o NRP] revizijskemu organu za namene poglavij načrta Interreg, kadar ta nima pooblastila za izvajanje svojih nalog na celotnem ozemlju, ki ga zajema program sodelovanja, pomaga skupina revizorjev, ki jo sestavljajo predstavniki vsake države članice in, kjer je ustrezno, držav nečlanic, ki sodelujejo v programu Interreg. Vsaka država članica in, kjer je ustrezno, država nečlanica je odgovorna za revizije, ki se izvajajo na njenem ozemlju.

6.Za vsako poglavje načrta Interreg se ustanovi odbor za spremljanje. Odbor za spremljanje je odgovoren za izbiro operacij Interreg v skladu s strategijo in cilji poglavja načrta Interreg. Komisija lahko v izvedbenem aktu iz člena 9(1) [Odobritev in sprememba načrta Interreg] določi dodatne zahteve, ki jih mora izpolnjevati odbor za spremljanje.

Člen 11 
Določbe za države nečlanice

1.Prispevek iz Uredbe (EU) [uredba o NRP] k poglavjem načrta Interreg, ki se podpirajo tudi iz instrumenta Globalna Evropa, tudi za najbolj oddaljene regije, določijo Komisija in zadevne države članice. Prispevek, določen za vsako državo članico, se naknadno ne prerazporeja med zadevnimi državami članicami. Pri zadevnih prispevkih iz instrumenta Globalna Evropa k poglavjem načrta Interreg se upošteva sodelovanje držav članic in upravičencev instrumenta Globalna Evropa. Podpora, zagotovljena na podlagi Uredbe (EU) [uredba o NRP], se dodeli poglavjem o zunanjem čezmejnem sodelovanju, če se zagotovijo sorazmerni zneski iz instrumenta Globalna Evropa.

2.Za izvajanje poglavja načrta Interreg v okviru deljenega upravljanja v državi nečlanici se med Komisijo, ki zastopa Unijo, in vsako sodelujočo državo nečlanico, ki je zastopana v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom, sklene sporazum o financiranju. Ta sporazum o financiranju se šteje za orodje za izvrševanje proračuna Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509.

Pogodbenica sporazuma o financiranju je lahko tudi država članica, ki gosti organ upravljanja ustreznega poglavja načrta Interreg in je zastopana v skladu z njenim nacionalnim pravnim okvirom.

Kadar mora država nečlanica organu upravljanja prenesti finančni prispevek za podporo poglavju načrta Interreg, razen sofinanciranja podpore Unije (v nadaljnjem besedilu: nacionalni prispevek), se pravila v zvezi z nacionalnim prispevkom določijo v sporazumu o financiranju.

Vsak sporazum o financiranju se sklene do 31. decembra v letu, ki sledi letu, ko je bila prevzeta prva proračunska obveznost, in se šteje za sklenjenega na dan, ko ga podpiše zadnja pogodbenica. Kadar poglavje načrta Interreg vključuje več kot eno tretjo državo, se pred datumom podpisa iz prvega stavka sklene vsaj en sporazum o financiranju.

3.Kadar je za izvajanje operacije potrebno javno naročilo storitev, blaga ali gradenj s strani upravičenca, ki je javni organ s sedežem v državi nečlanici, lahko ta upravičenec uporabi eno od naslednjega:

(a)nacionalne zakone, predpise in upravne določbe zadevne države nečlanice, če to dovoljuje sporazum o financiranju in če se naročilo odda ekonomsko najugodnejši ponudbi ali, če je to primerno, ponudniku, ki ponuja najnižjo ceno, pri čemer se je treba izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov;

(b)postopke javnega naročanja iz členov 181 in 182 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

Člen 12 
Vračilo sredstev in ukinitev sodelovanja 

1.Če se do leta [2029 ali] 2030 poglavje načrta Interreg Komisiji ne predloži do 31. marca zadevnega leta, se letni prispevek iz Sklada za nacionalna in regionalna partnerstva za navedeno poglavje načrta Interreg prerazporedi v drugo poglavje načrta Interreg, v katerem sodeluje zadevna država članica.

2.Če do 31. marca 2031 še vedno obstajajo poglavja načrta Interreg, ki niso bila predložena Komisiji, se prispevek iz Sklada za nacionalna in regionalna partnerstva za ta poglavja načrta Interreg za preostala leta do leta 2034, ki ni bil prerazporejen v drugo poglavje načrta Interreg, dodeli poglavju načrta Interreg, v katerem sodeluje zadevna država članica.

3.Poglavje načrta Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se ukine ali se njegova dodelitev zmanjša v skladu z veljavnimi pravili in postopki, zlasti če:

(i)nobena od partnerskih držav, zajetih v zadevnem poglavju načrta Interreg o zunanjem čezmejnem sodelovanju, ni podpisala ustreznega sporazuma o financiranju v rokih, določenih v skladu s členom [XX] načrta Interreg; ali

(ii)poglavja načrta Interreg ni mogoče izvesti po načrtih zaradi težav v odnosih med sodelujočimi državami.

V primerih iz prvega pododstavka se prispevek iz Sklada za nacionalna in regionalna partnerstva iz odstavka 1, ki ustreza letnim obrokom, za katere obveznosti še niso bile prevzete, ali letnim obrokom, za katere so bile obveznosti prevzete in v celoti ali delno sproščene v istem proračunskem letu, ki niso bili prerazporejeni v drugo poglavje načrta Interreg, dodeli drugemu poglavju načrta Interreg, v katerem sodeluje zadevna država članica.

4.Prispevek iz [zunanjih skladov], zmanjšan v skladu s tem členom, se uporabi v skladu z uredbo [Globalna Evropa].

Člen 13 
PEACE PLUS

1.Poglavje PEACE PLUS zajema sodelovanje med obmejnimi grofijami Irske in Severne Irske, ki se izvaja v okviru deljenega upravljanja na Irskem in v Združenem kraljestvu.

2.Za Organ za posebne programe EU, če je opredeljen kot organ upravljanja, se šteje, da ima sedež v državi članici.

3.Finančni prispevek Združenega kraljestva za dejavnosti Unije v zvezi z njegovim sodelovanjem v poglavju PEACE PLUS v obliki zunanjih namenskih prejemkov iz člena 21(2), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 je del proračunskih odobritev za [razdelek 1 […], podprogram „Načrt Interreg“].

4.Kadar poglavje PEACE PLUS podpira mir in spravo, prav tako prispeva k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi.

5.Kadar poglavje PEACE PLUS podpira mir in spravo, imajo lahko podprte operacije partnerje iz samo ene sodelujoče države.

POGLAVJE III

Končne določbe

Člen 14 
Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor, ki se ustanovi v skladu s členom 88 [uredbe o NRP].

Člen 15 
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) […] o vzpostavitvi Evropskega sklada za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, ribištvo in pomorstvo ter blaginjo in varnost za obdobje 2028–2034.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

[…]

(1)    COM(2025) 571 final.

(2)     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52025DC0046 .

(3)     Outcome of 2021–2027 programming – Cohesion Policy | Data | European Structural and Investment Funds (europa.eu) .

(4)    Pellegrini in dr. (2013) Measuring the effects of European Regional Policy on economic growth: A regression discontinuity approach, Papers in Regional Science, 92, str. 217–233; Becker in dr. (2013) Absorptive Capacity and the growth and investment effects of regional transfers: A regression discontinuity design with heterogeneous treatment effects, American Economic Journal: Economic Policy, 5(4); Becker in dr. (2018) Effects of EU Regional Policy: 1989–2013, Regional Science and Urban Economics, 69, str. 143–152; Crescenzi, R. in Giua, M. (2020) One or many Cohesion Policies of the European Union? On the differential economic impacts of Cohesion Policy across Member States, Regional Studies, 54(1), str. 10–20; Di Caro P. in Fratesi, U. (2022) One policy, different effects: Estimating the region–specific impacts of EU cohesion policy, Journal of Regional Science, 62, str. 307–330.

(5)    Bachtrögler-Unger in dr. (2023) EU cohesion policy on the ground: Analyzing small-scale effects using satellite data. Regional Science and Urban Economics 103, 103954.

(6)    Deveto poročilo o koheziji: https://ec.europa.eu/regional_policy/information-sources/cohesion-report_en .

(7)    Monfort, P., Crucitti, F., Lazarou, N. in Salotti, S., The economic spillovers of EU cohesion policy 2007–2013, European Commission, 2021, JRC125419.

(8)    UL C , , str. .

(9)    UL C , , str. .

(10)    Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU ( UL L 348, 20.12.2013, str. 1 ).

(11)    UL … .

(12)    Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) – PE/99/2023/REV/1 – (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.7.2025

COM(2025) 552 final

PRILOGA

k

Predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, vključno z evropskim teritorialnim sodelovanjem (Interreg), in Kohezijskega sklada v okviru sklada iz Uredbe (EU) […] [NRP] ter o določitvi pogojev za izvajanje podpore Unije regionalnemu razvoju od leta 2028 do leta 2034

PRILOGA

PREDLOGA ZA POGLAVJE NAČRTA INTERREG

Sklic/ime poglavja Interreg

Sklop sodelovanja Interreg

1.Strategija poglavja

Zemljevid zajetih geografskih območij in držav.

(a)Intervencijska strategija poglavja Interreg, ki temelji na jasni analizi teritorialnih potreb in vrzeli na zajetem območju

(b)Navedba ukrepov za sodelovanje, vključno z vsemi ukrepi za teritorialni ali lokalni razvoj, in pojasnilo, kako naj bi ti ukrepi prispevali k ciljem iz člena [Cilji politike] uredbe [Sklad NRP] in člena 6 te uredbe

Ukrep	Zadevni cilj politike	Pojasnitev prispevka
		Besedilno polje [2 000]

2.Opis ukrepov

Za vsak ukrep:

(a)Mejniki in cilji

Preglednica mejnikov, ciljev in časovnice za poglavja, ki vsebuje naslednje informacije:

Identifikacijska oznaka ukrepa	Ime ukrepa	Specifični cilj	Mejnik ali cilj (referenčna številka)	Ime mejnika/cilja	Merska enota	Izhodišče	Cilj	Okvirna časovnica za dosego (četrtletje in leto)	Opis vsakega mejnika in cilja	Vrednost izplačila za mejnik ali cilj
									[1 000]

3.Financiranje in stroški

Za vsak ukrep:

(a)Izračun stroškov ukrepa

Identifikacijska oznaka poglavja	Identifikacijska oznaka ukrepa	Reforma/naložba	Ocenjeni stroški skupaj (v EUR)	Okvirna razčlenitev skupnih stroškov ukrepa po področjih ukrepanja	Uporabljena metodologija in opis skupnih ocenjenih stroškov, vključno na podlagi preteklih podatkov	Utemeljitev verodostojnosti in razumnosti skupnih ocenjenih stroškov, vključno z oceno revizijskega organa, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti in metod prilagoditve	Vrsta ciljnega ozemlja
					[3000]	[3000]	[oznaka za razsežnost vrste ozemlja]

(b)Preverjanje doseganja mejnikov in ciljev

Identifikacijska oznaka ukrepa	Mejniki/cilji	Opišite, kateri dokument(i)/sistem se bo(do) uporabljal(i) za preverjanje doseganja rezultata ali izpolnitve pogoja (in, če je ustrezno, vsakega od vmesnih dosežkov) Opišite, kako se bodo izvajala upravljalna preverjanja (vključno s preverjanji na kraju samem) Opišite, katere ureditve bodo uporabljene za zbiranje in shranjevanje zadevnih podatkov/dokumentov	Identifikacijska oznaka ukrepa
		[2 000]	[1 000]

4.Ureditve za izvajanje poglavja

(a)Ureditve za uspešno spremljanje in izvajanje poglavja

(b)Ureditve in sistemi za zagotavljanje redne, uspešne in učinkovite uporabe sredstev Unije v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in zaščite finančnih interesov Unije v skladu s členom XX [Odgovornosti držav članic za poglavje Interreg]

(c)Organi, pristojni za poglavje

Organ, pristojen za poglavje	Ime institucije [500]	Ime kontaktne osebe [200]
Organ upravljanja
Revizijski organ

(d)Povzetek postopka posvetovanja, izvedenega za pripravo poglavja, in vloga partnerjev pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju

(e)Opis porazdelitve odgovornosti med sodelujočimi državami članicami in, kjer je ustrezno, državami nečlanicami za primer, da organ upravljanja ali Komisija naloži finančne popravke