EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.7.2025
COM(2025) 545 final
2025/0545(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi okvira za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna ter drugih horizontalnih pravil za programe in dejavnosti Unije
{SEC(2025) 590 final} - {SWD(2025) 590 final} - {SWD(2025) 591 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Dostop do jasnih, zanesljivih in pravočasnih informacij o tem, kako se uporablja proračun Unije in kaj se dosega z njegovo podporo, je bistven za preglednost in odgovornost, hkrati pa zagotavlja, da se vsak euro uporabi uspešno in učinkovito. To evropskim državljanom omogoča večjo stroškovno učinkovitost, saj je dejanska vrednost proračuna v njegovem konkretnem učinku na terenu. Ti podatki so bistveni tudi za odločanje, saj krepijo povezavo med proračunom in prednostnimi nalogami politike EU.
Okvir smotrnosti za obdobje 2021–2027 je bil posodobljen, vendar so še vedno možne izboljšave. Sedanji sistem temelji na mozaiku pravil za posamezne programe, ki so včasih zapletena in nedosledna. To povzroča veliko upravno breme za države članice, izvajalske partnerje in upravičence ter otežuje zagotavljanje celovitejšega pregleda nad smotrnostjo proračuna.
Prvič, pravila o uporabi nekaterih horizontalnih načel, kot sta načelo, da se ne škoduje bistveno, in enakost spolov, so heterogena. Poleg tega so bile z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 (finančna uredba) uvedene zahteve, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju novega okvira smotrnosti. Finančna uredba zahteva, da je treba vse programe in dejavnosti, kadar je to izvedljivo in ustrezno v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor, izvajati tako, da se dosežejo zastavljeni cilji, ne da bi se bistveno škodovalo doseganju okoljskih ciljev (načelo, da se ne škoduje bistveno), ob upoštevanju delovnih in zaposlitvenih pogojev ter načela enakosti spolov ter v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.
Nekatere ključne prednostne naloge zaradi svoje medsektorske narave presegajo posamezna področja politike. Zato bi jih bilo treba vključiti v proračun. To pomeni, da je treba te prednostne naloge politike vključiti v vse faze političnega cikla za ustrezne programe, vključno z načrtovanjem in izvajanjem. Ta uredba obravnava tudi potrebo po podpori nekaterim horizontalnim politikam.
Drugič, proračunske odhodke je mogoče spremljati na več načinov, pri čemer se za spremljanje smotrnosti proračuna uporablja več kot 5 000 heterogenih in nezdružljivih kazalnikov, saj različni programi delujejo v okviru različnih sistemov. Ta razdrobljenost ustvarja znatna upravna bremena za vse deležnike ter Komisiji otežuje združevanje podatkov ter zagotavljanje celovitega pregleda nad tem, kako se sredstva dodeljujejo, in nad smotrnostjo teh sredstev na ravni proračuna EU, kar omejuje obseg, v katerem lahko informacije o smotrnosti usmerjajo izvrševanje proračuna EU, in vlogo teh informacij pri odločanju.
Finančna uredba določa tudi številne zahteve glede zasnove in potrebe po združevanju kazalnikov smotrnosti za vse proračunske programe EU ter zahteva preglednost pri objavljanju podatkov o upravičencih in operacijah, ki se podpirajo iz proračuna EU.
Nazadnje, zadeve bi lahko bile preglednejše, in sicer tako, da bi se na enem samem spletnem mestu združili podatki o izvrševanju in smotrnosti proračuna ter informacije o možnostih financiranja v okviru proračuna (npr. razpoložljivi razpisi za zbiranje predlogov za potencialne upravičence), ki so trenutno razpršeni po več spletnih portalih. Omogočanje enostavnejšega dostopa potencialnim upravičencem do teh možnosti financiranja, ki zajema vse načine upravljanja, bo pripomoglo k povečanju učinka proračuna in podpore, ki jo zagotavlja, zlasti za konkurenčnost EU.
Večletni finančni okvir (VFO) za obdobje po letu 2027 je ključna priložnost za reševanje teh izzivov. Cilj te uredbe je vzpostaviti enoten okrepljen okvir za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost VFO za obdobje po letu 2027 na način, ki je preprostejši, doslednejši in manj obremenjujoč kot do zdaj. To bo pripomoglo k uporabi pristopa, ki temelji na rezultatih, s čimer se bo čim bolj povečala zmogljivost za uresničevanje prednostnih nalog politike in učinkovito ocenjevanje smotrnosti proračuna, hkrati pa se bodo zagotovile večja preglednost in odgovornost ter usklajenost z zahtevami finančne uredbe ter znižali upravni stroški za države članice, izvajalske partnerje in upravičence.
Glavne cilje predloga je mogoče povzeti na naslednji način:
–uskladiti določbe za podpiranje horizontalnih načel v okviru celotnega proračuna EU (npr. načelo, da se ne škoduje bistveno, in enakost spolov), da bi se zmanjšala zapletenost za upravičence in povečala skladnost ukrepov EU;
–racionalizirati in uskladiti sistem za spremljanje porabe EU in smotrnosti proračuna, da bi se omogočilo združevanje podatkov za vse programe, povečala preglednost in znižali stroški za deležnike;
–uskladiti in racionalizirati sporočanje informacij o smotrnosti ter obveščanje o možnostih financiranja v okviru celotnega proračuna EU, povečati preglednost za deležnike in olajšati dostop do sredstev EU za potencialne upravičence.
Vse te cilje je treba doseči v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ne da bi se pri tem ogrozilo doseganje ciljev programa ali dejavnosti, kot je določeno v finančni uredbi. Z dosego teh ciljev naj bi se upravno breme in stroški, ki vplivajo na upravičence do sredstev iz proračuna Unije, države članice, partnerske države, izvajalske partnerje in institucije EU, zmanjšali za vsaj 25 %, kar je v skladu z zavezo iz kompasa za konkurenčnost, da se znižajo stroški, povezani z upravnimi bremeni. Do konca sedanjega mandata Komisije naj bi to znatno prispevalo k njeni zavezi, da racionalizira pravila in zmanjša upravna bremena za MSP za 35 %.
Ta uredba določa tudi skupna pravila, ki se v okviru celotnega proračuna uporabljajo za druge teme, kot je ocenjevanje programov in dejavnosti, ter pravila o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti.
1. Uskladitev določb v zvezi s horizontalnimi načeli v okviru celotnega proračuna
V tej uredbi so predlagane usklajene določbe o uporabi horizontalnih načel, kot sta načelo, da se ne škoduje bistveno, in enakost spolov, v vseh proračunskih programih, kadar je to izvedljivo in ustrezno ter v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kot je določeno v finančni uredbi.
Uredba podpira tudi dosledno izvajanje načela enakosti spolov iz finančne uredbe, pri čemer zagotavlja, da se z boljšimi pravili o načrtovanju in spremljanju v naslednjem večletnem finančnem okviru okrepi priprava proračuna, ki upošteva vidik spola. Enakost spolov je vključena kot specifičen cilj za programe, za katere se ocenjuje, da je njeno upoštevanje posebej pomembno in ustrezno. Posebne določbe o enakosti spolov so bile vključene tudi v zasnovo programov, na primer z zahtevo, da države članice dokažejo, kako njihovi načrti za nacionalna in regionalna partnerstva prispevajo k enakosti spolov, ali z vključitvijo tega vidika v postopek ocenjevanja razpisov za zbiranje predlogov za programe v okviru neposrednega upravljanja, kadar je to ustrezno. S to uredbo se kodificira metodologija spremljanja enakosti spolov, ki temelji na sistemu ocen za prispevek k enakosti spolov. Kazalniki smotrnosti bodo po potrebi razčlenjeni po spolu v skladu s finančno uredbo. Enotni okvir za spremljanje odhodkov in smotrnost bo omogočil tudi natančnejše merjenje prispevka proračuna k enakosti spolov.
Uredba bo podpirala tudi socialne politike v okviru vseh programov EU, in sicer z namenskimi določbami, katerih cilj je zagotoviti, da se programi in dejavnosti izvajajo ob upoštevanju delovnih in zaposlitvenih pogojev v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, pravom Unije, konvencijami Mednarodne organizacije dela in kolektivnimi pogodbami, ter spremljati prispevek proračuna k doseganju socialnih ciljev.
2. Racionalizacija spremljanja smotrnosti proračuna EU: enotni sistem za spremljanje odhodkov in smotrnosti proračuna
Okvir smotrnosti bo temeljil na enotnem sistemu za spremljanje odhodkov in smotrnosti proračuna, pri čemer bo sestavljen iz usklajenega seznama področij intervencije (tj. vrst dejavnosti), ki bo zajemal vse dejavnosti, podprte iz proračuna. Sistem bo omogočal oceno prispevka proračuna k politikam, kot so blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, biotska raznovrstnost ter socialni cilji, in sicer s koeficienti EU, ki bodo izraženi v odstotkih na podlagi tristopenjskega sistema, pri čemer se bo posameznemu področju intervencije dodelilo 0 %, 40 % ali 100 %.
Uredba vključuje tudi standardiziran sklop kazalnikov smotrnosti, ki se uporabljajo za vse proračunske programe EU (kazalniki učinka in rezultatov) in so neposredno povezani s seznamom področij intervencije. Obe vrsti kazalnikov sta bistveni za spremljanje smotrnosti programov: za dano področje intervencije (npr. prenova stavb za socialna stanovanja) kazalniki učinka omogočajo vpogled v to, kaj program neposredno financira, in njegove takojšnje dejavnosti (npr. število obnovljenih m2), medtem ko kazalniki rezultatov spremljajo, kaj se doseže s temi učinki (npr. preprečene emisije toplogrednih plinov). Na področju raziskav bi bil na primer za področje intervencije „pionirske raziskave, usposabljanje raziskovalcev in raziskovalna infrastruktura“ kazalnik učinka „število podprtih raziskovalcev“, kazalnik rezultatov pa „sklici na strokovno pregledane rezultate raziskav“.
Te kazalnike bo mogoče uporabiti za več namenov, na primer pri ocenjevanju smotrnosti 1 , v okviru financiranja, ki ni povezano s stroški 2 (npr. države članice in tretje države bodo v svojih načrtih opredelile cilje z uporabo vnaprej določenih kazalnikov učinka), za spremljanje izvajalskih partnerjev v okviru posrednega upravljanja 3 ali za podporo ocenjevanja programov 4 .
S tem pristopom se bo zmanjšalo skupno število kazalnikov smotrnosti in zagotovila skladnost z novimi zahtevami prenovljene finančne uredbe, ki zahtevajo združevanje kazalnikov smotrnosti za vse programe.
3. Okrepitev sporočanja informacij o smotrnosti in obveščanja o možnostih financiranja
Uredba določa usklajene zahteve za poročanje o smotrnosti, pri čemer so namesto več poročil za posamezne programe vse informacije o smotrnosti proračuna združene v enotno letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja.
Informacije o smotrnosti bodo javno dostopne prek enotnega spletnega portala, ki bo vseboval preglednico, iz katere bo razvidno, kaj se dosega s proračunom EU. Na portalu bodo prikazani podatki o upravičencih in operacijah, podprtih iz proračuna. Portal bo služil tudi kot enotna vstopna točka, ki bo zagotavljala informacije o razpoložljivih možnostih financiranja ter s katero se bosta izboljšala preglednost informacij in dostop do njih, zlasti za nosilce projektov in potencialne upravičence.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Glavne pravne določbe na področju spremljanja proračunskih odhodkov in smotrnosti proračuna so določene v finančni uredbi, ki jo bo ta nova uredba o okviru smotrnosti dopolnila z določbami, povezanimi s horizontalnimi načeli v zvezi z načelom, da se ne škoduje bistveno, delovnimi in zaposlitvenimi pogoji in enakostjo spolov ter s spremljanjem smotrnosti.
Ta uredba je skladna s finančno uredbo, ki določa, da se odobritve uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, ki ga sestavljajo tri načela: gospodarnost (sredstva se dajo na razpolago pravočasno, v ustrezni količini in ustrezni kakovosti ter za najugodnejšo ceno), učinkovitost (razmerje med uporabljenimi sredstvi, izvedenimi dejavnostmi in doseganjem ciljev) in uspešnost (obseg, v katerem se zasledovani cilji dosežejo prek izvedenih dejavnosti) 5 .
Finančna uredba zahteva, da je treba programe in dejavnosti, kadar je to izvedljivo in ustrezno, izvajati tako, da se dosežejo zastavljeni cilji, ne da bi se bistveno škodovalo doseganju okoljskih ciljev, ob upoštevanju delovnih in zaposlitvenih pogojev ter v skladu z načeli gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti.
Ta okvir je tudi v celoti skladen s preostalim svežnjem o VFO 6 , saj določa vidike, ki se uporabljajo za celoten proračun, in dopolnjuje pravne akte za posamezne programe, ki ne vsebujejo določb o vidikih, ki jih zajema ta uredba.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlagani okvir smotrnosti bo omogočil večjo skladnost s cilji politike in načeli EU, saj bo določil dosleden pristop k horizontalnim načelom in politikam ter vzpostavil močnejši sistem za spremljanje odhodkov in smotrnost, s katerim bo mogoče bolje spremljati, kako proračun podpira politike EU. Okvir upošteva obstoječi pravni red EU z obveznostmi glede poročanja in spremljanja. Poleg tega ne razveljavlja nobenih dodatnih elementov za spremljanje in poročanje, vključno z ustreznimi kazalniki, ki bi jih Komisija lahko vzpostavila za merjenje učinka politik in ukrepov EU na splošno.
Predlog je skladen tudi z zavezo Komisije k poenostavitvi z zmanjšanjem upravnega bremena in bremena poročanja.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 322(1), točka (a), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Sprejetje splošnih finančnih pravil EU je v izključni pristojnosti EU.
•Sorazmernost
Namen predloga je izboljšati pravila za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna, in sicer tako, da bodo preprostejša, doslednejša in manj obremenjujoča. Ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno, da se to doseže. Ta predlog ima dejansko močan vidik poenostavitve. Upoštevana je bila tudi potreba po sorazmernem pristopu, zlasti v zvezi z določbami o izvrševanju za vsak posamezni način upravljanja in zahtevami glede poročanja, ki jih je treba naložiti prejemnikom sredstev Unije.
•Izbira instrumenta
Najprimernejši instrument za operacionalizacijo predlaganega okvira smotrnosti je enoten pravni akt, tj. uredba, ki določa enoten sklop pravil o horizontalnih načelih ter določb o spremljanju in poročanju.
Ta uredba o okviru smotrnosti bo na enem mestu združila sedanje določbe o smotrnosti, ki so bile za obdobje 2021–2027 razpršene po več kot 50 programih. Zato naj bi se s sprejetjem uredbe znatno poenostavile zadeve za države članice, izvajalske partnerje, partnerske države, upravičence in institucije EU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Predlog je bil pripravljen na podlagi več vmesnih ocen v zvezi s programi za porabo sredstev EU, kot so programi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter InvestEU.
V teh ocenah so bili izpostavljeni izzivi, s katerimi se soočajo države članice, izvajalski partnerji in upravičenci pri izvajanju načela, da se ne škoduje bistveno. Ti vključujejo upravno breme, otežen dostop do financiranja, morebitne negotovosti in pomanjkanje predvidljivosti, kar lahko negativno vpliva na konkurenčnost ključnih sektorjev, podprtih s sredstvi EU. V okviru ocen je bilo poudarjeno tudi, da je upravljanje zbirk podatkov o kazalnikih za institucije EU in upravičence upravno obremenjujoče. Predlagani okvir smotrnosti bo omogočil, da se ta vprašanja obravnavajo.
•Posvetovanja z deležniki
Komisija je v postopek pobude dejavno vključila deležnike in se z njimi posvetovala o učinkovitosti okvira smotrnosti proračuna EU za obdobje 2021–2027, in sicer z:
–namenskimi posvetovanji, vključno z državljanskim forumom o novem evropskem proračunu, letno konferenco o proračunu in evropsko turnejo (Tour d’Europe);
–odprtim javnim posvetovanjem, ki je potekalo od 12. februarja do 7. maja 2025 ter je temeljilo na spletnem vprašalniku, v katerem so bili obravnavani različni vidiki smotrnosti proračuna EU. Vprašalnik je vseboval skupno 34 vprašanj, osredotočenih na učinkovitost številnih orodij, povezanih s smotrnostjo, vključno s posebnimi vprašanji o enakosti spolov in načelu, da se ne škoduje bistveno, o obstoječih orodjih za spremljanje, kot so kazalniki, ter poročilih, preglednicah in portalih, ki se uporabljajo za poročanje o smotrnosti in obveščanje potencialnih upravičencev o možnostih financiranja. Skupno se je odzvalo 555 deležnikov iz 26 držav članic in 8 tretjih držav.
Odgovori deležnikov podpirajo opredelitev vprašanja iz ocene učinka, zlasti glede izzivov, povezanih z enakostjo spolov, izvajanjem načela, da se ne škoduje bistveno, in spremljanjem s kazalniki. Deležniki so prispevali dodatne elemente k opredelitvi vprašanja, zlasti glede potrebe po sodelovanju deležnikov v postopkih v zvezi s smotrnostjo in po krepitvi zmogljivosti. Na državljanskem forumu je bilo podanih več priporočil. Ponavljajoča se tema razprav in priporočil je bila tudi potreba po poenostavitvi postopkov v zvezi s proračunom EU, ki trenutno povzročajo znatno upravno breme in stroške, ter po preglednosti in odgovornosti pri porabi sredstev EU. Junija 2025 je bila zaključena zunanja ocenjevalna študija o pravilih o komuniciranju in prepoznavnosti v programih financiranja EU. Priporočila iz te študije glede večje skladnosti, preprostosti, učinkovitosti in osredotočenosti na dodano vrednost EU, vključno z izdajo edinstvene izjave o financiranju, ki jo spremlja evropski emblem, so bila upoštevana.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Za pripravo ocene učinka in osnutka uredbe ni bila potrebna podpora svetovalcev, temveč se je Komisija oprla na pregled razpoložljive literature, dokumentirane v poročilu o oceni učinka, npr. poročil in dokumentov Evropskega parlamenta, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropskega inštituta za enakost spolov itd.
•Ocena učinka
Predlog je bil podprt z oceno učinka 7 .
V oceni učinka so opredeljene tri možne ravni uskladitve določb o smotrnosti: izhodiščni scenarij, v skladu s katerim bi se podobno kot v obdobju 2021–2027 zahteve glede smotrnosti še naprej določale na ravni programa, vmesna raven uskladitve in višja raven uskladitve zahtev glede smotrnosti za vse programe. V oceni učinka so določene tri možnosti politike na treh področjih:
–načrtovanje: izhodiščni scenarij (pravila so določena za posamezne programe), pravila za posamezne dejavnosti, ki temeljijo na usklajenih zahtevah za vse programe (z umerjeno uskladitvijo in ločeno operacionalizacijo za vsak način upravljanja), ter pravila za posamezne dejavnosti, ki temeljijo na popolnoma usklajenih zahtevah;
–spremljanje: izhodiščni scenarij (pravila za opredelitev metodologij spremljanja in kazalnikov smotrnosti so določena za posamezne programe), enotna metodologija za spremljanje odhodkov prek področij intervencije in omejen sklop skupnih obveznih kazalnikov smotrnosti (s prožnostjo, da se sprejmejo dodatni kazalniki smotrnosti za posamezne programe) ter enotna metodologija za proračun EU za spremljanje odhodkov prek področij intervencije in popolnoma usklajen seznam kazalnikov smotrnosti za vse programe (vezanih na področja intervencije);
–poročanje: izhodiščni scenarij (zahteve glede poročanja, preglednice in portali so določeni za posamezne programe), enotno poročilo o smotrnosti in enoten portal z informacijami o smotrnosti in možnostih financiranja (z ločeno operacionalizacijo enotnega portala za vsak način upravljanja ali sektor) ter enotno poročilo o smotrnosti in enoten portal z informacijami o smotrnosti in možnostih financiranja (s popolnoma usklajeno operacionalizacijo za vse načine upravljanja).
•Primernost in poenostavitev ureditve
Predlagana uredba ne pomeni strogo revizije obstoječe zakonodaje, saj je prednostna možnost politike popolnoma v skladu s ciljema programa primernosti in uspešnosti predpisov (REFIT) glede poenostavitve in zmanjšanja birokracije. Z uredbo naj bi se znatno zmanjšalo upravno breme in povečala učinkovitost zaradi prednostne kombinacije možnosti, kar bo omogočilo znatno znižanje regulativnih stroškov. Z znatnim zmanjšanjem števila kazalnikov smotrnosti in vzpostavitvijo enotnega portala z informacijami o smotrnosti in možnostih financiranja se znatno zmanjšuje upravno breme za upravičence do sredstev iz proračuna EU, kot so podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), države članice, izvajalski partnerji in tretje države, s čimer se neposredno dosegata cilja REFIT glede zmanjšanja birokracije in stroškov za deležnike ter olajšuje dostop do sredstev EU. Predlagani okvir bo koristil zlasti MSP, saj imajo omejeno število osebja in nanje lahko nesorazmerno vpliva zapletenost zahtev glede smotrnosti proračuna. S tem se bo povečal njihov dostop do sredstev EU.
•Temeljne pravice
Predlagana uredba je v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in podpira cilje Unije enakosti, zlasti enakost spolov v okviru vseh programov za porabo sredstev EU. Podpora Unije se bo izvajala v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in določbami Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 v skladu s členom 6 finančne uredbe.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlagana uredba zaradi svoje horizontalne narave ne ustvarja novih samostojnih proračunskih obveznosti. Njeno izvajanje bo namreč podprto s proračunom, dodeljenim programom EU in upravnim odhodkom.
Na splošno se ocenjuje, da se lahko predlagana uredba izvaja na podlagi stabilnega števila zaposlenih v Komisiji v primerjavi z VFO za obdobje 2021–2027. S predlagano uredbo se uvajajo številni ukrepi za poenostavitev in racionalizacijo, ki naj bi dolgoročno povečali učinkovitost in ustvarili upravne prihranke. Ti potencialni prihranki lahko izhajajo zlasti iz uskladitve spremljanja odhodkov in kazalnikov smotrnosti z enotnim skupnim seznamom področij intervencije in kazalnikov, s čimer bi se skupno število kazalnikov smotrnosti zmanjšalo s 5 000 na približno 700.
Nadaljnje povečanje učinkovitosti se pričakuje zaradi poenostavitve ocenjevanja programov, pri čemer bi se vmesne ocene nadomestile z racionaliziranim poročilom o izvajanju, ki bi zagotavljalo kvantitativne in kvalitativne dokaze o napredku, ter zaradi konsolidacije poročanja o smotrnosti v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU. Z združitvijo več preglednic in portalov na enotnem portalu naj bi se zmanjšali viri IT, potrebni za razvoj in vzdrževanje. Z uskladitvijo določb o komuniciranju za vse programe se bodo zmanjšali tudi viri, potrebni za zagotavljanje prepoznavnosti podpore EU.
Vendar bodo pričakovani dolgoročni prihranki verjetno izravnani s povečanimi potrebami na drugih področjih, na primer v zvezi z izvajanjem in vzdrževanjem novega okvira za spremljanje odhodkov in smotrnost ter razvojem in delovanjem enotnega portala. Poleg tega bo morala Komisija v prvih nekaj letih še naprej poročati o smotrnosti VFO za obdobje 2021–2027, zaradi česar bo treba ohraniti nekatere obstoječe vire. Za izpolnitev teh spreminjajočih se potreb bo Komisija po potrebi interno prerazporedila osebje in vire.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Komisija bi morala spremljati ustreznost seznama področij intervencije in kazalnikov smotrnosti, ki se sprejme kot del uredbe, da bi ocenila morebitne vrzeli ali pomanjkljivosti. Z uredbo se bo kot blažilni ukrep na Komisijo preneslo pooblastilo, da med izvrševanjem proračuna po letu 2027 po potrebi sprejme delegirani akt o spremembi seznama.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Poglavje 1 – Splošne določbe
Uredba določa okvir za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna, vključno s pravili za zagotavljanje enotnega in racionaliziranega pristopa k uporabi načela, da se ne škoduje bistveno, in načela enakosti spolov iz člena 33(2), točka (d) oziroma (f), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, kadar je to izvedljivo in ustrezno ter v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz člena 33(1) iste uredbe, ter drugih horizontalnih načel. Poleg tega določa pravila za spremljanje in poročanje o smotrnosti programov in dejavnosti EU, pravila za vzpostavitev portala EU za financiranje, pravila za ocenjevanje programov in dejavnosti ter druge horizontalne določbe, ki se uporabljajo za vse programe EU, kot so določbe o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti (člen 1).
Poglavje 2 – Horizontalna načela
Uredba določa pravila za spremljanje prispevka proračuna k podnebnim ciljem in ciljem biotske raznovrstnosti, določa pa tudi cilj glede porabe za podnebje in okolje, vključno z ustreznimi mehanizmi za zagotovitev, da se ta cilj lahko doseže (člen 4).
Poleg tega uredba določa skupna pravila za izvajanje načela, da se ne škoduje bistveno (člen 5), in sicer na podlagi enotnih in poenostavljenih smernic. Uredba določa tudi pravila o socialnih politikah, da se zagotovi, da se programi in dejavnosti izvajajo ob upoštevanju delovnih in zaposlitvenih pogojev v skladu z veljavnim pravom ter da se spremlja prispevek iz proračuna za socialne politike (člen 6).
Člen 7 določa pravila za izvajanje načela enakosti spolov. Seznam programov EU, ki zadevajo enakost spolov, je določen v Prilogi IV, ki jo lahko Komisija spremeni z delegiranim aktom. Uredba določa tudi metodologijo za enakost spolov, ki temelji na treh kategorijah dejavnosti in ustreznih ocenah za prispevek k enakosti spolov ter jo je treba podpreti s tehničnimi smernicami Komisije.
Poglavje 3 – Okvir za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna, spremljanje in poročanje, ocenjevanje in preglednost
Uredba vzpostavlja okvir za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna, ki temelji predvsem na enotnem seznamu področij intervencije, koeficientov EU, dodeljenih področjem intervencije, da se določi njihov prispevek k politikam, ter kazalnikov smotrnosti (učinka in rezultatov), povezanih z vsakim področjem intervencije, iz Priloge I (člen 8). Uredba določa tudi pravila o spremljanju izvajanja programov, ki se financirajo iz proračuna (člen 9), ocenah s strani Komisije (člen 10) in ocenah s strani držav članic v sklopu programov, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja (člen 11).
Člen 12 določa javno spletno mesto (enotni portal), ki vsebuje informacije o finančnem izvrševanju in smotrnosti proračuna, prejemnikih sredstev, ki se financirajo iz proračuna, v skladu s členom 38 in členom 142(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, operacijah z velikim potencialom, ki so prejele posebna priznanja ali pečat odličnosti, tekočih in prihodnjih razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb, ki se financirajo iz proračuna, ter storitvah svetovanja in podpore podjetjem, ki se financirajo iz proračuna, hkrati pa zagotavlja platformo za nosilce operacij za njihovo predstavitev potencialnim vlagateljem.
Poglavje 4 – Izvajanje
Poglavje 4 določa pravila o horizontalnih načelih in spremljanju smotrnosti v zvezi z načrti, ki jih pripravijo države članice ali tretje države (člen 13 oziroma 14). Člen 14 določa pravila, v skladu s katerimi ima vsaka država članica vzpostavljen sistem za spremljanje in poročanje, ki omogoča spremljanje smotrnosti in avtomatizirano pošiljanje informacij o okviru za spremljanje odhodkov in smotrnost, vključno z dodelitvijo ustreznih področij intervencije in kazalnikov smotrnosti vsakemu ukrepu iz zadevnega načrta. Uredba določa tudi pravila o spremljanju smotrnosti in poročanju o njej ter zagotavljanju informacij o možnostih financiranja v okviru načrtov, ki jih pripravijo tretje države (člen 15).
Člen 16 določa pravila o izvrševanju v okviru neposrednega upravljanja, kot sta vključitev enakosti spolov v merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje predlogov, kadar je to izvedljivo in ustrezno, ter dodelitev vsaj enega področja intervencije upravičenim dejavnostim v programih dela. Člen 17 določa pravila o izvrševanju v okviru posrednega upravljanja, kot je zagotavljanje, da ukrepi, ki jih v okviru posrednega upravljanja financirajo osebe ali organi, ki izvršujejo sredstva EU, izpolnjujejo zahteve iz člena 33(2), točke (d) do (f), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.
Poglavje 5 – Komuniciranje, varstvo osebnih podatkov in končne določbe
Člen 18 določa skupna pravila o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti v zvezi s podporo EU. Emblem EU se uporablja v skladu s Prilogo V, ki jo lahko Komisija spremeni z delegiranim aktom. Člen 19 določa pravila o obdelavi osebnih podatkov v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov. Uredba določa tudi pravila o izvajanju prenosa pooblastila, s katerim se Komisija pooblasti za sprejemanje ustreznih delegiranih aktov (člen 20), ter začetku veljavnosti in uporabi uredbe (člen 21).
2025/0545 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi okvira za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna ter drugih horizontalnih pravil za programe in dejavnosti Unije
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322(1), točka (a), Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča 8 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 9 ,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Cilj te uredbe je v sklopu finančnih pravil v smislu člena 322(1), točka (a), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določiti elemente za okvir za spremljanje odhodkov in smotrnost, ki se uporablja za izvrševanje odhodkov glede na vsak način izvrševanja in dopolnjuje pravila Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta 10 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun). Zlasti bi bilo treba določiti pravila o spremljanju proračunske porabe, spremljanju smotrnosti programov in dejavnosti Unije ter poročanju o njej ter ocenjevanju programov in dejavnosti. Cilj te uredbe je tudi določiti skupna pravila za zagotovitev enotne uporabe načela, da se ne škoduje bistveno, in načela enakosti spolov ter druga skupna pravila, ki se uporabljajo v okviru celotnega proračuna, kot so pravila o vzpostavitvi enotnega portala ter informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti. Za širše merjenje učinka politik in ukrepov Unije lahko Komisija uvede dodatne elemente za spremljanje in poročanje, vključno z ustreznimi kazalniki.
(2)Spremljanje odhodkov se nanaša na spremljanje uporabe sredstev proračunskih programov Unije po kategorijah dejavnosti, da se zagotovita preglednost in odgovornost. Spremljanje temelji predvsem na proračunskih obveznostih ter je neodvisno od modela izvajanja programov in načina izplačila sredstev upravičencem.
(3)Okvir smotrnosti proračuna se nanaša na pravila, namenjena spremljanju doseženih rezultatov, in je bistven za zagotavljanje, da se proračun izvršuje v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, s čimer se spoštujejo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz člena 33(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.
(4)Komisija je v svojem sporočilu o kompasu za konkurenčnost za EU 11 določila cilje glede poenostavitve, vključno z zmanjšanjem upravnega bremena za vsaj 25 % za vsa podjetja ter za vsaj 35 % za mala in srednja podjetja. Za vse programe Unije bi bilo treba vzpostaviti enoten okvir za spremljanje odhodkov in smotrnost, ki bi prispeval k takim prizadevanjem za poenostavitev z znižanjem upravnih stroškov, povezanih z njegovim izvajanjem, za Komisijo, države članice, tretje države, izvajalske partnerje in upravičence. Da bi se dosegel cilj glede poenostavitve, bi morale zlasti obveznosti poročanja za prejemnike ostati sorazmerne za vse načine izvrševanja proračuna. Poenostavitev bi se morala odražati v vseh ustreznih dokumentih, kot so programi dela in sporazumi. Poleg tega bi bilo treba racionalizirati in olajšati poročanje s strani Komisije o smotrnosti proračuna.
(5)Racionalizirana uporaba načela, da se ne škoduje bistveno, iz člena 33(2), točka (d), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, kadar je to izvedljivo in ustrezno, bi morala temeljiti na enotnih in preprostih smernicah. Komisija bi morala navedene tehnične smernice zagotoviti do 1. januarja 2027. Navedene smernice bi morale temeljiti na splošnih načelih jasnosti, poenostavitve in sorazmernosti, ob tem pa upoštevati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter doseganje zastavljenih ciljev programa ali instrumenta v skladu s prednostnimi nalogami politike Unije. Poleg tega bi morale upoštevati visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja, ki jih zagotavlja obstoječa zakonodaja EU, ter potrebo po preprečevanju podvajanja z navedenimi zahtevami.
(6)Ker gospodarski, finančni in družbeni stroški v zvezi s podnebnimi spremembami in degradacijo okolja naraščajo, je ključno vlagati v razogljičenje, odpornost proti podnebnim spremembam, krožno gospodarstvo, odpornost v zvezi z vodo in naravno okolje. Zlasti je bistveno okrepiti zmogljivost Unije in držav članic za predvidevanje kriz, nesreč ter učinkov podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih dogodkov ter pripravo in odzivanje nanje, pa tudi za zaščito naložb v okviru proračuna EU. Z uvajanjem novih inovativnih tehnologij in rešitev za povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam se bo hkrati povečala konkurenčna prednost podjetij EU, in sicer ne le zaradi njihove izboljšane sposobnosti prilagajanja in odpornosti proti podnebnim spremembam, temveč tudi zaradi novih izvoznih priložnosti.
(7)Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic kot odgovor na socialne izzive v Evropi in za zagotovitev, da nihče ne bo zapostavljen. Vzpostaviti bi bilo treba sistem za zagotavljanje sistematičnega in preglednega spremljanja prispevka iz proračuna za navedene socialne cilje v Uniji. Zlasti je pomembno spodbujati socialne pravice ter pravične delovne pogoje v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic ter členom 9 PDEU in členom 33(2), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, ki določa zahtevo, da je treba programe in dejavnosti, kadar je to izvedljivo in ustrezno, izvajati ob upoštevanju delovnih in zaposlitvenih pogojev v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, pravom Unije, konvencijami Mednarodne organizacije dela in kolektivnimi pogodbami.
(8)V skladu s členom 8 PDEU si Unija pri vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami. Zato člen 33(2), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 določa zahtevo, da je treba programe in dejavnosti, kadar je to izvedljivo in ustrezno, izvajati ob upoštevanju načela enakosti spolov in v skladu z ustrezno metodologijo vključevanja načela enakosti spolov. Zato bi morala ta uredba določiti enoten sklop pravil za dosledno izvajanje načela enakosti spolov. Ta uredba bi morala zlasti določiti metodologijo vključevanja načela enakosti spolov, in sicer na podlagi metodologije, ki jo je Komisija razvila v sklopu večletnega finančnega okvira (v nadaljnjem besedilu: VFO) za obdobje 2021–2027 in se je prvič uporabila za proračunsko leto 2021, da bi se za merjenje odhodkov, ki prispevajo k enakosti spolov, uporabil sistem ocen, ki temelji na ciljih, ki se uresničujejo z dejavnostmi, podprtimi v okviru programov Unije. Komisija bi morala zagotoviti dodatne smernice, da se zagotovi dosledna uporaba navedenega načela. Ta uredba bi morala določiti tudi, katere podatke, zbrane v zvezi s kazalniki smotrnosti, bi bilo treba, kadar je to izvedljivo in ustrezno, razčleniti po spolu.
(9)V skladu s členom 6(2) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 mora biti oblikovanje in izvrševanje proračuna skladno z določbami Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 12 . Poleg tega morajo države članice in Komisija pri izvrševanju proračuna zagotavljati skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah v skladu s členom 51 Listine in spoštujejo vrednote Unije iz člena 2 PEU, ki so pomembne za izvrševanje proračuna, vključno z načeli pravne države, v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.
(10)Listina Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti in invalidom zagotavlja pravico do samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti. Poleg tega je Unija pogodbenica Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki zahteva, da se varstvo in spodbujanje človekovih pravic invalidov upoštevata v vseh politikah in programih. Zato bi moral proračun zagotavljati učinkovito spodbujanje pravic in enakih možnosti invalidov ter si, kadar je to izvedljivo in ustrezno, prizadevati za odpravo morebitnih neenakosti. Zlasti bi morali biti programi in dejavnosti namenjeni zagotavljanju dostopa invalidov do vseh infrastruktur, proizvodov in storitev, tudi v grajenem okolju, prometnem sektorju ter informacijskem in komunikacijskem sektorju, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami. Prav tako bi morali biti namenjeni podpiranju neodvisnega življenja in spodbujanju prehoda z bivalne ali institucionalne oskrbe na oskrbo in podporo v družini in skupnosti.
(11)V skladu s strateškimi ambicijami Unije, da doseže digitalno suverenost ter okrepi svojo gospodarsko in socialno odpornost, bi moral okvir smotrnosti spodbujati napredek pri doseganju digitalnih ciljev in digitalne preobrazbe, vključno z razvojem in uvajanjem trajnostne in odporne digitalne infrastrukture, povezljivosti visokih hitrosti, široko uporabo naprednih digitalnih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v podjetjih in javni upravi ter krepitvijo digitalnih spretnosti po vsej Evropi. V skladu s tem bi bilo treba pri zasnovi in izvajanju programov upoštevati njihov prispevek k doseganju digitalne preobrazbe in uporabi naprednih digitalnih tehnologij, ob tem pa spoštovati nacionalne posebnosti in pristojnosti. Ta uredba olajšuje spremljanje porabe za digitalno področje v skladu s cilji digitalnega desetletja 13 , in sicer z vključitvijo ključnih področij intervencije, pomembnih za digitalni prehod, v enotno področje politike „digitalne tehnologije in infrastruktura“. Navedeno področje politike bi zajemalo veliko večino porabe, pomembne za digitalno desetletje, kar bi omogočilo spremljanje večine porabe za to pomembno prednostno nalogo.
(12)Gospodarski, finančni in socialni stroški, povezani s podnebnimi spremembami, naravnimi nevarnostmi, izrednimi zdravstvenimi razmerami, tehnološkimi nesrečami, razvijajočimi se varnostnimi grožnjami in drugimi motnjami, se višajo. Bistveno je okrepiti zmogljivost Unije in držav članic za predvidevanje kriz, nesreč in učinkov podnebnih sprememb ter pripravo in odzivanje nanje, za zaščito naložb v okviru proračuna EU ter okrepitev notranje varnosti. Zato bi bilo treba z vgrajeno pripravljenostjo in odpornostjo proti podnebnim spremembam zagotoviti, da ustrezni programi in dejavnosti podpirajo reforme in naložbe, ki krepijo obvladovanje tveganja nesreč in obvladovanje kriz, vlagajo v odpornost proti podnebnim spremembam, krepijo odpornost ključnih družbenih funkcij ter gradijo odpornejše, varnejše in bolj pripravljene družbe v skladu s cilji strategije EU za unijo pripravljenosti 14 in strategije ProtectEU 15 ter obveznosti EU iz člena 5 Uredbe (EU) 2021/1119 16 (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila), da se zmanjša ranljivost za podnebne spremembe.
(13)Da bi se zagotovila doslednost, preglednost in odgovornost v okviru vseh programov Unije ter da bi se omogočila celovita in primerljiva ocena smotrnosti in učinkov programov, bi bilo treba vzpostaviti enoten sistem za spremljanje proračunskih odhodkov, spremljanje in ocenjevanje izvrševanja proračuna in poročanje o njem ter prispevanje k merjenju njegove splošne smotrnosti. Navedeni sistem bi moral izhajati iz obstoječih pristopov, zlasti pristopa za merjenje prispevkov h krovnim prednostnim nalogam politike z uporabo koeficientov EU, ter temeljiti na skupnih elementih, in sicer na seznamu vnaprej določenih kategorij, ki se uporabljajo za razvrščanje dejavnosti, podprtih iz proračuna (v nadaljnjem besedilu: področja intervencije), koeficientih EU, dodeljenih tem področjem intervencije, da se določi njihov prispevek k politikam, ter kazalnikih smotrnosti, sestavljenih iz kazalnikov učinka in rezultatov, za spremljanje, kaj se doseže z ukrepi Unije na terenu. Sistem bi moral upoštevati posebnosti različnih programov, kot so velikost, trajanje in lokacija izvajanja. Ne bi se smelo razumeti, da sistem določa upravičenost intervencije v okviru proračuna, kar temelji izključno na pravilih za posamezni sektor. Podobno sistem ne določa ali prejudicira, kaj se bo financiralo iz proračuna ali ne. Navedeni sistem ne bi smel posegati v druga pravila o spremljanju in poročanju, ki se lahko vzpostavijo za širše merjenje učinka politik in ukrepov Unije.
(15)Sistem področij intervencije bi bilo treba vzpostaviti, da se zagotovi celovita pokritost vseh vrst dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna. V ta namen bi bilo treba opredeliti sklop področij intervencije, ki bi zajemal širše kategorije dejavnosti. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in da se omogoči smiselno poročanje o smotrnosti proračuna, bi bilo treba področja intervencije dodeliti dejavnostim, ki se podpirajo iz proračuna, na način, ki čim bolj natančno odraža naravo in cilje teh dejavnosti. Kadar je to ustrezno, bi si bilo treba v primerih, ko so med izvrševanjem proračunske podpore na voljo dodatne informacije, zlasti za ukrepe, ki se izvajajo kot finančni instrumenti ali proračunska jamstva, prizadevati za dodelitev bolj specifičnega področja intervencije, če je na voljo.
(16)Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 se nanaša na potrebo po spremljanju odhodkov iz proračuna Unije, ki prispevajo k enakosti spolov, odhodkov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter odhodkov za varstvo biotske raznovrstnosti. Odhodke, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter biotski raznovrstnosti, je treba spremljati tudi zaradi izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Konvencije o biološki raznovrstnosti. Vzpostaviti bi bilo treba standardiziran sistem za razvrščanje dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna, ki bi moral olajšati spremljanje politik in učinkovitejše združevanje prispevkov iz posamezne dejavnosti ali programa.
(17)Komisija je določila podnebne koeficiente EU za količinsko opredelitev odhodkov iz proračuna Unije, ki prispevajo k podnebnim ciljem in odražajo cilje evropskega zelenega dogovora. V okviru navedenega sistema 17 se dejavnostim, ki naj bi znatno prispevale k ciljema blažitve podnebnih sprememb ali prilagajanja nanje v skladu s podnebnimi cilji Unije, dodeli 100-odstotni koeficient, dejavnostim, ki naj bi imele nezanemarljiv in pozitiven prispevek k ciljema blažitve podnebnih sprememb ali prilagajanja nanje, se dodeli 40-odstotni koeficient, dejavnostim, ki naj bi imele nevtralen učinek na podnebne cilje, pa se dodeli 0-odstotni koeficient. Za številne dejavnosti podnebni koeficienti EU odražajo tehnična merila za pregled iz taksonomije EU za trajnostne dejavnosti.
(18)Pristop spremljanja iz te uredbe bo Komisiji omogočil, da Odboru za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj še naprej poroča o svoji uradni razvojni pomoči.
(19)Člen 33(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 zahteva spremljanje kazalnikov smotrnosti, ki morajo biti ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi, hkrati pa omogočati združevanje podatkov za vse programe. Zato je treba določiti seznam kazalnikov smotrnosti, ki bi morali biti jedrnati, sorazmerni in številčno omejeni ter ne bi smeli povzročati prevelikega upravnega bremena. Kazalnike smotrnosti, ki vključujejo kazalnike učinka in rezultatov, bi bilo treba uporabljati izključno za spremljanje smotrnosti proračuna in poročanje o njej ter za pomoč pri ocenjevanju programov, ne bi pa smeli posegati v dodatne informacije, ki jih je mogoče pridobiti z drugimi pravili o spremljanju, poročanju in ocenjevanju za širše merjenje učinka politik Unije.
(20)Komisija je razvila metodologijo za izračun preprečenih emisij toplogrednih plinov v okviru svojega letnega poročanja o učinku zelenih obveznic Next Generation EU, da bi ocenila podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Ustrezne metodologije za izračun preprečenih emisij toplogrednih plinov kot kazalnika rezultatov na podlagi kazalnikov učinka je treba še naprej razvijati, da bi se zmanjšalo upravno breme poročanja o smotrnosti, zlasti za države članice.
(21)Za zagotovitev doslednosti, preglednosti, primerljivosti in odgovornosti za vse programe in dejavnosti v okviru proračuna bi bilo treba določiti skupna pravila v zvezi z njihovim ocenjevanjem s strani Komisije v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Poleg naknadne ocene v skladu z navedeno določbo bi morala Komisija tudi objaviti vmesno poročilo o izvajanju za vsak program ali dejavnost, v katerem bi zbrala kvantitativne in kvalitativne dokaze o napredku pri doseganju njihovih ciljev. Pri ocenjevanju bi si morala zlasti prizadevati, da čim bolj količinsko opredeli prispevek k ciljem politike Unije, rasti BDP in stopnjam zaposlenosti v Uniji. V zvezi s podporo dejavnostim sodelovanja med državami članicami in tretjimi državam lahko ocene s strani držav članic vključujejo tudi tretje države. Ocene bi bilo treba izvesti pravočasno, da bi prispevale k postopku odločanja, in bi lahko zajemale programe, dejavnosti ali skupine dejavnosti.
(22)Dostop do informacij o proračunu bi moral biti preprostejši in učinkovitejši, da bi se povečali preglednost in odgovornost proračuna ter poenostavilo upravno breme za vložnike in upravičence, s čimer bi se izboljšala smotrnost proračuna in okrepili ukrepi Unije. Vzpostaviti bi bilo treba enotno namensko javno dostopno spletno mesto (v nadaljnjem besedilu: enotni portal) za prikaz informacij o izvrševanju in smotrnosti proračuna ter možnostih financiranja. Enotni portal bo čim bolj temeljil na obstoječih orodjih v skladu z digitalno strategijo Evropske komisije in njenim pristopom „ponovna uporaba pred nakupom, nakup pred lastno izdelavo“. Enotni portal bi moral biti uporabniku prijazen in zasnovan tako, da se prilagaja potrebam različnih uporabnikov. Poleg tega bi moral vključevati tudi druge funkcije, kot je prikaz podatkov o prejemnikih in operacijah, podprtih iz proračuna.
(23)Za vsak način izvrševanja bi bilo treba pojasniti izvajanje določb o enakosti spolov ter spremljanju smotrnosti, poročanju in možnostih financiranja. Zlasti bi bilo treba upoštevati, da se del proračuna izvršuje na podlagi načrtov, ki jih pripravijo in predložijo države članice ter v katerih je določen njihov program reform, naložb in drugih intervencij, ter načrtov tretjih držav, ki temeljijo na smotrnosti. Sklicevanja na načrte tretjih držav bi bilo treba razumeti tako, da zajemajo le države kandidatke za članstvo v Uniji, potencialne kandidatke in države vzhodnega sosedstva. Podpora drugim tretjim državam se lahko zagotovi tudi drugače kot samo z načrti. Glede na posebne okoliščine tretjih držav in v skladu z načelom sorazmernosti bi morale imeti te države dodatno prožnost pri izvajanju ustreznih določb te uredbe. Sporazumi z vsakim izvajalskim partnerjem bi morali vsebovati ustrezne določbe za izvajanje različnih elementov te uredbe, vključno z uporabo okvira za spremljanje odhodkov in smotrnost, ter med drugim upoštevati zmogljivost tega izvajalskega partnerja.
(24)Jasna komunikacija o podpori iz proračuna in njenih dosežkih zagotavlja, da so državljani in podjetja Unije seznanjeni s tem, kako se porabljajo sredstva, kar povečuje preglednost, ozaveščenost javnosti in sodelovanje. Določiti bi bilo treba dosledna pravila glede obveznosti informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti, zlasti obveznosti upravičencev in izvajalskih partnerjev, držav članic, tretjih držav in institucij Unije, ob upoštevanju morebitnih posebnih okoliščin izvrševanja proračuna. To ne posega v morebitne prihodnje posebnosti med njegovim izvrševanjem, vključno v zvezi z uporabo znamk, povezanih s financiranjem EU v okviru programov.
(25)Za namene izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe in finančne uredbe ter pravil za posamezni sektor, zlasti za spremljanje, poročanje, komuniciranje, objavo, ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje, revizije in po potrebi ugotavljanje upravičenosti udeležencev, je treba zbirati in obdelovati različne kategorije osebnih podatkov v zvezi s subjekti, vključenimi v izvrševanje proračuna Unije, da se med drugim omogoči identifikacija teh subjektov, izračun ustreznih kazalnikov smotrnosti in ocena doseganja ciljev v zadevnih sektorjih.
(26)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU, s katerimi lahko po potrebi spremeni seznam področij intervencije in kazalnikov smotrnosti iz Priloge I k tej uredbi, oznake za teritorialno razsežnost v Prilogi II, specifične cilje glede porabe za podnebje in okolje iz Priloge III, seznam programov, pomembnih za enakost spolov, iz Priloge IV k tej uredbi, Prilogo V k tej uredbi o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti ter določbo o enotnem portalu. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 18 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(27)Ta uredba bi se morala uporabljati od začetka uporabe VFO za obdobje 2028–2034, tj. [1. januarja 2028] –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Poglavje 1
Splošne določbe
Člen 1
Predmet urejanja
1.Ta uredba vzpostavlja okvir za spremljanje odhodkov in smotrnost proračuna, vključno s pravili o spremljanju vseh proračunskih odhodkov, spremljanju smotrnosti programov in dejavnosti Unije ter poročanju o njej ter pravili o ocenjevanju programov in dejavnosti.
2.Ta uredba določa tudi pravila za zagotavljanje enotne uporabe načela, da se ne škoduje bistveno, in načela enakosti spolov iz člena 33(2), točka (d) oziroma (f), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, kadar je to izvedljivo in ustrezno, v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz člena 33(1) navedene uredbe ter drugimi horizontalnimi načeli v zvezi z delovnimi in zaposlitvenimi pogoji ter podnebjem in biotsko raznovrstnostjo. Poleg tega določa horizontalne določbe, ki se uporabljajo za vse programe in dejavnosti Unije, kot so pravila o vzpostavitvi enotnega portala iz člena 12 te uredbe ter pravila o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)„operacija“ pomeni kar koli od naslednjega:
(a)projekt, ukrep ali skupino projektov ali ukrepov, s katerimi se izvaja ena ali več dejavnosti;
(b)v okviru finančnih instrumentov in proračunskih jamstev: znesek vračljivega financiranja, zagotovljen končnim prejemnikom in podprt iz proračuna Unije;
(c)v okviru skupne kmetijske politike: plačilo, odobreno kmetom v okviru intervencij dohodkovne podpore na osnovi površine ali živali;
(2)„dejavnost“ pomeni specifično pobudo, s katero se prispeva k doseganju zastavljenega cilja in ki lahko ustreza ukrepu iz načrtov, ki jih pripravijo države članice ali tretje države;
(3)„ukrep“ pomeni reformo, naložbo ali katero koli drugo intervencijo iz načrtov držav članic ali tretjih držav, ki lahko vključuje eno ali več dejavnosti;
(4)„načrt“ pomeni dokument, v katerem so določeni ukrepi, ki jih pripravijo države članice (v nadaljnjem besedilu: načrti držav članic) ali države kandidatke za članstvo v Uniji, potencialne kandidatke in države vzhodnega sosedstva (v nadaljnjem besedilu: načrti tretjih držav);
(5)„področje intervencije“ pomeni standardizirano in vnaprej določeno kategorijo, ki se uporablja za razvrstitev podprtih dejavnosti;
(6)„mejnik“ ima pomen iz Uredbe .../... [o načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva];
(7)„cilj“ ima pomen iz Uredbe .../... [o načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva];
(8)„kazalnik učinka“ pomeni kvantitativni kazalnik smotrnosti, s katerim se spremlja, kaj je neposredno ustvarjeno ali podprto z izvajanjem dejavnosti;
(9)„kazalnik rezultatov“ pomeni kvantitativni kazalnik smotrnosti, s katerim se spremlja, kaj se neposredno doseže s podprtimi dejavnostmi;
(10)„koeficienti EU“ pomenijo tristopenjski sistem koeficientov (0 %, 40 %, 100 %), ki se uporabljajo za merjenje prispevka posamezne proračunske intervencije k politikam;
(11)„nosilec operacij“ pomeni pravni subjekt (podjetje, organizacijo, javni organ), ki izvaja ali namerava izvajati operacije, ki bi lahko bile v interesu vlagateljev;
(12)„svetovalni partner“ pomeni upravičenega partnerja, kot je finančna institucija ali drug subjekt, s katerim je Komisija sklenila svetovalni sporazum za namen izvajanja ene ali več svetovalnih pobud, razen svetovalnih pobud, ki se izvajajo prek zunanjih ponudnikov storitev, ki jih najame Komisija, ali prek izvajalskih agencij.
Člen 3
Cilji
Cilj te uredbe je okrepiti zasnovo, spremljanje in izvajanje strateških prednostnih nalog Unije, zmanjšati upravno breme in povečati preglednost, in sicer z:
(a)vzpostavitvijo enotnega sistema za spremljanje proračunskih odhodkov;
(b)vzpostavitvijo enotnega sistema v okviru celotnega proračuna za spremljanje in ocenjevanje izvrševanja proračuna prek programov in dejavnosti, poročanje o njem ter prispevanje k merjenju njegove splošne smotrnosti;
(c)uskladitvijo in racionalizacijo sporočanja informacij o smotrnosti;
(d)uskladitvijo uporabe horizontalnih načel v okviru vseh programov in dejavnosti, kadar je to izvedljivo in ustrezno;
(e)določitvijo ureditve za zagotavljanje informacij o smotrnosti proračuna, razpoložljivih možnostih financiranja v okviru proračuna in drugih informacij v zvezi z izvrševanjem proračuna, ki zanimajo javnost.
Poglavje 2
Horizontalna načela
Člen 4
Podnebje in biotska raznovrstnost
1.Prispevek iz proračuna k podnebju in biotski raznovrstnosti se spremlja z okvirom za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna iz člena 8, vključno s koeficienti EU.
2.Programi in dejavnosti se izvajajo z namenom, da se doseže skupni cilj glede porabe v višini vsaj 35 % skupnega zneska proračuna za podnebne ukrepe in okoljske cilje (v nadaljnjem besedilu: cilj glede porabe za podnebje in okolje) v celotnem večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, kar se izračuna z uporabo najvišjega koeficienta okvira med koeficienti iz odstavka 1 za blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje in odpornost nanje ter okolje. Poraba za obrambo in varnost je izključena iz osnove za izračun cilja glede porabe za podnebje in okolje.
3.Programi in instrumenti EU prispevajo k doseganju cilja glede porabe za podnebje in okolje, opredeljenega v odstavku 2. Posamezni prispevek nekaterih programov in instrumentov EU je določen v Prilogi III.
4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za prilagoditev ravni ciljev glede porabe za podnebje in okolje, opredeljenih v Prilogi III, da se upoštevajo spremembe okoliščin med izvajanjem programov, vključno z nedoseganjem ali preseganjem ciljev, ali da se pri izvajanju programov upoštevajo nove prednostne naloge.
5.Kadar pri enem ali več zadevnih programih ni dosežen zadosten napredek pri doseganju cilja glede porabe za podnebje in okolje, se bodo institucije v skladu s svojimi pristojnostmi in zadevno zakonodajo medsebojno posvetovale o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev, da poraba Unije za podnebne in okoljske cilje v večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 ustreza vsaj 35 % celotnega zneska proračuna Unije.
Člen 5
Načelo, da se ne škoduje bistveno okoljskim ciljem
1.Racionalizirana uporaba načela, da se ne škoduje bistveno, iz člena 33(2), točka (d), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se omogoča z enotnimi in preprostimi smernicami.
2.V smernicah iz odstavka 1 se določijo splošna načela in merila ter po potrebi specifična merila na ravni ustreznih področij politike.
V smernicah se razlikuje zlasti med področji politike ali dejavnostmi, za katere se vedno šteje, da so v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, in področji politike ali dejavnostmi, za katere se šteje, da bistveno škodujejo enemu ali več okoljskim ciljem in jih zato ni mogoče financirati iz proračuna EU.
V smernicah Komisije se upoštevajo potreba po doseganju zastavljenih ciljev ustreznih programov ali instrumentov v skladu s prednostnimi nalogami politike Unije, potreba po preprečevanju podvajanja z zahtevami iz obstoječe zakonodaje EU, visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja, ki jih zagotavlja veljavna zakonodaja EU, upravno breme in breme poročanja za organe in upravičence ter načelo sorazmernosti.
Sorazmernost se zagotovi zlasti z upoštevanjem obsega dejavnosti, njenih vplivov na podnebje in okolje ter teritorialnih značilnosti regij, v katerih se dejavnost izvaja, ali dejstva, da se lahko izvaja v tretjih državah.
3.V smernicah iz odstavka 1 se opredelijo tudi primeri, v katerih uporaba načela, da se ne škoduje bistveno, morda ni izvedljiva ali ustrezna, kot so krizne razmere, vključno z izrednimi razmerami, ki so posledica naravnih nesreč, ali drugi razlogi prevladujočega javnega interesa.
V zvezi s tem se zlasti šteje, da načela, da se ne škoduje bistveno, ni izvedljivo ali ustrezno uporabiti v zvezi z obrambnimi in varnostnimi dejavnostmi.
Člen 6
Socialne politike
1.Prispevek iz proračuna k socialnim politikam v Uniji se spremlja z okvirom za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna iz člena 8, vključno s koeficienti EU.
2.V skladu s členom 33(2), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 je treba programe in dejavnosti, kadar je to izvedljivo in ustrezno v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor, izvajati tako, da se dosežejo zastavljeni cilji, pri čemer se upoštevajo delovni in zaposlitveni pogoji v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, pravom Unije, konvencijami Mednarodne organizacije dela in kolektivnimi pogodbami.
Člen 7
Enakost spolov
1.Programi in dejavnosti, pri katerih je eden od ciljev podpirati enakost spolov v skladu s členom 33(2), točka (f), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, so določeni v Prilogi IV k tej uredbi.
Pri vseh programih in dejavnostih se posebna pozornost namenja zagotavljanju čim bolj uravnotežene zastopanosti spolov v ocenjevalnih komisijah in drugih ustreznih svetovalnih organih, kot so odbori, strokovne skupine in odbori za spremljanje.
2.Za namene metodologije vključevanja načela enakosti spolov iz člena 33(2), točka (f), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 dejavnosti v okviru proračuna spadajo v eno od naslednjih kategorij in imajo ustrezno oceno za prispevek k enakosti spolov:
(a)dejavnosti, pri katerih je enakost spolov glavni cilj (ocena 2);
(b)dejavnosti, pri katerih je enakost spolov pomemben in nameren cilj, vendar ne glavni cilj (ocena 1);
(c)dejavnosti, ki naj ne bi bistveno prispevale k enakosti spolov (ocena 0).
Dejavnosti iz drugega pododstavka se opredelijo s sklicevanjem na seznam področij intervencije iz Priloge I.
3.Komisija zagotovi tehnične smernice o metodologiji iz odstavka 2 za določitev kategorij in ustreznih ocen za prispevek k enakosti spolov, da se zagotovi skladnost med vsemi programi.
4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo Priloge IV.
Poglavje 3
Okvir za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna, spremljanje in poročanje, ocenjevanje ter preglednost
Člen 8
Okvir za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna
1.Okvir za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna temelji na naslednjih elementih:
(a)enotnem seznamu področij intervencije;
(b)koeficientih EU, dodeljenih področjem intervencije, da se določi njihov prispevek k politikam;
(c)za vsako področje intervencije: kazalnikih smotrnosti, ki jih sestavljajo kazalniki učinka in rezultatov v skladu s členom 33(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.
Elementi iz prvega pododstavka so določeni v Prilogi I.
Za dejavnosti v Uniji okvir za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna vključuje tudi oznake za teritorialno razsežnost iz Priloge II.
2.Dejavnostim, ki se financirajo iz proračuna, se dodeli področje intervencije, ki je najbližje vsebini financirane dejavnosti. Upravičenost dejavnosti v okviru proračuna temelji izključno na pravilih za posamezni sektor in ni omejena z opredelitvijo področij intervencije, ki so določena le za namene spremljanja odhodkov in smotrnosti proračuna.
3.Komisija lahko podrobneje opredeli kazalnike smotrnosti iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (c).
4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo prilog I in II.
Člen 9
Spremljanje smotrnosti proračuna in poročanje o njej
1.Komisija spremlja izvajanje programov in dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna, pri vseh načinih izvrševanja proračuna, da oceni napredek pri doseganju njihovih ciljev v skladu s kazalniki smotrnosti iz člena 8(1), prvi pododstavek, točka (c). Podatki se zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. Podatki se redno zbirajo in shranjujejo v elektronski obliki.
2.Komisija vsako leto obvesti Evropski parlament in Svet o ravni izvajanja programov in dejavnosti ter napredku pri doseganju ciljev programov v skladu s členom 41(3), prvi pododstavek, točka (h), in členom 253(1), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.
Člen 10
Ocene s strani Komisije
1.Komisija izvaja ocene v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2059, da prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost Unije za vsak program ali dejavnost. V zvezi s skupno kmetijsko politiko take ocene zajemajo tudi ukrepe, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 19 .
2.Komisija najpozneje štiri leta po začetku izvajanja objavi poročilo o izvajanju za vsak program ali dejavnost.
3.Komisija najpozneje tri leta po koncu programskega obdobja vsakega programa ali dejavnosti izvede naknadno oceno smotrnosti programa ali dejavnosti.
Člen 11
Ocene s strani držav članic v okviru deljenega upravljanja
1.Za proračun Unije, ki se izvršuje v okviru deljenega upravljanja, države članice izvajajo ocene v zvezi z merili, kot so uspešnost, učinkovitost, ustreznost in skladnost, da se izboljša kakovost zasnove in izvajanja ukrepov ter opredelijo ozka grla in načini za pospešitev njihovega izvajanja. Ocene lahko zajemajo tudi druga ustrezna merila, na primer vključevanje, prepoznavnost in evropsko dodano vrednost.
2.Države članice najpozneje dve leti po koncu programskega obdobja izvedejo oceno učinka ukrepov, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, in sicer z uporabo kvantitativnih tehnik, vključno s pristopi na podlagi hipotetičnega scenarija in ugotovitvami iz poskusne zasnove, kadar je to ustrezno.
3.Države članice najpozneje tri leta po začetku izvajanja izvedejo vsaj eno vmesno oceno, ki zajema vse njihove načrte.
4.Države članice pripravijo časovni načrt ocenjevanja ter ga najpozneje eno leto po odobritvi njihovih načrtov predložijo ustreznemu odboru za spremljanje in Komisiji.
5.Države članice ocenjevanje zaupajo funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.
6.Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za ocene.
7.Vse ocene se objavijo na spletnem mestu iz člena 12(1).
Člen 12
Preglednost – enotni portal
1.Komisija do [datum] vzpostavi namensko javno dostopno spletno mesto (v nadaljnjem besedilu: enotni portal), ki ima več vsebinskih oddelkov in naslednje funkcije:
(a)prikazuje napredek pri finančnem izvrševanju in smotrnost proračuna;
(b)zagotavlja informacije iz člena 38 in člena 142(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509;
(c)zagotavlja informacije o operacijah, ki se financirajo iz proračuna, ob ustreznem upoštevanju zaupnosti in varnosti, razen o podpori, zagotovljeni s finančnimi instrumenti ali proračunskimi jamstvi, v višini manj kot 500 000 EUR;
(d)zagotavlja informacije o operacijah, ki so prejele posebna priznanja ali pečat odličnosti in pri katerih se iščejo alternativna ali dodatna sredstva, financiranje ali vlagatelji;
(e)zagotavlja informacije o tekočih in prihodnjih razpisih za prijavo interesa, razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb, ki se financirajo iz proračuna;
(f)zagotavlja kanal za nosilce operacij, da jih predstavijo potencialnim vlagateljem;
(g)zagotavlja centraliziran dostop do storitev svetovanja in podpore podjetjem, ki se financirajo iz proračuna.
2.Kar zadeva funkcijo iz odstavka 1, točka (a), tega člena, enotni portal po potrebi vsebuje:
(a)informacije o dejavnostih, ki se financirajo iz proračuna, vključno z napredkom pri finančnem izvrševanju in smotrnostjo, razčlenjene po programih in poglavjih načrta države članice, kadar je to ustrezno;
(b)informacije o skupni smotrnosti, razčlenjene po programih in področjih intervencije, in sicer z uporabo ustreznih kazalnikov smotrnosti iz člena 8(1), prvi pododstavek, točka (c), te uredbe;
(c)informacije o prispevku k politikam iz člena 8(1), prvi pododstavek, točka (b), te uredbe, razčlenjene po programih;
(d)informacije o operacijah, ki se financirajo iz proračuna;
(e)za dejavnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija: informacije o obsegu prejetih predlogov, zlasti o številu predlogov, njihovi povprečni oceni ter deležu predlogov nad in pod pragom kakovosti za vsak razpis za zbiranje predlogov;
(f)informacije iz člena 41(3), prvi pododstavek, točka (h), in člena 253(1), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.
3.Kar zadeva funkcijo iz odstavka 1, točka (c), tega člena, enotni portal v zvezi z operacijami, ki se financirajo na podlagi načrtov držav članic, vsebuje informacije iz člena 63, odstavek 1, točka (e), Uredbe .../... [o načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva].
4.Kar zadeva funkcijo iz odstavka 1, točka (e), tega člena, enotni portal po potrebi vsebuje naslednje informacije:
(a)predmet razpisa, vključno s kratkim opisom;
(b)geografsko območje, ki ga razpis pokriva;
(c)vrsto upravičenih udeležencev;
(d)skupni znesek podpore za razpis in valuto;
(e)začetni in končni datum razpisa;
(f)povezavo do spletne platforme, na kateri je bil ali bo razpis objavljen.
5.Enotni portal se redno posodablja.
6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo tega člena.
Poglavje 4
Izvrševanje
Člen 13
Izvrševanje na podlagi načrtov držav članic ali tretjih držav – načelo, da se ne škoduje bistveno, in enakost spolov
1.Vsaka država članica ali tretja država za vsako dejavnost iz svojih načrtov zagotovi oceno v zvezi z uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, v skladu s smernicami iz člena 5, razen če je na podlagi istih smernic določeno drugače.
2.Z odstopanjem od prvega odstavka v primeru dejavnosti, pri kateri uporaba načela, da se ne škoduje bistveno, morda ni izvedljiva ali ustrezna, vsaka država članica ali tretja država predloži utemeljitev v skladu s smernicami iz člena 5.
3.Vsaka država članica ali tretja država za vsako dejavnost iz svojih načrtov zagotovi oceno v zvezi z enakostjo spolov, in sicer tako, da:
(a)obrazloži, kako naj bi dejavnosti iz načrtov prispevale k enakosti spolov;
(b)vsaki dejavnosti dodeli ustrezno oceno za prispevek k enakosti spolov iz člena 7(2) in jo zadostno utemelji.
Kadar je to izvedljivo in ustrezno, se enakost spolov vključi med merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje predlogov.
4.Ocena iz odstavkov 1 do 3 se zagotovi ob predložitvi načrtov. Če takrat ni mogoče zagotoviti ocene v zvezi z enakostjo spolov, se šteje, da dejavnost ne prispeva bistveno k enakosti spolov, zaradi česar se ji dodeli ocena 0. Zadevna država članica ali tretja država lahko to oceno spremeni vsakič, ko predloži spremembo svojih načrtov.
5.Skladnost vsakega načrta ali spremembe, ki jo predloži država članica ali tretja država, z obveznostmi iz odstavkov 1 do 3 tega člena se oceni v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor.
Člen 14
Izvrševanje na podlagi načrtov držav članic – spremljanje smotrnosti in poročanje o njej
1.Vsaka država članica vzpostavi sistem za spremljanje in poročanje, ki omogoča spremljanje smotrnosti in avtomatizirano pošiljanje informacij na podlagi ustreznih elementov okvira za spremljanje odhodkov in smotrnost iz člena 8(1). Države članice dajo navedene informacije na interoperabilen način na voljo Komisiji prek sistema elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo iz Priloge XVI k Uredbi .../... [o načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva – SFC 2028].
2.Vsak načrt, ki ga predloži država članica, in vsaka njegova sprememba za vsak ukrep vključuje predlagano dodelitev vsaj enega področja intervencije iz Priloge I in za vsako področje intervencije, dodeljeno navedenemu ukrepu, naslednje kazalnike smotrnosti v dogovoru s Komisijo:
(a)en kazalnik učinka, ki opredeljuje končni mejnik ali cilj za navedeni ukrep in je izbran iz Priloge I ter ustreza dodeljenemu področju intervencije oziroma po potrebi drugemu področju intervencije, ali v ustrezno utemeljenih primerih in v dogovoru s Komisijo kazalnik učinka, ki ni vključen v Prilogo I;
(b)en ali več kazalnikov rezultatov, ki ustrezajo področju intervencije ukrepa iz Priloge I, če so na voljo.
Razen kazalnika učinka iz točke (a) se ne opredelijo nobeni dodatni kazalniki učinka.
Kadar se kot kazalnik rezultatov dodelijo „preprečene emisije toplogrednih plinov“, država članica dodeli tudi drugi kazalnik rezultatov, če je na voljo v okviru istega področja intervencije.
Kadar država članica za opredelitev končnega mejnika ali cilja za navedeni ukrep predlaga kazalnik učinka, ki ni vključen v Prilogo I, in kadar Priloga I ne vsebuje nobenega kazalnika rezultatov, ki bi ustrezal področju intervencije ukrepa, država članica dodeli en kazalnik rezultatov izmed tistih, ki ustrezajo drugim področjem intervencije iz Priloge I, ali v dogovoru s Komisijo izjemoma dodeli kazalnik rezultatov, ki ni vključen v Prilogo I.
3.V vsakem načrtu se navedeta izhodišče in ocenjena vrednost kazalnika rezultatov, dodeljenega vsakemu ukrepu v skladu z odstavkom 2, vključno s pričakovanim letom doseganja navedene vrednosti. Za dohodkovno podporo na osnovi površine ali živali v okviru skupne kmetijske politike taka ocenjena vrednost ni kumulativna in ustreza najvišji vrednosti, doseženi v programskem obdobju.
Država članica lahko to ocenjeno vrednost posodobi med vmesno revizijo ali z morebitno spremembo načrta.
4.Vsak načrt, ki ga predloži država članica, in vsaka njegova sprememba za vsak ukrep vključuje tudi predlagano dodelitev vsaj ene oznake za teritorialno razsežnost iz dela 1 Priloge II in lokacijo na ravni NUTS 2 v skladu z delom 4 Priloge II. Kadar je to ustrezno, države članice predlagajo tudi oznake za teritorialno razsežnost iz dela 2 in/ali dela 3 Priloge II, če so na voljo.
5.Države članice dajo Komisiji na voljo informacije o napredku pri izbranem kazalniku učinka v skladu s členom 59(1), točka (a), Uredbe .../... [o načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva] in dejanskih rezultatih ukrepa glede na ocenjeno vrednost kazalnika rezultatov, dodeljenega navedenemu ukrepu. Informacije o kazalniku rezultatov se posodobijo do 15. februarja vsako leto, in sicer do leta 2037.
Člen 15
Izvrševanje na podlagi načrtov tretjih držav – spremljanje smotrnosti in poročanje o njej
1.Komisija vsakemu ukrepu iz načrtov tretjih držav dodeli vsaj eno področje intervencije iz Priloge I in čim bolj zagotovi, da tretje države v svojih načrtih uporabljajo kazalnike smotrnosti iz člena 8(1), prvi pododstavek, točka (c). Komisija po potrebi poda pripombe ali zahteva dodatne informacije. Sporazumi, sklenjeni z zadevno tretjo državo, vključujejo obveznost tretje države, da zagotovi zahtevane dodatne informacije in po potrebi spremeni predlagane kazalnike smotrnosti.
2.Načrti vsebujejo ustrezne določbe o sporočanju podatkov o smotrnosti in elektronskem pošiljanju s tem povezanih podatkov o spremljanju Komisiji.
Člen 16
Izvrševanje v okviru neposrednega upravljanja
1.Komisija pri izvrševanju proračuna v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 zagotovi skladnost z zahtevami iz člena 33(2), točke (d), (e) in (f), navedene uredbe. Zlasti se, kadar je to izvedljivo in ustrezno, enakost spolov vključi med merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje predlogov.
2.Komisija pri pripravi programa dela v smislu člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 opredeli področja upravičenih dejavnosti na način, ki omogoča, da se vsakemu od njih dodeli vsaj eno področje intervencije.
3.Zahteve glede poročanja, naložene prejemnikom sredstev Unije, so sorazmerne, njihov cilj pa je zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvrševanja in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno.
Člen 17
Izvrševanje v okviru posrednega upravljanja
1.Komisija pri ocenjevanju ukrepov, ki se financirajo v okviru posrednega upravljanja in jih izvajajo osebe ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije in proračunska jamstva v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, ter dogovarjanju o teh ukrepih zagotovi, da so ti ukrepi skladni z zahtevami iz člena 33(2), točke (d), (e) in (f), navedene uredbe.
2.Sporazumi, podpisani med Komisijo in osebami ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije in proračunska jamstva v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, vsebujejo ustrezne določbe o:
(a)sporočanju podatkov o smotrnosti iz člena 158(7) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 v okviru poročila iz člena 158(1), prvi pododstavek, točka (a), navedene uredbe;
(b)elektronskem pošiljanju informacij, vključno z ustreznimi elementi iz člena 12(4) te uredbe, Komisiji v zvezi z razpisi za prijavo interesa, razpisi za zbiranje predlogov in razpisi za zbiranje ponudb do dneva objave teh razpisov;
(c)katerih koli drugih informacijah, za katere Komisija meni, da so pomembne za izvajanje programa.
3.Zahteve glede poročanja, naložene prejemnikom sredstev Unije, vključno z osebami ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, so sorazmerne, njihov cilj pa je zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvrševanja in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno.
Poglavje 5
Komuniciranje, varstvo osebnih podatkov in končne določbe
Člen 18
Informiranje, komuniciranje in prepoznavnost
1.Upravičenci, osebe ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije in proračunska jamstva v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, organi, ki izvajajo finančne instrumente na podlagi načrtov, in svetovalni partnerji potrdijo izvor teh sredstev Unije in po potrebi zagotovijo prepoznavnost podpore Unije, zlasti pri promociji ukrepov in njihovih rezultatov, in sicer z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih, sorazmernih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, ter zagotavljanjem teh informacij prek medijskega ali komunikacijskega gradiva, spletnih mest in drugih digitalnih kanalov, dogodkov in dejavnosti ozaveščanja ter drugih ukrepov komuniciranja in prepoznavnosti.
Ta obveznost se ne uporablja za upravičence do intervencij na osnovi površine ali živali v okviru skupne kmetijske politike.
2.Osebe ali subjekti, ki izvajajo finančne instrumente in proračunska jamstva v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, ter organi, ki izvajajo finančne instrumente na podlagi načrtov, od svojih finančnih posrednikov zahtevajo, da potrdijo izvor teh sredstev in o tem obvestijo končne prejemnike, ter zagotovijo prepoznavnost podpore Unije, in sicer tako, da te informacije jasno prikažejo v sporazumih, podpisanih z njimi. Kadar svetovalni partnerji izberejo subjekte za zagotavljanje storitev svetovanja in podpore podjetjem, zagotovijo, da ti subjekti obvestijo osebe, ki so deležni storitev svetovanja in podpore podjetjem, da je te storitve financirala Unija, ter te informacije jasno prikažejo v sporazumih, podpisanih z njimi.
3.Za izpolnitev obveznosti iz odstavkov 1 in 2 se pri izvajanju ukrepov informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti v skladu s Prilogo V uporabi emblem Unije ter se prikaže izjava o financiranju, ki se glasi „S podporo Evropske unije“ oziroma v primeru zunanjih ukrepov „V partnerstvu z Evropsko unijo“. Emblem Unije in izjava o financiranju sta prisotna zlasti v medijskem ali komunikacijskem gradivu, na spletnih mestih in v drugih digitalnih medijih.
Z izjemo finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev so za operacije, ki vključujejo naložbe v opredmetena sredstva, katerih skupni stroški presegajo 100 000 EUR, ob začetku fizične izvedbe operacije ali namestitvi kupljene opreme in ves čas uporabe opredmetenega sredstva prikazane trajne table ali panoji, ki so jasno vidni javnosti ter vključujejo emblem Unije in izjavo o financiranju iz prvega pododstavka.
4.Komisija izvaja ukrepe in kampanje za informiranje, komuniciranje in prepoznavnost, ki se nanašajo na politike, prednostne naloge, ukrepe in rezultate Unije ter so namenjeni različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. Finančna sredstva, dodeljena programom in dejavnostim, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije.
5.Države članice zagotovijo informiranje, komuniciranje in prepoznavnost v zvezi s podporo in dosežki sredstev Unije, pri čemer državljane obveščajo prek spletnega mesta iz člena 64(1) Uredbe .../... [o načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva] v skladu z zahtevami iz tega člena, razen kadar pravo Unije ali nacionalno pravo izključuje tako objavo zaradi varnosti, javnega reda ali kazenskih preiskav. Osebni podatki se objavljajo v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 20 .
6.Države članice imenujejo koordinatorja za komuniciranje, ki je odgovoren za splošne ukrepe informiranja, komuniciranja in preglednosti v zvezi s podporo, prejeto iz proračuna, ki se izvršuje na njihovem ozemlju, pri čemer zagotavlja usklajevanje z ustreznimi organi upravljanja ter sodeluje s Komisijo in njenimi predstavništvi, pisarnami Evropskega parlamenta za stike, centri Europe Direct in drugimi ustreznimi mrežami, izobraževalnimi in raziskovalnimi organizacijami ter drugimi ustreznimi partnerji. Komisija vzdržuje mrežo, ki jo sestavljajo koordinatorji za komuniciranje in predstavniki Komisije, za izmenjavo informacij o dejavnostih komuniciranja in prepoznavnosti.
7.Prepoznavnost podpore EU zagotovijo tudi tretje države, ki izvajajo zunanje ukrepe, ki jih financira EU. V primeru izvrševanja na podlagi načrtov tretjih držav se v okviru njih predloži načrt za komuniciranje in prepoznavnost za lokalno občinstvo upravičencev.
8.Kadar je zaradi varnostnih vidikov ali nujne potrebe v krizni situaciji lahko zaželeno ali potrebno omejiti ali prilagoditi ukrepe komuniciranja in prepoznavnosti v nekaterih tretjih državah ali njihovih delih, se ciljno občinstvo ter orodja, izdelki in načini za povečanje prepoznavnosti, ki se uporabljajo za promocijo danega ukrepa, določijo za vsak primer posebej in v dogovoru z Unijo.
9.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za izvajanje, spremembo ali dopolnitev Priloge V.
Člen 19
Obdelava osebnih podatkov
1.Države članice in Komisija lahko osebne podatke obdelujejo le, kadar je to potrebno za namene izpolnjevanja njihovih obveznosti iz te uredbe in Uredbe .../... [o načrtih za nacionalna in regionalna partnerstva], zlasti za spremljanje, poročanje, komuniciranje, objavo, ocenjevanje, finančno poslovodenje, preverjanje, revizije in po potrebi ugotavljanje upravičenosti udeležencev.
2.Brez poseganja v odstavek 1 se lahko obdelujejo zlasti naslednji osebni podatki:
(a)za namene iz odstavka 1: podatki, potrebni za identifikacijo zadevnih oseb (ime, priimek, datum rojstva, nacionalna identifikacijska številka, koda socialne varnosti);
(b)za namene spremljanja: podatki, potrebni za izračun kazalnikov smotrnosti v skladu s Prilogo I k tej uredbi;
(c)za namene ocenjevanja: dodatni osebni podatki o zaposlitvenem statusu, izobrazbi, spretnostih in socialno-demografskih značilnostih fizičnih oseb, ki prejemajo finančna sredstva Unije.
3.Za ocene iz člena 11(2), ki vključujejo uporabo kontrolne skupine, se lahko za posameznike, ki pripadajo kontrolni skupini in niso udeleženci, vendar imajo podobne socialno-demografske značilnosti kot udeleženci, obdelujejo enake kategorije podatkov kot za udeležence.
4.Posebne kategorije osebnih podatkov iz člena 9 Uredbe (EU) 2016/679 in člena 10 Uredbe (EU) 2018/1725 se lahko obdelujejo le za namene ugotavljanja upravičenosti udeležencev, spremljanja in ocenjevanja operacij, ki vključujejo podporo invalidom in marginaliziranim skupnostim, vključno z Romi, izračuna vrednosti kazalnikov smotrnosti, povezanih z ustreznimi področji intervencije iz Priloge I, ter preverjanja in revizije.
5.Osebni podatki se zbirajo neposredno od zadevnih oseb ali s ponovno uporabo informacij, shranjenih v upravnih ali statističnih registrih.
6.Osebni podatki se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dokazovanje skladnosti s to uredbo, v nobenem primeru pa ne dlje kot deset let po koncu dejavnosti. Za namene ocenjevanja in da se omogoči ocena dolgoročnih učinkov, se lahko osebni podatki hranijo dlje, vendar ne dlje kot 12 let.
7.Do osebnih podatkov lahko dostopajo samo pooblaščeni posamezniki, ki jih je mogoče identificirati. Odgovorni organ tak dostop evidentira. Evidence se pregledajo vsakih šest mesecev. Evidence se izbrišejo po enem letu od njihovega nastanka. kadar razkritje osebnih podatkov ni potrebno za doseganje ciljev te uredbe, se osebni podatki tretjim osebam iz člena 11(5) zagotovijo le v psevdonimizirani ali anonimizirani obliki.
8.Kadar se sredstva sklada izvršujejo v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, je upravljavec Komisija oziroma ustrezna izvajalska agencija.
9.Kadar se sredstva sklada izvršujejo v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, je upravljavec organ upravljanja. Kadar se podatki, ki jih zberejo organi držav članic in se sporočijo Komisiji, obdelujejo za naloge Komisije, je upravljavec Komisija.
10.Kadar se sredstva sklada izvršujejo v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, je upravljavec subjekt, ki je odgovoren za izvajanje zadevne operacije. Kadar se podatki, ki jih zbere navedeni subjekt in se sporočijo Komisiji, obdelujejo za naloge Komisije, je upravljavec Komisija.
Člen 20
Izvajanje prenosa pooblastila
1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 7, 8, 12 in 18 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od […].
3.Prenos pooblastila iz členov 4, 7, 8, 12 in 18 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 7, 8, 12 in 18, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku enega meseca od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.
Člen 21
Začetek veljavnosti in uporaba
1.Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2.Uporablja se od 1. januarja 2028.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik/predsednica
OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3
1.1Naslov predloga/pobude3
1.2Zadevna področja3
1.3Cilji3
1.3.1Splošni cilji3
1.3.2Specifični cilji3
1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3
1.3.4Kazalniki smotrnosti3
1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4
1.5Utemeljitev predloga/pobude4
1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4
1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4
1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4
1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5
1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5
1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6
1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6
2.UKREPI UPRAVLJANJA8
2.1Pravila o spremljanju in poročanju8
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8
2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8
2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8
2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10
3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12
3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12
3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17
3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22
3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24
3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24
3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24
3.2.3.3Odobritve skupaj24
3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25
3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25
3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26
3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26
3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28
3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28
3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28
3.3Ocenjene posledice za prihodke29
4.Digitalne razsežnosti29
4.1Zahteve digitalnega pomena30
4.2Podatki30
4.3Digitalne rešitve31
4.4Ocena interoperabilnosti31
4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32
OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1Naslov predloga/pobude
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna ter drugih horizontalnih pravil za programe in dejavnosti Unije
1.2Zadevna področja
Smotrnost proračuna, vključno z vsemi področji politike, ki jih zajemajo programi Unije
1.3Cilji
1.3.1Splošni cilji
Splošni cilj te pobude je predlagati poenostavljen, skladen in prožen okvir smotrnosti za VFO za obdobje po letu 2027, da se čim bolj poveča zmogljivost proračuna EU za uresničevanje horizontalnih načel in učinkovito oceni smotrnost proračunskih programov EU, hkrati pa zagotovi skladnost z zahtevami finančne uredbe.
1.3.2Specifični cilji
Specifični cilji te pobude so:
povečati zmogljivost za uresničevanje sedanjih in prihodnjih prednostnih nalog politike;
povečati zmogljivost za merjenje učinka proračuna EU ter zagotavljanje informacij za upravljanje politik in programov;
povečati preglednost in dostop do informacij za proračunske organe držav članic in upravičence do sredstev iz proračuna EU;
zmanjšati upravno breme in stroške, ki vplivajo na upravičence do sredstev iz proračuna EU, države članice, tretje države, izvajalske partnerje in institucije EU, za vsaj 25 %.
1.3.3Pričakovani rezultati in posledice
Pobuda naj bi vplivala na države članice, tretje države, izvajalske partnerje, institucije EU in upravičence, med drugim tudi tako, da bo omogočila učinkovito uresničevanje horizontalnih načel EU, kot sta načelo, da se ne škoduje bistveno, in enakost spolov, nadgradila spremljanje smotrnosti proračuna EU in poročanja o njej ter izboljšala dostop do informacij o smotrnosti in možnostih financiranja.
S pobudo naj bi se v primerjavi z obdobjem 2021–2027 dosegli prihranki pri upravnih stroških za uprave držav članic v višini več kot 600 milijonov EUR. Znatno znižanje upravnih stroškov se pričakuje tudi za upravičence, kot so podjetja, ki podpirajo konkurenčnost sektorjev, ki prejemajo sredstva EU.
1.3.4Kazalniki smotrnosti
Kazalniki učinka in rezultatov, priloženi predlagani uredbi, bodo namenjeni spremljanju napredka in dosežkov programov Unije.
1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
Nov ukrep
Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 21
Podaljšanje obstoječega ukrepa
Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.5Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Upravljanje programov Unije, zajetih v drugih temeljnih pravnih aktih, je v skladu z zahtevami iz te uredbe, ki določa horizontalne zahteve, ki se uporabljajo za vse programe Unije.
Uredba se bo uporabljala od leta 2028 za celotno trajanje večletnega finančnega okvira.
Izvajanje nekaterih določb, kot sta razvoj in uvedba enotnega portala, se lahko sčasoma spremeni.
1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Razlogi za ukrepanje na ravni EU (predhodno): Bistveno je vzpostaviti trden in učinkovit okvir smotrnosti, da se zagotovi večji učinek proračuna EU na prednostnih področjih ter da so njegovi učinki merljivi, pregledni in zmožni spodbujati nenehno izboljševanje prek nadzora in učenja. Člen 322(1) PDEU zahteva, da se z uredbami sprejmejo finančna pravila, v katerih se določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov. Finančna uredba zahteva, da se v naslednji generaciji programov v VFO za obdobje po letu 2027 upoštevata načelo, da se ne škoduje bistveno, in načelo enakosti spolov, kadar je to izvedljivo in ustrezno v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor. Člen 38 finančne uredbe določa tudi nove zahteve glede objave informacij o prejemnikih in operacijah v okviru proračuna EU, tudi prek centraliziranega spletnega mesta. Člen 33 finančne uredbe zahteva, da se odobritve uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kar pomeni ob upoštevanju načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter s poudarkom na smotrnosti. Poleg tega zahteva, da so kazalniki smotrnosti združljivi, ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi ter po potrebi razčlenjeni po spolu.
Pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU (naknadno): Oblikovanje učinkovitega okvira smotrnosti nujno vključuje razvoj horizontalnega pristopa na ravni EU, da se čim bolj poveča smotrnost naložb, ki prispevajo k prednostnim nalogam EU. Uporaba proračuna EU v korist npr. podnebja, biotske raznovrstnosti in enakosti spolov ima dodano vrednost, zlasti za ukrepe, ki jih ni mogoče ustrezno financirati iz nacionalnih proračunov ali zasebnega sektorja zaradi čezmejne narave in obsega izzivov, teritorialne kohezije, potreb po pravičnem prehodu ali neenakih ravni podnebnih in okoljskih ukrepov držav članic in tretjih držav ter fiskalne zmogljivosti.
1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Ta uredba temelji na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju določb o smotrnosti iz uredb o programih za VFO za obdobje 2021–2027. Čeprav se za VFO za obdobje 2021–2027 že uporablja sodobnejši okvir smotrnosti, so še vedno možne izboljšave, zlasti v smislu poenostavitve, doslednosti in boljšega razumevanja rezultatov proračuna EU. VFO za obdobje po letu 2027 je ključna priložnost, da se na podlagi ugotovitev vmesnih ocen programov, ki se bodo izvajali od leta 2027, obravnavajo ti izzivi in čim bolj poveča učinek proračuna EU. VFO za obdobje po letu 2027 bo treba uskladiti tudi z nedavnim pravnim razvojem, vključno s prenovitvijo finančne uredbe iz leta 2024.
1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Z uredbo se bodo dosegle znatne sinergije s programi Unije, saj bo zagotovila okvir smotrnosti, ki se bo uporabljal za vse programe Unije po letu 2027, ter centralizirala večino določb o načrtovanju, spremljanju in poročanju v horizontalnem pravnem aktu. Uredba bo vključevala ustrezne določbe o podpiranju enakosti spolov v vseh programih in načinih upravljanja, spremljanju smotrnosti, poročanju o smotrnosti z enotnim poročilom (letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU) ter enotnem portalu, ki bo vseboval informacije o smotrnosti in možnostih financiranja. Uredba bo vključevala tudi enoten seznam področij intervencije in z njimi povezanih kazalnikov smotrnosti.
1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
n. r.
1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
Časovno omejeno:
– od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,
– finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.
Časovno neomejeno:
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna
Neposredno upravljanje – Komisija:
– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije
– prek izvajalskih agencij
Deljeno upravljanje z državami članicami
Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo
– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)
– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu
– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe
– subjektom javnega prava
– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva
– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva
– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu
– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije
Opombe
Uredba se bo uporabljala za vse programe Unije ne glede na način upravljanja. Uredba vsebuje določbe, ki so specifične za vsak način upravljanja.
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1Pravila o spremljanju in poročanju
Okvir smotrnosti, določen z uredbo, bo zagotovil enoten sistem za spremljanje in ocenjevanje smotrnosti proračunskih programov ter poročanje o njej. Temeljil bo na sistemu za spremljanje odhodkov in smotrnosti proračuna, pri čemer bo sestavljen iz usklajenega seznama področij intervencije (tj. vrst dejavnosti), ki bo zajemal vse dejavnosti, podprte iz proračuna, ter kazalnikov učinka in rezultatov.
Uredba vsebuje tudi določbe o ocenjevanju programov. Komisija bo najpozneje štiri leta po začetku izvajanja programa objavila poročilo o izvajanju, da bi ocenila napredek pri doseganju ciljev. Komisija bo izvedla naknadno oceno najpozneje tri leta po koncu programskega obdobja programa, da bi ocenila njegovo uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost Unije.
Komisija bo spremljala ustreznost seznama področij intervencije in kazalnikov smotrnosti, ki se sprejme kot priloga k uredbi, da bi ocenila morebitne vrzeli ali pomanjkljivosti. Z uredbo se bo na Komisijo preneslo pooblastilo, da med izvrševanjem proračuna po potrebi sprejme delegirani akt o spremembi seznama.
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Okvir smotrnosti se izvaja v skladu z načinom upravljanja, ki se uporablja za posamezni proračunski program. Za okvir sam po sebi ne bodo veljali načini plačila ali strategije kontrole, saj se pobuda ne uporablja za določen program, temveč ustreza okviru, ki se horizontalno uporablja za vse proračunske programe.
2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Za okvir smotrnosti sam po sebi ne bo veljal poseben sistem notranje kontrole, saj pobuda ustreza okviru, ki se horizontalno uporablja za vse proračunske programe. Kljub temu uredba zagotavlja strukturiran okvir, katerega cilj je tudi izboljšanje kakovosti in zanesljivosti informacij o smotrnosti, s čimer prispeva k splošnemu zmanjšanju tveganj, povezanih s temi vidiki.
2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
n. r.
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Za okvir smotrnosti sam po sebi ne bodo veljali ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti, saj se pobuda ne uporablja za določen program, temveč ustreza okviru, ki se horizontalno uporablja za vse proračunske programe.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
Predlagana uredba določa elemente preprostejšega in skladnega okvira za spremljanje odhodkov in smotrnost proračuna EU. Vključuje horizontalna pravila za spremljanje proračunske porabe, spremljanje smotrnosti programov in dejavnosti Unije ter poročanje o njej, pravila za vzpostavitev portala Unije za financiranje in pravila za ocenjevanje programov. Vsebuje tudi določbe za zagotavljanje enotne uporabe načela, da se ne škoduje bistveno, in načela enakosti spolov ter druge horizontalne določbe, ki se uporabljajo za vse programe Unije.
Uredba zaradi svoje horizontalne narave ne ustvarja novih samostojnih proračunskih obveznosti. Njeno izvajanje bo namreč podprto s proračunom, dodeljenim programom Unije in upravnim odhodkom. Zato so finančne potrebe, ki izhajajo iz te pobude, zajete v ocenah finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnih predlogov za ustrezne sektorske programe.
Na splošno se ocenjuje, da se lahko ta predlog izvaja na podlagi stabilnega števila zaposlenih v Komisiji v primerjavi z VFO za obdobje 2021–2027. Z uredbo se uvajajo številni ukrepi za poenostavitev in racionalizacijo, ki naj bi sčasoma povečali učinkovitost in ustvarili upravne prihranke. Ti potencialni prihranki lahko izhajajo zlasti iz uskladitve spremljanja odhodkov in kazalnikov smotrnosti z enotnim skupnim seznamom področij intervencije in kazalnikov, s čimer bi se skupno število kazalnikov smotrnosti zmanjšalo s 5 000 na približno 1 000.
Nadaljnje povečanje učinkovitosti se pričakuje zaradi poenostavitve ocenjevanja programov, pri čemer bi se vmesne ocene nadomestile z racionaliziranim poročilom o izvajanju, ter s konsolidacijo poročanja o smotrnosti v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU. Poleg tega naj bi se z združitvijo več preglednic in portalov na enotnem portalu zmanjšali viri IT, potrebni za razvoj in vzdrževanje. Z uskladitvijo določb o sporočanju za vse programe se bodo zmanjšali tudi viri, potrebni za zagotavljanje prepoznavnosti podpore EU.
Vendar bodo ti pričakovani prihranki, ki bodo sčasoma doseženi, verjetno izravnani s povečanimi potrebami na drugih področjih, zlasti v zvezi z izvajanjem in vzdrževanjem novega okvira za spremljanje odhodkov in smotrnost ter razvojem in delovanjem enotnega portala. Poleg tega bo morala Komisija v prvih letih VFO za obdobje 2028–2034 še naprej poročati o smotrnosti VFO za obdobje 2021–2027, zaradi česar bo treba ohraniti nekatere obstoječe vire. Za obravnavo teh spreminjajočih se potreb bo Komisija po potrebi interno prerazporedila osebje in vire, da bi izpolnila operativne potrebe.
Ocenjuje se, da več kot 100 uslužbencev Komisije velik del svojega časa nameni pripravi poročil o smotrnosti za različne programe, vključno s prispevki za letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU. Poleg tega je v dejavnosti ocenjevanja v zvezi s programi EU vključenih približno 150 članov osebja, približno 130 članov osebja pa se ukvarja z razvojem in vzdrževanjem orodij IT, spletnih mest in portalov, ki bodo racionalizirani v skladu s to uredbo. Te ocene ne vključujejo zunanjih izvajalcev ali začasnih uslužbencev, ki prav tako prispevajo k tem nalogam.
Po drugi strani bodo za izvajanje novih digitalnih orodij, predvidenih v uredbi, potrebne vnaprejšnje in stalne naložbe v razvoj IT. Ocenjeni stroški so naslednji:
preglednica o smotrnosti: 2,6 milijona EUR začetnih stroškov razvoja ter 1,6 milijona EUR letnih stroškov vzdrževanja in nadaljnjega razvoja, kar pomeni skupne ocenjene stroške v višini 13,8 milijona EUR v zadevnem obdobju;
·portal Unije za financiranje (portal o možnostih financiranja): 6 milijonov EUR začetnih stroškov razvoja ter 2 milijona EUR letnih stroškov vzdrževanja in nadaljnjega razvoja, kar pomeni skupne ocenjene stroške v višini 20 milijonov EUR. To ne posega v pristop „ponovna uporaba pred nakupom, nakup pred lastno izdelavo“ v skladu z digitalno strategijo Komisije, ki se bo upošteval.
·Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta odhodkov |
Prispevek |
|||
|
številka
|
dif./nedif. 22 |
držav Efte 23 |
držav kandidatk in potencialnih kandidatk 24 |
drugih tretjih držav |
drugi namenski prejemki |
|
|
[XX YY YY YY] |
dif./nedif. |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
|
|
[XX YY YY YY] |
dif./nedif. |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
|
|
[XX YY YY YY] |
dif./nedif. |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
|
·Zahtevane nove proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta odhodkov |
Prispevek |
|||
|
številka
|
dif./nedif. |
držav Efte |
držav kandidatk in potencialnih kandidatk |
drugih tretjih držav |
drugi namenski prejemki |
|
|
[XX YY YY YY] |
dif./nedif. |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
|
|
[XX YY YY YY] |
dif./nedif. |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
|
|
[XX YY YY YY] |
dif./nedif. |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
|
3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
številka |
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
|||||||||||||||||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||||||||||||||||||||
|
Odobritve za poslovanje |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1a) |
0 |
||||||||||||||||||||||||
|
plačila |
(2a) |
0 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1b) |
0 |
||||||||||||||||||||||||
|
plačila |
(2b) |
0 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
0 |
||||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve za GD <…….> |
obveznosti |
= 1a + 1b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
plačila |
= 2a + 2b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
|||||||||||||||||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||||||||||||||||||||
|
Odobritve za poslovanje |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1a) |
0 |
||||||||||||||||||||||||
|
plačila |
(2a) |
0 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1b) |
0 |
||||||||||||||||||||||||
|
plačila |
(2b) |
0 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
0 |
||||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve za GD <…….> |
obveznosti |
= 1a + 1b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
plačila |
= 2a + 2b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
||||||||||||||||||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||||||||||||||||||||
|
Odobritve za poslovanje SKUPAJ |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||
|
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||||
|
Odobritve iz RAZDELKA <…….> večletnega finančnega okvira |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||
|
Razdelek
|
številka |
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||||
|
Odobritve za poslovanje |
||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1a) |
0 |
|||||||
|
plačila |
(2a) |
0 |
||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1b) |
0 |
|||||||
|
plačila |
(2b) |
0 |
||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov |
||||||||||
|
Proračunska vrstica |
0 |
|||||||||
|
Odobritve za GD <…….> |
obveznosti |
= 1a + 1b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
SKUPAJ |
plačila |
= 2a + 2b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2029–2034 SKUPAJ |
||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||||
|
Odobritve za poslovanje |
||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1a) |
0 |
|||||||
|
plačila |
(2a) |
0 |
||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1b) |
0 |
|||||||
|
plačila |
(2b) |
0 |
||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov |
||||||||||
|
Proračunska vrstica |
0 |
|||||||||
|
Odobritve za GD <…….> |
obveznosti |
= 1a + 1b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
SKUPAJ |
plačila |
= 2a + 2b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
||||||||||||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||||||||||||||
|
Odobritve za poslovanje SKUPAJ |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||
|
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||
|
Odobritve iz RAZDELKA <…….> večletnega finančnega okvira |
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||
|
SKUPAJ |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
||||||||||||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||||||||||||||
|
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje) |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||
|
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||
|
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||
|
SKUPAJ |
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||
|
(referenčni znesek) |
|||||||||||||||||||||
|
|
7 |
„Upravni odhodki“ |
|||||||||||
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
|||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||||||
|
Človeški viri |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||
|
Drugi upravni odhodki |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||
|
GD <…….> SKUPAJ |
odobritve |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
|||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||||||
|
Človeški viri |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||
|
Drugi upravni odhodki |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||
|
GD <…….> SKUPAJ |
odobritve |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||
|
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ |
(obveznosti skupaj = plačila skupaj) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
SKUPAJ |
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
številka |
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
||||||||||||||||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||||||||||||||||||||
|
Odobritve za poslovanje |
||||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1a) |
0 |
|||||||||||||||||||||||
|
plačila |
(2a) |
0 |
||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1b) |
0 |
|||||||||||||||||||||||
|
plačila |
(2b) |
0 |
||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov |
||||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
0 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve za GD <…….> |
obveznosti |
= 1a + 1b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
plačila |
= 2a + 2b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
||||||||||||||||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||||||||||||||||||||
|
Odobritve za poslovanje |
||||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1a) |
0 |
|||||||||||||||||||||||
|
plačila |
(2a) |
0 |
||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1b) |
0 |
|||||||||||||||||||||||
|
plačila |
(2b) |
0 |
||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov |
||||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
0 |
|||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve za GD <…….> |
obveznosti |
= 1a + 1b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
plačila |
= 2a + 2b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
|||||||||||||||||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||||||||||||||||||||
|
Odobritve za poslovanje SKUPAJ |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||
|
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||
|
Odobritve iz RAZDELKA <…….> večletnega finančnega okvira |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
številka |
|||||||||||||||||||||||||
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||||
|
Odobritve za poslovanje |
||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1a) |
0 |
|||||||
|
plačila |
(2a) |
0 |
||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1b) |
0 |
|||||||
|
plačila |
(2b) |
0 |
||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov |
||||||||||
|
Proračunska vrstica |
0 |
|||||||||
|
Odobritve za GD <…….> |
obveznosti |
= 1a + 1b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
SKUPAJ |
plačila |
= 2a + 2b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
||||||||||||||||||||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve za poslovanje |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1a) |
0 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
plačila |
(2a) |
0 |
||||||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1b) |
0 |
|||||||||||||||||||||||||||
|
plačila |
(2b) |
0 |
||||||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Proračunska vrstica |
0 |
|||||||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve za GD <…….> |
obveznosti |
= 1a + 1b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
plačila |
= 2a + 2b |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||||
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
|||||||||||||||||||||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||||||||||||||||||||||||
|
Odobritve za poslovanje SKUPAJ |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||||||
|
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||||||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||||||
|
Odobritve iz RAZDELKA <…….> večletnega finančnega okvira |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||||||
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
|||||||||||||||||||||||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||||||||||||||||||||||||
|
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje) |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||||||
|
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||||||
|
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje) |
-6 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||||||||||||||||||||
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira |
obveznosti |
10 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||||
|
SKUPAJ (referenčni znesek) |
plačila |
11 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||||||||||||||||||||
|
|
7 |
„Upravni odhodki“ |
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
|||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||||
|
Človeški viri |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||
|
Drugi upravni odhodki |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||
|
GD <…….> SKUPAJ |
odobritve |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
GD <…….> |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2024 SKUPAJ |
|||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||||
|
Človeški viri |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||
|
Drugi upravni odhodki |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|||
|
GD <…….> SKUPAJ |
odobritve |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
|
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ |
(obveznosti skupaj = plačila skupaj) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
||
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira |
obveznosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
SKUPAJ |
plačila |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Cilji in realizacije |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6) |
SKUPAJ |
|||||||||||||
|
REALIZACIJE |
|||||||||||||||||||
|
vrsta 25 |
povprečni stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število realizacij skupaj |
stroški realizacij skupaj |
||
|
SPECIFIČNI CILJ št. 1 26 … |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
Seštevek za specifični cilj št. 1 |
|||||||||||||||||||
|
SPECIFIČNI CILJ št. 2 … |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
Seštevek za specifični cilj št. 2 |
|||||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
|||||||||||||||||||
3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.
– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna
|
IZGLASOVANE ODOBRITVE |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
2028–2034 SKUPAJ |
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||
|
RAZDELEK 7 |
||||||||
|
Človeški viri |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Drugi upravni odhodki |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Seštevek za RAZDELEK 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
||||||||
|
Človeški viri |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Drugi odhodki upravne narave |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
SKUPAJ |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov
|
ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
2028–2034 SKUPAJ |
|||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||||
|
RAZDELEK 7 |
|||||||||||
|
Človeški viri |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
Drugi upravni odhodki |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
Seštevek za RAZDELEK 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
|||||||||||
|
Človeški viri |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
Drugi odhodki upravne narave |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
SKUPAJ |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
3.2.3.3Odobritve skupaj
|
IZGLASOVANE ODOBRITVE
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
2028–2034 SKUPAJ |
|||
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
|||||
|
RAZDELEK 7 |
|||||||||||
|
Človeški viri |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
Drugi upravni odhodki |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
Seštevek za RAZDELEK 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
|||||||||||
|
Človeški viri |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
Drugi odhodki upravne narave |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
SKUPAJ |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih
– Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
– Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
|
IZGLASOVANE ODOBRITVE |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
|
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||
|
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
||||||||
|
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
20 01 02 03 (delegacije EU) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 01 (posredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 11 (neposredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa) |
||||||||
|
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Vrstica za upravno podporo |
– na sedežu |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
[XX 01 YY YY] |
– na delegacijah EU |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
SKUPAJ |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov
|
ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
|
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||
|
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
||||||||
|
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
20 01 02 03 (delegacije EU) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 01 (posredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 11 (neposredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa) |
||||||||
|
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Vrstica za upravno podporo |
– na sedežu |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
[XX 01 YY YY] |
– na delegacijah EU |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
SKUPAJ |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj
|
IZGLASOVANE ODOBRITVE
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
|
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||
|
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
||||||||
|
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
20 01 02 03 (delegacije EU) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 01 (posredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 11 (neposredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa) |
||||||||
|
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Vrstica za upravno podporo |
– na sedežu |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
[XX 01 YY YY] |
– na delegacijah EU |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
SKUPAJ |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):
|
Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije |
Izredno dodatno osebje* |
|||
|
financirano iz razdelka 7 ali odobritev za raziskave |
financirano iz vrstice BA |
financirano s pristojbinami |
||
|
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom |
n. r. |
|||
|
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU) |
||||
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci |
|
|
Zunanji sodelavci |
3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami
Uredba zaradi svoje horizontalne narave ne ustvarja novih samostojnih proračunskih obveznosti. Njeno izvajanje bo namreč podprto s proračunom, dodeljenim programom Unije in upravnim odhodkom. Zato so finančne potrebe, ki izhajajo iz te pobude, zajete v ocenah finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnih predlogov za ustrezne sektorske programe.
|
Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2028–2034 SKUPAJ |
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||
|
RAZDELEK 7 |
||||||||
|
Odhodki za IT (na ravni organizacije) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Seštevek za RAZDELEK 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
||||||||
|
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik) |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
SKUPAJ |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
Predlog/pobuda:
– se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira
Uredba zaradi svoje horizontalne narave ne ustvarja novih samostojnih proračunskih obveznosti. Njeno izvajanje bo namreč podprto s proračunom, dodeljenim programom Unije in upravnim odhodkom. Zato so finančne potrebe, ki izhajajo iz te pobude, zajete v ocenah finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnih predlogov za ustrezne sektorske programe.
– zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru
– zahteva spremembo večletnega finančnega okvira
3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
– ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb
– je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
Skupaj |
|
|
2028 |
2029 |
2030 |
2031 |
2032 |
2033 |
2034 |
||
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo |
||||||||
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ |
3.3
Ocenjene posledice za prihodke
– Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
– Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
– za lastna sredstva
– za druge prihodke
– Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Prihodkovna proračunska vrstica |
Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto |
Posledice predloga/pobude 27 |
||||||
|
leto 2028 |
leto 2029 |
leto 2030 |
leto 2031 |
leto 2032 |
leto 2033 |
leto 2034 |
||
|
Člen …………. |
||||||||
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
n. r.
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).
n. r.
4.Digitalne razsežnosti
Predlog uredbe določa pravila za zagotovitev, da so informacije o smotrnosti javno dostopne prek enotnega spletnega portala, ki prikazuje preglednico dosežkov na podlagi proračuna EU. Na portalu bodo prikazani tudi podatki o upravičencih in operacijah, podprtih iz proračuna. Portal bo služil tudi kot enotna vstopna točka, ki bo zagotavljala informacije o razpoložljivih možnostih financiranja, s čimer se bosta izboljšala preglednost informacij in dostop do njih, zlasti za nosilce projektov in potencialne upravičence. Pri razvoju enotnega portala bo posebna pozornost namenjena zagotavljanju interoperabilnosti podatkovnih zbirk, ki predstavljajo zaledni sistem portala, in dostopnosti.
Okvir smotrnosti bo zagotovil tudi sklop področij intervencije in kazalnikov smotrnosti, ki so pomembni na področju digitalnih naložb in reform.
4.1Zahteve digitalnega pomena
|
Sklic na zahtevo |
Opis zahteve |
Subjekti, na katere zahteva vpliva ali se nanje nanaša |
Postopki na visoki ravni |
Kategorije |
|
Člen 9 – Spremljanje smotrnosti proračuna in poročanje o njej |
Komisija spremlja izvajanje programov, ki se financirajo iz proračuna, pri vseh načinih izvrševanja, da oceni napredek pri doseganju njihovih ciljev v skladu s kazalniki smotrnosti iz Priloge I k uredbi. Podatki se redno zbirajo in shranjujejo v elektronski obliki. |
Komisija |
zbiranje podatkov |
zbiranje, obdelava, ustvarjanje, izmenjava in souporaba podatkov |
|
Člen 12 – Preglednost – enotni portal |
Člen vsebuje določbe o vzpostavitvi enotnega portala za javno dostopnost informacij o smotrnosti, podatkov o upravičencih in operacijah, ki se podpirajo iz proračuna, ter informacij o razpoložljivih možnostih financiranja. |
države članice, tretje države, izvajalski partnerji, upravičenci |
zbiranje in objava podatkov |
zbiranje, obdelava, ustvarjanje, izmenjava in souporaba podatkov |
|
Člen 14 – Izvrševanje na podlagi načrtov držav članic – spremljanje smotrnosti in poročanje o njej |
Vsaka država članica vzpostavi sistem za spremljanje in poročanje, ki omogoča spremljanje smotrnosti in avtomatizirano pošiljanje informacij o okviru za spremljanje odhodkov in smotrnost. Ta sistem je interoperabilen in omogoča samodejno elektronsko izmenjavo podatkov z enotnim portalom in sistemom elektronske izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo. Načrti držav članic vsebujejo določbe o sporočanju podatkov o smotrnosti in elektronskem pošiljanju s tem povezanih podatkov o spremljanju Komisiji. |
države članice |
zbiranje in spremljanje podatkov |
zbiranje, obdelava, ustvarjanje, izmenjava in souporaba podatkov |
|
Člen 17 – Izvrševanje v okviru posrednega upravljanja |
Sporazumi, podpisani med osebami ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije, in Komisijo, vsebujejo določbe o elektronskem pošiljanju informacij v zvezi z razpisi Komisiji do dneva njihove objave. |
izvajalski partnerji |
zbiranje in spremljanje podatkov |
zbiranje, obdelava, ustvarjanje, izmenjava in souporaba podatkov |
|
Člen 18 – Informiranje, komuniciranje in prepoznavnost |
Upravičenci, osebe ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije, organi, ki izvajajo finančne instrumente na podlagi načrtov, in svetovalni partnerji potrdijo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost podpore Unije, zlasti pri promociji ukrepov in njihovih rezultatov, na primer prek spletnih mest in drugih digitalnih kanalov. |
upravičenci, osebe ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije, organi, ki izvajajo finančne instrumente na podlagi načrtov držav članic, in svetovalni partnerji |
preglednost |
informiranje, komuniciranje in prepoznavnost |
|
Člen 19 – Obdelava osebnih podatkov |
Države članice in Komisija lahko obdelujejo osebne podatke. Pri obdelavi osebnih podatkov se vzpostavijo tehnični in organizacijski ukrepi za zaščito pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. |
Komisija, države članice |
obdelava podatkov |
zbiranje, obdelava, ustvarjanje, izmenjava in souporaba podatkov |
4.2Podatki
|
Vrsta podatkov |
Sklici na zahteve |
Standard in/ali specifikacija (če je primerno) |
|
Podatki o okviru za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna na podlagi (i) področij intervencije in (ii) kazalnikov smotrnosti (kazalniki učinka in rezultatov) |
člen 8 [okvir za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna] |
Komisija vsako leto obvešča Evropski parlament in Svet o ravni izvajanja programov na podlagi takih informacij o smotrnosti. |
|
Enotni portal vsebuje in so na njem objavljene: informacije o dejavnostih, ki se financirajo iz proračuna, vključno z napredkom pri finančnem izvrševanju in smotrnostjo, razčlenjene po programih in poglavjih načrta države članice, kadar je to ustrezno; informacije o skupni smotrnosti, razčlenjene po programih in področjih intervencije, in sicer z uporabo ustreznih kazalnikov smotrnosti; informacije o prispevku k politikam, kot so zeleni in socialni cilji ter enakost spolov; informacije o operacijah, ki se financirajo iz proračuna; za dejavnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija: informacije o obsegu prejetih predlogov, zlasti o številu predlogov, njihovi povprečni oceni ter deležu predlogov nad in pod pragom kakovosti za vsak razpis za zbiranje predlogov; informacije iz člena 41(3), točka (h), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. |
člen 12 [preglednost – enotni portal] |
Te podatke bi morala Komisija objaviti na namenskem javno dostopnem spletnem mestu (enotni portal), ki ima več vsebinskih oddelkov. |
|
Podatki za spremljanje, poročanje o napredku, ocenjevanje, preverjanje finančnega upravljanja in revizije |
člen 14 [odgovornosti držav članic] in Priloga I o ključnih zahtevah za upravljavske, kontrolne in revizijske sisteme držav članic |
Države članice bi morale zlasti imeti vzpostavljene sisteme in postopke, da zagotovijo, da se vsa dokazila, povezana z ukrepom, ki se podpira iz sklada, na ustrezni ravni hranijo za obdobje X let od X leta, v katerem je Komisija izvršila zadnje plačilo državi članici. |
|
Obdelava osebnih podatkov |
člen 19 [obdelava osebnih podatkov] |
Za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe in drugih pravnih aktov je treba zbirati in obdelovati različne kategorije osebnih podatkov. |
Usklajenost z evropsko strategijo za podatke
Pobuda bo podpirala splošne cilje evropske strategije za podatke, saj je njen namen olajšati sodobno in učinkovito upravljanje in deljenje podatkov, tudi za podporo javnim upravam in boljše oblikovanje politik. Boljše upravljanje podatkov o smotrnosti naj bi omogočilo boljše usmerjanje upravljanja programov.
Usklajenost z načelom „samo enkrat“
Podatki, ki jih objavi Komisija, bodo prikazani v odprti, interoperabilni in strojno berljivi obliki, ki omogoča, da so podatki najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi ter izpolnjujejo visoke standarde kakovosti.
4.3Digitalne rešitve
|
Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja) |
Na enotnem spletnem portalu bodo prikazane informacije o smotrnosti proračuna, upravičencih in operacijah, ki se podpirajo iz proračuna, ter razpoložljivih možnostih financiranja. Portal bo podpiral sektorske politike z olajšanjem dostopa do informacij o proračunski podpori takim sektorskim politikam (npr. kohezija, kmetijstvo, konkurenčnost, raziskave, obramba itd.). |
|
Akt o umetni inteligenci |
Digitalna rešitev lahko uporablja tehnologije umetne inteligence, na primer za pomoč upravičencem pri iskanju informacij o možnostih financiranja. |
|
Okvir EU za kibernetsko varnost |
n. r. |
|
eIDAS |
n. r. |
|
Enotno digitalno vstopno mesto in IMI |
Enotni portal bo neposredno prispeval k ciljem enotnega digitalnega vstopnega mesta s centralizacijo in racionalizacijo dostopa do informacij o proračunu EU prek enotne vstopne točke. |
|
Drugo |
n. r. |
4.4Ocena interoperabilnosti
|
Pri razvoju enotnega portala bo posebna pozornost namenjena zagotavljanju interoperabilnosti podatkovnih zbirk, ki predstavljajo zaledni sistem portala, saj dostop do informacij o smotrnosti in možnostih financiranja trenutno ovira pomanjkanje interoperabilnosti podatkovnih zbirk, na katerih temeljijo preglednice in portali Komisije. |
4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju
|
n. r. |
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.7.2025
COM(2025) 545 final
PRILOGA
k Predlogu
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi okvira za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna ter drugih horizontalnih pravil za programe in dejavnosti Unije
{SEC(2025) 590 final} - {SWD(2025) 590 final} - {SWD(2025) 591 final}
PRILOGA I
Področja intervencije in kazalniki
BPS: blažitev podnebnih sprememb
PPS: prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost proti njim
OKO:
okolje
SOC:
socialne zadeve
|
Področje politike (raven 1) |
Področje politike (raven 2) |
Št. |
Področje intervencije |
BPS |
PPS |
OKO |
SOC |
Kazalnik učinka |
Kazalnik rezultatov |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
1 |
Spodbujanje generacijske pomladitve kmetov |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število kmetov ·število projektov sodelovanja ·število sporazumov o finančnih sredstvih ·število malih kmetov v tretjih državah |
·število novih mladih kmetov in drugih podprtih novih udeležencev v kmetijstvu – po spolu |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
2 |
Ciljno usmerjena dohodkovna podpora kmetom |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·hektarji ·število kmetov ·število malih kmetov v tretjih državah |
·delež kmetijskih površin, ki so predmet okoljskega upravljanja in zaščitnih praks ·delež dodatne dohodkovne podpore na hektar za kmetije podpovprečne velikosti ·novi mladi kmetje in drugi podprti novi udeleženci v kmetijstvu ·drugi upravičenci – po ciljnih skupinah (ženske, manjše kmetije, kmetije na določenih območjih, druge skupine kmetij) ·preprečene emisije toplogrednih plinov in njihovi odvzemi v tCO2e ·povečanje ali zaščita vsebnosti organskih snovi v tleh |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
3 |
Podpora kmetom v sektorjih, ki potrebujejo pomoč, za beljakovinske rastline in njihove mešanice s travo |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·hektarji ·število malih kmetov v tretjih državah |
·odstotek dodatne dohodkovne podpore na hektar za upravičene kmetije – po sektorju |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
4 |
Podpora kmetom v sektorjih, ki potrebujejo pomoč, za trave in druge zelene krmne rastline |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·hektarji ·število malih kmetov v tretjih državah |
· |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
5 |
Podpora kmetom v sektorjih, ki potrebujejo pomoč, za rejce prežvekovalcev |
0 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število glav velike živine ·število malih kmetov v tretjih državah |
· |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
6 |
Podpora kmetom v sektorjih, ki potrebujejo pomoč – drugi sektorji |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·hektarji ·število čebeljih panjev ·število posod s sviloprejkami ·število malih kmetov v tretjih državah |
· |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
7 |
Podpora kmetom, ki pridelujejo bombaž |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·hektarji ·število malih kmetov v tretjih državah |
· |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
8 |
Najbolj oddaljene regije in egejski otoki: nadomestilo za dodatne stroške zaradi pomanjkanja dostopnosti in ozemeljske razdrobljenosti |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število izvajalcev dejavnosti |
·tone in vrednost kupljenih kmetijskih proizvodov za najbolj oddaljene regije in egejske otoke – po sektorjih |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
9 |
Najbolj oddaljene regije in egejski otoki: podpora lokalni kmetijski proizvodnji |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·hektarji ·število glav velike živine ·število upravičencev |
·raven kritja lokalnih potreb z določenimi lokalno proizvedenimi pomembnimi proizvodi v najbolj oddaljenih regijah EU in na manjših egejskih otokih |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
10 |
Podpora kmetom na gorskih območjih |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·hektarji ·število malih kmetov v tretjih državah |
·odstotek dodatne dohodkovne podpore na hektar na območjih z naravnimi omejitvami |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
11 |
Podpora kmetom na območjih z drugimi naravnimi omejitvami |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·hektarji ·število malih kmetov v tretjih državah |
·odstotek dodatne dohodkovne podpore na hektar na območjih z naravnimi omejitvami |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
12 |
Podpora okoljskim in podnebnim praksam, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·hektarji ·število glav velike živine ·število čebeljih panjev ·število operacij ·število malih kmetov v tretjih državah |
·preprečene emisije toplogrednih plinov in njihovi odvzemi v tCO2e ·zmanjšanje emisij amoniaka ·povečanje ali zaščita vsebnosti organskih snovi v tleh ·delež kmetijskih površin, za katere je bila zagotovljena podpora za ekološko kmetovanje, po kategorijah: preusmeritev ali ohranitev ·delež kmetijskih površin, za katere je bila zagotovljena podpora za zagotavljanje okoljskih in podnebnih koristi za: kakovost vode, količino vode, biotsko raznovrstnost, upravljanje hranil, zmanjševanje uporabe pesticidov, prilagajanje podnebnim spremembam ·delež čebeljih panjev, za katere je bila zagotovljena podpora ·delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo podprte prostovoljne okoljske in podnebne zaveze za gozdarstvo ·delež kmetij, ki krepijo digitalizacijo in uporabo digitalnih orodij ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
13 |
Podpora za okoljski in podnebni prehod, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·število kmetov ·število malih kmetov v tretjih državah |
·preprečene emisije toplogrednih plinov in njihovi odvzemi v tCO2e ·zmanjšanje emisij amoniaka ·povečanje ali zaščita vsebnosti organskih snovi v tleh ·delež kmetijskih površin, za katere je bila zagotovljena podpora za ekološko kmetovanje, po kategorijah: preusmeritev ·delež kmetijskih površin, za katere je bila zagotovljena podpora za zagotavljanje okoljskih in podnebnih koristi za: kakovost vode, količino vode, biotsko raznovrstnost, upravljanje hranil, zmanjševanje uporabe pesticidov, prilagajanje podnebnim spremembam ·delež čebeljih panjev, za katere je bila zagotovljena podpora ·delež kmetij, ki krepijo digitalizacijo in uporabo digitalnih orodij ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo in gozdarstvo |
14 |
Podpora za izpolnjevanje obveznih zahtev |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·hektarji |
·delež kmetijskih površin, za katere je bila zagotovljena podpora za izpolnjevanje obveznih zahtev ·delež gozdnih površin, za katere je bila zagotovljena podpora za izpolnjevanje obveznih zahtev |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
15 |
Zelene naložbe, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
40 % |
0 % |
·število operacij ·število sporazumov o finančnih sredstvih ·število malih kmetov v tretjih državah |
·nameščena zmogljivost energije iz obnovljivih virov (v MW) ·delež kmetij, ki prejemajo podporo za naložbe, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ·delež kmetij, ki prejemajo podporo za naložbe v zvezi z naravnimi viri ·delež kmetij, ki prejemajo podporo za naložbe v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo ·preprečene emisije toplogrednih plinov in njihovi odvzemi v tCO2e ·zmanjšanje emisij amoniaka ·delež kmetij, ki krepijo digitalizacijo in uporabo digitalnih orodij ·število podprtih zelenih naložb v podeželska podjetja, ki niso kmetijska ali gozdna gospodarstva ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
16 |
Naložbe v kmetijstvo in gozdarstvo (razen zelenih naložb ali naložb za izboljšanje zdravja živali, biološke zaščite in dobrobiti živali) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število operacij ·število malih kmetov ·število sporazumov o finančnih sredstvih ·število malih kmetov v tretjih državah |
·delež kmetij, ki prejemajo podporo za povečanje gospodarske uspešnosti, vključno z izboljšanjem učinkovitosti rabe virov in diverzifikacijo dohodka gospodinjstva ·skupne produktivne naložbe v gozdarskem sektorju, vključno z infrastrukturo ·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest ·delež kmetij, ki krepijo digitalizacijo in uporabo digitalnih orodij ·nameščena zmogljivost energije iz obnovljivih virov (v MW) ·preprečene emisije toplogrednih plinov in njihovi odvzemi v tCO2e ·zmanjšanje emisij amoniaka |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
17 |
Naložbe in obveznosti za izboljšanje zdravja živali, biološke zaščite in dobrobiti živali |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število operacij ·število glav velike živine ·število sporazumov o finančnih sredstvih ·število malih kmetov v tretjih državah |
·delež glav velike živine, ki jih zajemajo podprti ukrepi za izboljšanje zdravja živali in biološke zaščite, po vrstah ·delež glav velike živine, ki jih zajemajo podprti ukrepi za izboljšanje dobrobiti živali, po vrstah |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
18 |
Naložbe v osnovne storitve in malo infrastrukturo na podeželskih območjih |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število operacij ·število sporazumov o finančnih sredstvih ·število malih kmetov v tretjih državah |
·delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od podpore za naložbe v osnovne storitve in infrastrukturo na podeželskih območjih |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
19 |
Podpora ustanavljanju organizacij proizvajalcev |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število organizacij proizvajalcev / skupin proizvajalcev / medpanožnih organizacij |
|
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
20 |
Podpora kmetijskim sektorjem, ki jo izvajajo organizacije proizvajalcev |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število operativnih programov ·število sporazumov o finančnih sredstvih |
·delež kmetij v priznanih organizacijah proizvajalcev z operativnimi programi po sektorjih ·število oseb, ki se jim je zagotovilo svetovanje ali usposabljanje ·delež kmetij, ki krepijo digitalizacijo in uporabo digitalnih orodij ·nameščena zmogljivost energije iz obnovljivih virov (v MW) |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
21 |
Podpora čebelarstvu |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·število ukrepov ·število čebeljih panjev ·število upravičencev ·število sporazumov o finančnih sredstvih ·število malih kmetov v tretjih državah |
|
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
22 |
Podpora vinskemu sektorju |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število operacij ·hektarji ·število upravičencev ·hektolitri ·število sporazumov o finančnih sredstvih ·število malih kmetov v tretjih državah |
·delež kmetij z vinogradi, ki prejemajo podporo vinskemu sektorju ·število oseb, ki se jim je zagotovilo svetovanje ali usposabljanje ·delež kmetij, ki krepijo digitalizacijo in uporabo digitalnih orodij ·nameščena zmogljivost energije iz obnovljivih virov (v MW) |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
23 |
Sodelovanje v priznanih shemah kakovosti in njihova promocija s strani Unije in držav članic |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število upravičencev ·število operacij |
·število podprtih shem kakovosti za agroživilske proizvode EU – po kategorijah (EU, nacionalne, prostovoljne sheme certificiranja) |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
24 |
Storitve nadomeščanja na kmetijah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število operacij ·število vzpostavljenih storitev ·število malih kmetov v tretjih državah |
|
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
25 |
Kmetijske svetovalne službe |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število operacij ·število vzpostavljenih storitev ·število malih kmetov v tretjih državah |
·število oseb, ki se jim je zagotovilo svetovanje ali usposabljanje ·število usposobljenih kmetijskih svetovalcev |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
26 |
Izboljšanje dostopa do inovacij v kmetijstvu |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število pripravljalnih projektov ·število izvedenih projektov ·število malih kmetov v tretjih državah |
|
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
27 |
Podpora za distribucijo kmetijskih proizvodov šolam (šolska shema EU) |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število otrok |
·delež otrok, vključenih v šolsko shemo EU (znotraj ciljne skupine) |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
28 |
Podpora ukrepom za obvladovanje tveganja, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
0 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·število kmetov ·število skladov ·število drugih upravičencev ·število sporazumov o finančnih sredstvih ·število malih kmetov v tretjih državah |
·delež kmetij s podprtimi kriznimi plačili in ukrepi za obnovo ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
29 |
Krizna plačila kmetom, vključno s plačili za obnovo proizvodnega potenciala in izrednimi tržnimi ukrepi |
0 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število kmetov ·število drugih upravičencev ·število operacij ·število malih kmetov v tretjih državah |
·delež kmetij s podprtimi kriznimi plačili in ukrepi za obnovo ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
30 |
Stabilizacija cen |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·tone proizvodov |
·delež proizvodnje z javnim skladiščenjem in podprtim zasebnim skladiščenjem – po sektorjih |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
31 |
Mreža za podatke o trajnostnosti kmetij |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število ustrezno izpolnjenih poročil s kmetij |
·obseg raziskave: reprezentativnost kmetij EU, kmetijske površine v uporabi, proizvodnja (standardni prihodek) in delovna sila v kmetijstvu |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
32 |
digitalizacija kmetij |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število rešitev IKT ·število operacij |
·delež kmetij, ki krepijo digitalizacijo in uporabo digitalnih orodij |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo |
33 |
Alternativni razvoj v tretjih državah za zmanjšanje prepovedane pridelave drog |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število malih kmetov v tretjih državah |
|
|
Okolje in podnebje |
Kmetijstvo in gozdarstvo |
34 |
Kmetijsko-gozdarski sistemi, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
40 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·število operacij ·število malih kmetov v tretjih državah |
·hektarji zemljišč v kmetijsko-gozdarskih sistemih ·preprečene emisije toplogrednih plinov in njihovi odvzemi v tCO2e ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo in gozdarstvo |
35 |
Gospodarjenje z gozdovi – ne zeleno |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·hektarji gozdnih površin, ki prejemajo podporo |
|
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo in gozdarstvo |
36 |
Okoljske in podnebne zaveze za gozdarstvo, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·hektarji |
·delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo okoljske in podnebne zaveze za gozdarstvo ·preprečene emisije toplogrednih plinov in njihovi odvzemi v tCO2e ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo in gozdarstvo |
37 |
Zelene naložbe v gozdove in gozdarstvo, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
40 % |
100 % |
40 % |
0 % |
·število operacij |
·hektarji gozdnih krajinskih značilnosti (razen kmetijsko-gozdarskih sistemov) ·hektarji obnovljenih gozdnih površin ·preprečene emisije toplogrednih plinov in njihovi odvzemi v tCO2e ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo in gozdarstvo |
38 |
Preprečevanje in odprava škode v gozdovih, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
40 % |
0 % |
·število operacij podpore za naložbe za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih z razčlenitvijo za poročanje |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo in gozdarstvo |
39 |
Produktivne naložbe v gozdove in gozdarstvo (vključno z industrijo, razen zelenih naložb ter preprečevanja in odprave škode) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število operacij |
|
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Kmetijstvo in gozdarstvo |
40 |
Nepovratna sredstva za vzpostavitev gozdnih gospodarstev |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število operacij |
·število novonastalih gozdnih gospodarstev |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
41 |
Svetovalni sveti |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število svetovalnih svetov |
·število prejetih priporočil |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
42 |
Nadomestilo za nepričakovane zunanje / okoljske / podnebne / javnozdravstvene / tržne dogodke |
0 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število operacij |
·število ohranjenih delovnih mest – po spolu ·število ohranjenih podjetij |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
43 |
Nadzor in izvrševanje |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·število operacij |
·število vzpostavljenih ali izboljšanih nadzornih sredstev |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
44 |
Zbiranje podatkov, podpora pomorskemu opazovanju in analizam ter znanju o morju |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število operacij |
·število izvedenih storitev ·EMODnet: število edinstvenih obiskovalcev na mesec |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
45 |
Celostna pomorska politika, vključno s pomorsko varnostjo in nadzorom, ter pomorsko regionalno sodelovanje in strategije morskih bazenov |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število operacij |
·število projektov modrega gospodarstva na ravni morskih bazenov ·oceanska pismenost število članov koalicije EU4Ocean ·opazovalnica modrega gospodarstva: število edinstvenih obiskovalcev na mesec |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
46 |
Upravljanje oceanov |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·število dialogov o oceanih ·število sporazumov o finančnih sredstvih, povezanih z mednarodnimi postopki (na podlagi konvencije UNCLOS) ·število projektov |
·obseg mednarodnih prejemnikov (število organizacij) ·obseg držav prejemnic (število držav) |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
47 |
Naložbe v modro gospodarstvo, vključno s pametno specializacijo |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·število operacij |
·spodbujene naložbe (v EUR) ·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest – po spolu ·število ustvarjenih podjetij ·število podprtih MSP ·število ustvarjenih partnerstev v okviru strategij za pametno specializacijo |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
48 |
Trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti |
100 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·število operacij |
·umaknjena zmogljivost plovil (v GT in kW) ·število oseb, ki imajo koristi ·število odstranjenih plovil |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
49 |
Znanstveno svetovanje, zbiranje podatkov in tržne informacije |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·uporaba podatkovnih in informacijskih platform, raziskave o vprašanjih, povezanih s pomorstvom in ribištvom (število uporabnikov) |
·število sproženih pozivov k posredovanju podatkov ·število staležev rib, za katere je bilo zagotovljeno svetovanje ·število točk dnevnega reda plenarnih zasedanj STECF ·število dodelitev nepovratnih sredstev za izboljšanje polletnega znanstvenega svetovanja ·EUMOFA: število edinstvenih obiskovalcev na mesec |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
50 |
Podpora prilagajanju podnebnim spremembam in odpornosti proti njim v sektorjih ribištva, akvakulture in modrega gospodarstva |
40 % |
100 % |
40 % |
0 % |
·število operacij |
·število ukrepov, ki prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
51 |
Podpora za ustvarjanje in ohranjanje privlačnih sektorjev ribištva, akvakulture in povezane predelave |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število operacij |
·število oseb, ki se jim je zagotovilo usposabljanje – po spolu ·število podprtih zagonskih podjetij ·število zagotovljenih posojil / jamstev za posojila ·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest – po spolu ·število zaposlenih v sektorju, starih do 40 let – po spolu ·število subjektov, ki povečujejo socialno trajnostnost ·razvite inovacije (število novih proizvodov, storitev, postopkov, poslovnih modelov ali metod) |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
52 |
Podpora razvoju in prehodu obalnih skupnosti, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število operacij |
·število podprtih obalnih območij (po opredelitvi Eurostata) ·število podprtih MSP v okviru diverzifikacijskih dejavnosti ·število oseb, ki se jim je zagotovilo usposabljanje/preusposabljanje – po spolu ·število podprtih lokalnih in regionalnih organov (npr. v okviru lokalnih strategij prehoda) ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
53 |
Podpora energetskemu prehodu v pomorstvu, ribištvu in akvakulturi |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število operacij |
·število razvitih inovacij ·zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ·naložbe v nove (čiste) tehnologije (v EUR) ·število opravljenih energetskih pregledov ·število podprtih pilotnih projektov ·število naknadnih opremljanj ·število članov posadke / vodstvenih delavcev, usposobljenih za energetski prehod |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
54 |
Podpora trajnostnim praksam v ribištvu in akvakulturi, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
0 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·število operacij |
·število ukrepov, ki prispevajo k dobremu okoljskemu stanju, vključno z obnovo narave, ohranjanjem, varstvom ekosistemov in biotsko raznovrstnostjo ·število ukrepov, ki prispevajo k izvajanju in spremljanju morskih zavarovanih območij, vključno z omrežjem Natura 2000 ·število ukrepov, ki prispevajo k zdravju in dobrobiti živali ·število obravnavanih področij ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
55 |
Začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti |
100 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·število operacij |
·število oseb, ki imajo koristi ·število plovil, ki imajo koristi ·število podjetij, ki imajo koristi |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
56 |
Mednarodni sporazumi z ribiškimi organizacijami |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·število sporazumov |
·število ribolovnih možnosti za plovila EU ·število ukrepov za ohranjanje in upravljanje na podlagi znanstvenih mnenj |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
57 |
Promocija in trženje trajnostnih akvakulturnih in ribiških proizvodov, vključno s krožno rabo, stabilnostjo trga in preglednostjo |
0 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število operacij |
·število subjektov, ki imajo koristi od dejavnosti promocije in informiranja ·število poklicnih organizacij SUT (organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, medpanožne organizacije) ·delež proizvodnje, ki ga dajo na trg poklicne organizacije SUT |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Ribištvo, akvakultura in oceani |
58 |
Sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·število sporazumov |
·število ribolovnih možnosti za plovila EU ·število podprtih ukrepov sektorske podpore za ribištvo ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Živila in krma |
59 |
Zdravje živali in rastlin, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
0 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število veterinarskih programov ·število odobrenih fitosanitarnih programov ·število nujnih ukrepov, od tega veterinarskih/fitosanitarnih |
·število uspešno izvedenih nacionalnih programov ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Živila in krma |
60 |
Naložbe in obveznosti za izboljšanje zdravja živali in biološke zaščite, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
0 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število podprtih kmetij / MSP – po spolu ·število glav velike živine / živali, ki jih zajemajo podprti ukrepi po vrstah ·število malih kmetov v tretjih državah, doseženih z intervencijami, ki jih podpira EU in katerih cilj je povečati njihovo trajnostno proizvodnjo, dostop do trgov in/ali varnost zemljišč – po spolu |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Živila in krma |
61 |
Varna in trajnostna proizvodnja živil, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
0 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število delavcev, usposobljenih na področju protimikrobne odpornosti ·število deležnikov, ki so prejeli podporo za zmanjšanje izgub hrane in živilskih odpadkov |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Kmetijstvo in ribištvo |
Reforme |
62 |
Politika in regulativni okvir na področju kmetijstva, ribištva ter živil in krme |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Podpora podjetjem |
Razvoj podjetij |
63 |
Podpora inovacijam in naprednim podpornim storitvam za MSP – razvoj postopkov in ekosistemov ter strateški razvoj (vključno s storitvami upravljanja, trženja in oblikovanja) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·število podprtih podjetij, ki so dosegla vsaj osnovno raven indeksa digitalne intenzivnosti |
|
Podpora podjetjem |
Razvoj podjetij |
64 |
Odgovorno poslovno ravnanje in trajnostnost podjetij, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam (tako proizvodnih procesov kot dobavnih verig) |
0 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število financiranih ukrepov za trajnostnost podjetij ·število financiranih ukrepov za odgovorno poslovno ravnanje |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Podpora podjetjem |
Razvoj podjetij |
65 |
Razvoj podjetij v obliki podpornih storitev za podjetja (vključno s storitvami upravljanja, trženja in oblikovanja) (razen naložb v infrastrukturo, digitalizacijo in tehnologijo) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu |
|
Podpora podjetjem |
Razvoj podjetij |
66 |
Poslovna infrastruktura (vključno z industrijskimi parki in območji) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu |
|
Podpora podjetjem |
Razvoj podjetij |
67 |
Digitalizacija podjetij |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število zasebnih uporabnikov evropskih vozlišč za digitalne inovacije – po velikosti podjetja, sektorju in tehnologiji ·število podprtih podjetij, ki so uvedla tehnologije umetne inteligence, podatkovne analitike ali računalništva v oblaku ·število podprtih podjetij, ki so uvedla uporabo tehnologij umetne inteligence, podatkovne analitike ali računalništva v oblaku, ki so jih razvili evropski ponudniki ·število gospodarskih subjektov, ki uporabljajo podjetniške denarnice |
|
Podpora podjetjem |
Razvoj podjetij |
68 |
Pridobivanje in predelava kritičnih surovin |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·tone pridobljenih kritičnih surovin ·tone predelanih kritičnih surovin |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu |
|
Podpora podjetjem |
Razvoj podjetij |
69 |
Podpora industriji (tekstil, kemikalije, obrati za proizvodnjo gnojil, cement/apno/mavec, osnovne kovine) v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
|
|
Podpora podjetjem |
Razogljičenje |
70 |
Razogljičenje v energetsko intenzivnih industrijah |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (tCO2e) ·zmanjšanje onesnaževanja (PM2,5 in NOx) v tonah |
|
Podpora podjetjem |
Razogljičenje |
71 |
Razogljičenje drugih industrij |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (tCO2e) ·zmanjšanje onesnaževanja (PM2,5 in NOx) v tonah |
|
Podpora podjetjem |
Biogospodarstvo |
72 |
Naložbe v biogospodarstvo |
40 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število podprtih novih proizvodnih ali predstavitvenih obratov za proizvodnjo na biološki osnovi ·število podprtih biorafinerij ·število financiranih projektov na področju biogospodarstva |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu |
|
Podpora podjetjem |
Najbolj oddaljene regije |
73 |
Posebni ukrepi za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi velikosti trga |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) ·število javnih ustanov, ki so prejele podporo za razvoj storitev, produktov in procesov |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu |
|
Podpora podjetjem |
Reforme |
74 |
Poslovno okolje in regulativni okvir (vključno s politikami za MSP in industrijskimi politikami) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Podpora podjetjem |
Reforme |
75 |
Dostop do financiranja in financiranje rasti |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Podpora podjetjem |
Reforme |
76 |
Podpora finančni stabilnosti in spodbujanju unije prihrankov in naložb, maloprodajnih, bančnih in kapitalskih trgov, računovodskih standardov podjetij in revizijskih standardov |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Podpora podjetjem |
Naložbe v tehnologijo |
77 |
Proizvodnja – nove in nastajajoče prednostne naloge |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) ·število podprtih podjetij z visoko rastjo |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·povečanje zmogljivosti (izložki na leto) |
|
Podpora podjetjem |
Naložbe v tehnologijo |
78 |
Proizvodnja baterij / zmogljivosti shranjevanja |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (tCO2e) ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·povečanje zmogljivosti (izložki na leto) |
|
Podpora podjetjem |
Naložbe v tehnologijo |
79 |
Biotehnologije, vključno z zdravili – razpoložljivost in proizvodnja |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) ·število po centraliziranem postopku odobrenih zdravil za neizpolnjene potrebe ·število odobrenih novih antibiotikov ·število odobrenih kliničnih preskušanj na fazo ·število medicinskih pripomočkov ter in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·povečanje zmogljivosti (izložki na leto) |
|
Podpora podjetjem |
Naložbe v tehnologijo |
80 |
Proizvodnja tehnologij krožnega gospodarstva |
100 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·povečanje zmogljivosti (izložki na leto) |
|
Podpora podjetjem |
Naložbe v tehnologijo |
81 |
Proizvodnja čistih tehnologij |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·povečanje zmogljivosti (izložki na leto) |
|
Podpora podjetjem |
Naložbe v tehnologijo |
82 |
Proizvodnja tehnologij čistega prevoza |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·povečanje zmogljivosti (izložki na leto) |
|
Podpora podjetjem |
Naložbe v tehnologijo |
83 |
Proizvodnja globokih in digitalnih tehnologij (npr. polprevodnikov, kvantnih tehnologij) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·povečanje zmogljivosti (izložki na leto) |
|
Podpora podjetjem |
Naložbe v tehnologijo |
84 |
Proizvodnja elektrolizatorjev |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) ·proizvedena zmogljivost elektrolizatorev (MW) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·povečanje zmogljivosti (izložki na leto) |
|
Podpora podjetjem |
Naložbe v tehnologijo |
85 |
Proizvodnja tehnologij za energijo iz obnovljivih virov |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·povečanje zmogljivosti (izložki na leto) |
|
Podpora podjetjem |
Naložbe v tehnologijo |
86 |
Proizvodnja drugih tehnologij |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·povečanje zmogljivosti (izložki na leto) |
|
Kultura, turizem in mediji |
Kulturni in ustvarjalni sektorji |
87 |
Ustvarjalne, kulturne in umetnostne dejavnosti in storitve |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število konkretnih podprtih projektov (npr. gledaliških produkcij, kulturnih dogodkov) in od tega evropskih kulturnih del ·število podprtih umetnikov in kulturnih delavcev, razčlenjeno po EU / zunaj EU – po spolu ·podprte organizacije, ki se ukvarjajo s čezmejnim umetniškim in kulturnim sodelovanjem ·število podprtih transnacionalnih sodelovanj/partnerstev |
·število ljudi, ki dostopajo do evropskih kulturnih in ustvarjalnih del – po državi izvora (njihovi/drugih) in spolu ·število ljudi, ki dostopajo do kulturnih in ustvarjalnih del ·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih ·število umetnikov ali kulturnih delavcev, ki so pridobili nove spretnosti ali kompetence |
|
Kultura, turizem in mediji |
Kulturni in ustvarjalni sektorji |
88 |
Fizična oživitev in varovanje javnih prostorov |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·ustvarjen ali saniran odprt prostor na urbanih območjih (m2) |
·število uporabnikov na leto |
|
Kultura, turizem in mediji |
Mediji |
89 |
Svoboda in pluralnost medijev, sposobnost preživetja medijev in dostop do informativnih vsebin |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih organizacij – po velikosti (mikro, male in srednje, velike) ·število odkritih in ocenjenih primerov ogrožanja medijev in novinarjev ·število s podporo pripravljenih profesionalnih novinarskih prispevkov ·število podprtih novičarskih medijskih subjektov ·število čezmejnih projektov |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·skupni doseg in vključevanje občinstva pri podprtih ukrepih ·število uvedenih digitalnih orodij ·delež digitalnih izdelkov v celotni produkciji ·število inovativnih uredniških projektov |
|
Kultura, turizem in mediji |
Mediji |
90 |
Izboljšanje zaznavanja dezinformacij in boja proti njim ter medijske pismenosti |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število pobud za preverjanje dejstev ·število uradno prijavljenih in ocenjenih primerov dezinformacij ·število podprtih ukrepov za digitalno in medijsko pismenost |
·število ljudi, ki so jih dosegli ukrepi proti dezinformacijam in ukrepi za medijsko pismenost – po spolu |
|
Kultura, turizem in mediji |
Mediji |
91 |
Mediji in razvedrilo: podpora ustvarjanju, kroženju in dostopu do avdiovizualnih del |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) ·število avdiovizualnih del, za katere je bila zagotovljena podpora za ustvarjanje in distribucijo/promocijo ·število podprtih kinematografov, filmskih festivalov in tržnic ·število podprtih avdiovizualnih del v manj razširjenih jezikih ·število podprtih koprodukcij |
·število del, za katere je bila zagotovljena podpora za razvoj in so izdana v štirih letih po prejemu podpore ·število objavljenih videoiger, za katere je bila zagotovljena podpora za razvoj ·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu |
|
Kultura, turizem in mediji |
Reforme |
92 |
Reforme na področjih kulture, turizma in medijev |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Kultura, turizem in mediji |
Turizem |
93 |
Varstvo, razvoj in spodbujanje kulturne dediščine in turističnih storitev (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število podprtih lokacij, tudi z digitalnimi sredstvi ·število dejavnosti za razvoj zmogljivosti in spretnosti, ki podpirajo akterje in izvajalce dejavnosti v kulturi ·število promocijskih dejavnosti na področju kulturne dediščine in dejavnosti, usmerjenih v vključevanje občinstva |
·število obiskovalcev ·število doseženih ljudi (vključno z digitalnim občinstvom) ·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih subjektih – po spolu ·število partnerstev, vzpostavljenih med lokacijami |
|
Kultura, turizem in mediji |
Turizem |
94 |
Finančna podpora za turizem |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število podprtih podjetij v sektorju gostinstva in turizma, vključno z gostinskimi obrati, organizatorji potovanj in turističnimi agencijami ·število organizacij za upravljanje destinacij, podprtih pri naložbah v javna sredstva in storitve na področju turizma ali pri naložbah v promocijske dejavnosti ·število turističnega osebja in študentov, podprtih pri izpopolnjevanju/preusposabljanju |
·število obiskovalcev ·število doseženih ljudi (vključno z digitalnim občinstvom) ·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih subjektih – po spolu |
|
Kultura, turizem in mediji |
Turizem |
95 |
Finančna podpora za turizem za trajnostne turistične dejavnosti |
40 % |
40 % |
40 % |
40 % |
·število organizacij za upravljanje destinacij, podprtih pri naložbah v javna sredstva in storitve na področju turizma, izvajanju ukrepov za uravnotežen in trajnostni razvoj ali naložbah v odpornost proti podnebnim spremembam in prilagajanje nanje |
·število obiskovalcev ·število doseženih ljudi (vključno z digitalnim občinstvom) ·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih subjektih – po spolu |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Povezljivost |
96 |
Omrežja 3C (vključno s FTTP, 5G, 6G) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število gospodinjstev, ki niso povezana z gigabitnimi omrežji ·število gospodinjstev, ki so povezana z gigabitnimi omrežji ·število vzpostavljenih varnih robnih vozlišč, merjeno kot skupno število vzpostavljenih podnebno nevtralnih varnih robnih vozlišč, povezanih z omrežji 5G/6G |
·število dodatnih prostorov, povezanih z gigabitnimi omrežji – po stanovanjskih enotah in podjetjih ·število uporabnikov novih in nadgrajenih javnih digitalnih storitev, produktov in procesov ·število uporabnikov novih in nadgrajenih digitalnih storitev, produktov in procesov, ki jih razvijejo podjetja ·število podjetij, ki dosegajo visoko digitalno intenzivnost |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Povezljivost |
97 |
Digitalna hrbtenična omrežja, vključno s podvodnimi kabelskimi omrežji (razen satelitov) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·skupna dolžina (na novo) položenih podvodnih/kopenskih kablov, v km ·skupna dolžina nadgrajenih podvodnih/kopenskih kablov, v km ·skupna ustvarjena dodatna zmogljivost, v številu parov vlaken ·skupna ustvarjena dodatna zmogljivost, v Tbps ·število uporabljenih plovil in modulov za popravilo kablov |
·število podprtih strateških kabelskih projektov – glede na vrsto (kabelski projekti evropskega interesa / drugo) ·število uporabnikov novih in nadgrajenih javnih digitalnih storitev, produktov in procesov ·število uporabnikov novih in nadgrajenih digitalnih storitev, produktov in procesov, ki jih razvijejo podjetja ·število podjetij, ki dosegajo visoko digitalno intenzivnost |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Digitalne zmogljivosti in najnovejše tehnologije |
98 |
Umetna inteligenca, podatki in robotika – uvajanje in razširitev |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih evropskih podatkovnih prostorov ·število podprtih evropskih digitalnih vozlišč ·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·število uporabnikov novih in nadgrajenih digitalnih storitev, produktov in procesov ·število podprtih podjetij, ki so uvedla uporabo evropskih tehnologij umetne inteligence ·povečanje zmogljivosti podatkovnih centrov EU (merjeno v MW) ·delež zmogljivosti podatkovnih centrov, ki so jih vzpostavili evropski ponudniki ·velikost delovne sile, pripravljene na umetno inteligenco ·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Digitalne zmogljivosti in najnovejše tehnologije |
99 |
Računalništvo v oblaku in na robu – uvajanje |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) ·število podprtih zmogljivosti v oblaku in na robu |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·število podprtih podjetij, ki so uvedla uporabo računalništva v oblaku ·število novih podatkovnih centrov v oblaku in na robu |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Digitalne zmogljivosti in najnovejše tehnologije |
100 |
Kibernetska varnost – uvajanje in razširitev |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) ·število podprtih javnih organizacij |
·število podprtih subjektov, ki uporabljajo zmogljivosti za kibernetsko varnost |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Digitalne zmogljivosti in najnovejše tehnologije |
101 |
Visokozmogljivostno računalništvo in kvantne tehnologije – uvajanje in razširitev |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število naročenih visokozmogljivostnih in kvantnih računalnikov ·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) ·število podprtih javnih organizacij |
·število podprtih uporabnikov visokozmogljivostnih in/ali kvantnih računalnikov ·povečanje zmogljivosti visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Digitalne zmogljivosti in najnovejše tehnologije |
102 |
Polprevodniki, fotonika in kvantni čipi – proizvodnja in uvajanje |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) |
·vrednost proizvodnje polprevodnikov v Evropi ·število obratov za predproizvodnjo kvantnih čipov, ustvarjenih v Evropi |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Digitalne zmogljivosti in najnovejše tehnologije |
103 |
Tehnologije programskega inženiringa in odprti internetni sklad |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število komponent odprtega sklada, ki dosežejo zrelost in so katalogizirane |
·število uporabnikov komponent odprtega sklada ·število evropskih podjetij, ki uporabljajo odprtokodno programsko opremo |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Digitalne zmogljivosti in najnovejše tehnologije |
104 |
Virtualni svetovi in splet 4.0 – uvajanje |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov |
·število mest in skupnosti, ki so razvili lokalni digitalni dvojček s povezanimi zmogljivostmi za vizualizacijo, modeliranje in napovedovanje |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Digitalne zmogljivosti in najnovejše tehnologije |
105 |
Aplikacije in infrastruktura za digitalno poslovanje in digitalne denarnice |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število pobud, ki podpirajo aplikacije in infrastrukturo za digitalno poslovanje in digitalne denarnice |
·število razvitih primerov uporabe ·število podprtih gospodarskih subjektov, ki uporabljajo podjetniške denarnice ·število uporabnikov poslovnih denarnic in infrastrukture za digitalno identiteto |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Digitalne zmogljivosti in najnovejše tehnologije |
106 |
Platforme digitalnih dvojčkov: digitalna vozila, digitalni človek, digitalna zemlja – uvajanje in obsežno preskušanje |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov na platformah digitalnih dvojčkov |
·število uporabnikov platform digitalnih dvojčkov |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Digitalne zmogljivosti in najnovejše tehnologije |
107 |
Druge nastajajoče tehnologije – uvajanje in razširitev (npr. virtualni svetovi, programske tehnologije in odprti internetni sklad) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število pobud, ki podpirajo nastajajoče tehnologije ·ustvarjena zmogljivost podjetniške inkubacije ·podprta podjetja (od tega: mikro, mala, srednja, velika) |
·število podprtih akterjev, ki predlagajo prelomne digitalne aplikacije in storitve ·nova podjetja, ki preživijo na trgu |
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Reforme |
108 |
Digitalna politika in regulativni okvir |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Reforme |
109 |
Digitalna povezljivost, infrastruktura in delovanje trga |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Digitalne tehnologije in infrastruktura |
Reforme |
110 |
Politika digitalnih financ in plačil |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
111 |
Predšolska vzgoja in varstvo (razen infrastrukture)* |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število učiteljev, ki se jim je zagotovilo izobraževanje in usposabljanje – po spolu in starosti ·število pripravljenih učnih načrtov oziroma izvajanih študijskih programov ali predmetov ·število zagotovljenih kosov opreme in digitalnih sredstev za poučevanje ali učenje ·število organizacij, vključenih v projekte sodelovanja ·število novih ali ohranjenih mest za otroško varstvo |
·število otrok, ki so vključeni v pripravljene učne načrte in izvajane programe ·število otrok, ki imajo koristi od izobraževanja in usposabljanja učiteljev ·število otrok, ki imajo koristi od kupljene opreme |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
112 |
Primarno izobraževanje (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število učiteljev, ki se jim je zagotovilo izobraževanje in usposabljanje – po spolu in starosti ·število pripravljenih učnih načrtov oziroma izvajanih študijskih programov ali predmetov ·število zagotovljenih kosov opreme in digitalnih sredstev za poučevanje ali učenje ·število organizacij, vključenih v projekte sodelovanja število novih ali ohranjenih mest za otroško varstvo |
·število otrok, ki so vključeni v pripravljene učne načrte in izvajane programe ·število otrok, ki imajo koristi od izobraževanja in usposabljanja učiteljev število otrok, ki imajo koristi od kupljene opreme |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
113 |
Sekundarno izobraževanje (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
||
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
114 |
Terciarno izobraževanje (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
||
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
115 |
Začetno poklicno izobraževanje (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, sektorjih spretnosti (vključno s STEM) ·število podprtih vajeništev ali učenj na delovnem mestu ·število učiteljev, ki se jim je zagotovilo izobraževanje in usposabljanje – po spolu in starosti ·število pripravljenih učnih načrtov oziroma izvajanih študijskih programov ali predmetov ·število zagotovljenih kosov opreme in digitalnih sredstev za poučevanje ali učenje |
·število dijakov, ki so vključeni v pripravljene učne načrte in izvajane programe ·število dijakov, ki imajo koristi od izobraževanja in usposabljanja učiteljev ·število dijakov, ki imajo koristi od kupljene opreme |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
116 |
Izboljšanje dostopa invalidov do izobraževanja |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu in starosti |
·število udeležencev, ki so vključeni v izobraževanje ali usposabljanje – po spolu |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
117 |
Izboljšanje dostopa marginaliziranih skupnosti, kot so Romi, do izobraževanja |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu in starosti |
·število udeležencev, ki so vključeni v izobraževanje ali usposabljanje – po spolu |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
118 |
Izobraževanje beguncev v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število vključenih otrok – po stopnji izobrazbe: predšolska, primarna, nižja sekundarna in višja sekundarna stopnja |
·odstotek (nacionalna raven) beguncev, vpisanih v šolo – po stopnji izobrazbe: predšolska, primarna, nižja sekundarna in višja sekundarna stopnja |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
119 |
Izobraževanje in usposabljanje učiteljev – stopnja izobrazbe ni določena |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev, ki so vključeni v izobraževanje ali usposabljanje – po spolu |
·število učencev, dijakov in študentov, ki imajo koristi – po spolu |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
120 |
Učna mobilnost (izobraževalni sektorji, vključno z neformalnim izobraževanjem in priložnostnim učenjem ter mladino) |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število članov osebja – po spolu in starosti ·število učečih se – po spolu, starosti, socialno-ekonomskem ozadju in sektorjih spretnosti (vključno s STEM) ·število udeležencev dejavnosti, ki neposredno spodbujajo vrednote EU ter krepijo solidarnost in državljansko udejstvovanje |
·delež udeležencev, ki menijo, da jim je udeležba koristila ·delež udeležencev, ki menijo, da so se izboljšale njihove ključne kompetence ·delež udeležencev, ki menijo, da se je povečal njihov občutek pripadnosti Evropi |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
121 |
Objekti za predšolsko vzgojo, šole in univerze – razvoj in gradnja novih brezemisijskih ali skoraj brezemisijskih stavb |
100 % |
40 % |
0 % |
40 % |
·m2 zgrajenih in novih zmogljivosti za izobraževalne objekte (število učencev, dijakov ali študentov) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov na leto – po spolu |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Izobraževanje |
122 |
Objekti za predšolsko vzgojo, šole in univerze – razvoj in gradnja drugih stavb |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·m2 zgrajenih in novih zmogljivosti za izobraževalne objekte (število učencev, dijakov ali študentov) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov na leto – po spolu |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Reforme |
123 |
Reforme v predšolski vzgoji in varstvu |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Izobraževanje in spretnosti |
Reforme |
124 |
Reforme na področju izobraževanja, mladine in športa |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
||
|
Izobraževanje in spretnosti |
Reforme |
125 |
Reforme na področju spretnosti in učenja odraslih |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
||
|
Izobraževanje in spretnosti |
Reforme |
126 |
Politika in regulativni okvir izobraževanja ter začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
||
|
Izobraževanje in spretnosti |
Spretnosti |
127 |
Temeljne spretnosti (vključno s pismenostjo, matematiko, naravoslovjem in državljansko kompetenco, razen digitalnih in zelenih spretnosti) |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe ·število organizacij, vključenih v dejavnosti transnacionalnega sodelovanja, razčlenjeno glede na vrsto spretnosti: temeljne spretnosti in državljanska kompetenca |
·število udeležencev, ki so pridobili kvalifikacijo ali poročali o izboljšanju spretnosti – po spolu ·število organizacij, vključenih v dejavnosti čezmejnega sodelovanja, razčlenjeno glede na vrsto spretnosti |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Spretnosti |
128 |
Napredne digitalne spretnosti |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe ·število organizacij, vključenih v dejavnosti transnacionalnega sodelovanja |
·število udeležencev, ki so pridobili kvalifikacijo ali poročali o izboljšanju spretnosti – po spolu ·število organizacij, ki imajo koristi od svojega sodelovanja v dejavnostih čezmejnega sodelovanja |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Spretnosti |
129 |
Osnovne digitalne spretnosti |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe število organizacij, vključenih v dejavnosti transnacionalnega sodelovanja |
·število udeležencev, ki so pridobili kvalifikacijo ali poročali o izboljšanju spretnosti – po spolu ·število organizacij, ki imajo koristi od svojega sodelovanja v dejavnostih čezmejnega sodelovanja ·število udeležencev, ki so dosegli vsaj osnovno raven digitalnih spretnosti v skladu z Eurostatovo opredelitvijo kazalnika digitalnih spretnosti – po spolu |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Spretnosti |
130 |
Zelene spretnosti |
100 % |
40 % |
40 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe število organizacij, vključenih v dejavnosti transnacionalnega sodelovanja |
·število udeležencev, ki so pridobili kvalifikacijo ali poročali o izboljšanju spretnosti – po spolu ·število organizacij, ki imajo koristi od svojega sodelovanja v dejavnostih čezmejnega sodelovanja |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Spretnosti |
131 |
Finančna pismenost |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Izobraževanje in spretnosti |
Spretnosti |
132 |
Izpopolnjevanje in preusposabljanje za marginalizirane skupnosti, kot so Romi |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Izobraževanje in spretnosti |
Spretnosti |
133 |
Izpopolnjevanje in preusposabljanje za invalide |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Izobraževanje in spretnosti |
Spretnosti |
134 |
Učenje odraslih |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti, stopnji izobrazbe in sektorjih spretnosti (vključno s STEM) ·število pripravljenih/izvajanih novih učnih načrtov ali novih programov ·število kupljenih kosov šolske opreme in digitalnih sredstev ·število organizacij, vključenih v dejavnosti transnacionalnega sodelovanja |
·število udeležencev, ki so pridobili kvalifikacijo ali poročali o izboljšanju spretnosti – po spolu ·število organizacij, ki imajo koristi od svojega sodelovanja v dejavnostih čezmejnega sodelovanja ·število učečih se odraslih, ki so vključeni v pripravljene učne načrte in izvajane programe – po spolu ·število učečih se odraslih, ki imajo koristi od kupljene opreme – po spolu |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Šport |
135 |
Spodbujanje športa in telesne dejavnosti |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število sodelovalnih partnerstev na področju športa ·število udeležencev – po spolu ·število udeležencev dejavnosti mobilnosti v športu – po spolu in starosti ·m2 športnih objektov na prostem ·število športnih pobud in dogodkov |
·število udeležencev, ki menijo, da jim je udeležba koristila ·število udeležencev, ki menijo, da so se izboljšale njihove ključne kompetence ·število udeležencev, ki menijo, da se je povečal njihov občutek pripadnosti Evropi ·število uporabnikov novih ali posodobljenih športnih objektov na prostem na leto – po spolu |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Mladina |
136 |
Neformalno in priložnostno izobraževanje in učenje (razen infrastrukture) |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, starosti, socialno-ekonomskem ozadju ·število organizacij, vključenih v partnerstva za čezmejno sodelovanje na področju mladine |
·število udeležencev, ki menijo, da jim je udeležba koristila ·število udeležencev, ki menijo, da so se izboljšale njihove ključne kompetence ·število udeležencev, ki menijo, da se je povečal njihov občutek pripadnosti Evropi |
|
Izobraževanje in spretnosti |
Mladina |
137 |
Prostovoljstvo |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, starosti, socialno-ekonomskem ozadju ·število organizacij, vključenih v partnerstva za čezmejno sodelovanje na področju mladine |
·število udeležencev, ki menijo, da jim je udeležba koristila ·število udeležencev, ki menijo, da so se izboljšale njihove ključne kompetence ·število udeležencev, ki menijo, da se je povečal njihov občutek pripadnosti Evropi |
|
Učinkovita javna uprava |
Upravne zmogljivosti |
138 |
Okrepitev zmogljivosti uprav, upravičencev in ustreznih partnerjev v državah članicah in tretjih državah (razen digitalizacije) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov/dejavnosti ·število institucij, vključenih v projekte ·število ljudi, ki sodelujejo v projektu |
·uporabniki novih in nadgrajenih javnih storitev, produktov in procesov |
|
Učinkovita javna uprava |
Upravne zmogljivosti |
139 |
Tehnična pomoč državam članicam |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov tehnične pomoči v državah članicah EU ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU |
|
|
Učinkovita javna uprava |
Upravne zmogljivosti |
140 |
Zaščita eura pred ponarejanjem |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število odkritih ponarejenih eurov ·število uničenih nezakonitih tiskarn ·število posameznih pristojnih organov, ki so se prijavili v program Pericles V |
·stopnja zadovoljstva udeležencev v ukrepih, financiranih v okviru programa Pericles V ·povratne informacije udeležencev (stopnja zadovoljstva) preteklih ukrepov programa Pericles o učinku programa Pericles V na njihove dejavnosti na področju zaščite eura pred ponarejanjem |
|
Učinkovita javna uprava |
Sodelovanje |
141 |
Carinska unija, obdavčenje |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število udeležencev v skupnih čezmejnih ukrepih ·število skupno oblikovanih akcijskih načrtov, delovnih praks, smernic in priporočil ·število oblikovanih in izvedenih (pilotnih) projektnih skupin ·število organizacij/uprav, ki čezmejno sodelujejo ·število projektov za čezmejne inovacijske mreže ·število ukrepov, osredotočenih na sodelovanje med javnimi upravami ·število projektov/dejavnosti ·razpoložljivost skupnega komunikacijskega omrežja (CCN)/CCN2 |
·odstotek uradnikov, ki so poročali, da je njihova organizacija začela uporabljati skupno oblikovane delovne prakse, smernice, priporočila in akcijske načrte ·število raziskanih čezmejnih pravnih ali upravnih ovir ·število organizacij/uprav, ki čezmejno sodelujejo ·število udeležencev v skupnih čezmejnih ukrepih/projektih |
|
Učinkovita javna uprava |
Sodelovanje |
142 |
Sodelovanje med državami članicami in njihove mreže |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število udeležencev v skupnih čezmejnih ukrepih ·število skupno oblikovanih strategij in akcijskih načrtov ·število skupno oblikovanih pilotnih ukrepov, izvedenih v okviru projektov ·število udeležencev v skupnih programih usposabljanja ·število podpisanih skupnih upravnih ali pravnih sporazumov ·število organizacij/uprav, ki čezmejno sodelujejo ·število projektov za čezmejne inovacijske mreže ·število projektov, ki podpirajo čezmejno sodelovanje za razvoj povezav med mestnimi in ruralnimi območji ·število ukrepov, osredotočenih na sodelovanje med javnimi upravami |
·število skupnih strategij in akcijskih načrtov, ki jih uporabljajo organizacije ·število dokončanih skupnih programov usposabljanja ·število ublaženih ali odpravljenih čezmejnih pravnih ali upravnih ovir ·število ljudi, ki jih zajemajo podpisani skupni upravni ali pravni sporazumi ·število organizacij/uprav, ki čezmejno sodelujejo ·število udeležencev v skupnih čezmejnih ukrepih/projektih ·število rešitev, ki jih organizacije uporabijo ali razširijo |
|
Učinkovita javna uprava |
Digitalizacija |
143 |
Digitalizacija javne uprave in javnih storitev (razen pravosodnega, zdravstvenega, prometnega, energetskega in vodnega sektorja) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih rešitev IKT ·število javnih ustanov, ki so prejele podporo za razvoj digitalnih storitev, produktov in procesov |
·delež digitalnih javnih storitev, ki jih zagotavljajo evropski ponudniki ·uporabniki novih in nadgrajenih digitalnih javnih storitev, produktov in procesov |
|
Učinkovita javna uprava |
Statistika |
144 |
Evropska uradna statistika |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·evropska statistika, ki se razširja v skladu z letnim koledarjem objav |
·obseg statistične pokritosti ·zadovoljstvo uporabnikov s podatki in storitvami Eurostata |
|
Učinkovita javna uprava |
Statistika |
145 |
Druga statistika |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih projektov |
·obseg statistične pokritosti ·zadovoljstvo uporabnikov s podatki in storitvami statističnih uradov |
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
146 |
Politika in regulativni okvir v zvezi z javno upravo |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
147 |
Proračunski okvir in fiskalno upravljanje |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
148 |
Zaščita finančnih interesov EU |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
149 |
Javna uprava |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
150 |
Reforme na področju digitalizacije javne uprave in javnih storitev |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
151 |
Dolgoročna vzdržnost javnih financ |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
152 |
Organizacija in upravljanje |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
153 |
Dolg zasebnega sektorja in insolvenčni okvir |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
154 |
Javno naročanje in koncesije |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
155 |
Kakovost priprave in usklajevanja javnih politik |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
156 |
Kakovost oblikovanja zakonodaje in politik |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
157 |
Regionalni razvoj in lokalne javne storitve |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
158 |
Enotni trg, konkurenca in državna pomoč |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
159 |
Podjetja v državni lasti |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
160 |
Davčna politika, davčna uprava, davčne utaje in izogibanje davkom |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Učinkovita javna uprava |
Reforme |
161 |
Politika in administrativno upravljanje na področju komunikacij |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Energija |
Goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora |
162 |
Proizvodnja goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v letalskem ali pomorskem sektorju, razen vodika |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nova ali dodatna proizvodna zmogljivost (v m3/t) za letalska goriva ·nova ali dodatna proizvodna zmogljivost (v m3/t) za cestna goriva ·nova ali dodatna proizvodna zmogljivost (v m3/t) za pomorska goriva ·nova ali dodatna proizvodna zmogljivost (v m3/t) za druge vrste goriva |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·obseg proizvodnje (v m3/t) |
|
Energija |
Bioenergija |
163 |
Proizvodnja trajnostno pridobljenih biogoriv v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nova ali dodatna proizvodna zmogljivost (v MJ ali ktoe/leto) za letalska goriva ·nova ali dodatna proizvodna zmogljivost (v MJ ali ktoe/leto) za cestna goriva ·nova ali dodatna proizvodna zmogljivost (v MJ ali ktoe/leto) za pomorska goriva ·nova ali dodatna proizvodna zmogljivost (v MJ ali ktoe/leto) za druge vrste goriva |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·proizvedena energija (v MJ ali ktoe/leto) |
|
Energija |
Bioenergija |
164 |
Proizvodnja trajnostnega bioplina v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nova ali dodatna proizvodna zmogljivost (v Nm3/h) za bioplin |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·proizvedena energija (v Nm3/h) |
|
Energija |
Bioenergija |
165 |
Shranjevanje in mešanje tekočega trajnostnega bioplina in biometana, utekočinjenega biometana, biopropana, biobutana ali podobnih sintetičnih alternativnih goriv |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število skladišč in delovna prostornina za goriva v GWh ·prostornina (v Nm3) in vrsta skladiščene enote v milijonih kubičnih metrov – po vrsti goriva |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·proizvedena energija (v Nm3) |
|
Energija |
Bioenergija |
166 |
Prevoz tekočega trajnostnega bioplina in biometana, utekočinjenega biometana, biopropana, biobutana ali podobnih sintetičnih alternativnih goriv |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·dolžina plinovoda (v km) ·povečanje prenosne zmogljivosti v Mt/leto |
·število uporabnikov zgrajene infrastrukture za alternativna goriva na leto ·prostornina (v Nm3) alternativnih goriv, porabljenih na zgrajeni infrastrukturi (polnilnih mestih) |
|
Energija |
Zajemanje in shranjevanje ogljika |
167 |
Gradnja/namestitev in upravljanje vozlišč CO2 (npr. rezervoarji, stiskanje, prečiščevanje, fazne spremembe, spremembe načina prevoza) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne zmogljivosti (v tonah) |
·dosežena razširitev omrežja EU za transport CO2 (v km) ·obdelane tCO2e |
|
Energija |
Zajemanje in shranjevanje ogljika |
168 |
Gradnja/namestitev obratov za zajemanje in naknadno obdelavo CO2 |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne zmogljivosti (v tonah) |
·dosežena razširitev omrežja EU za transport CO2 (v km) ·shranjene ali uporabljene tCO2e |
|
Energija |
Zajemanje in shranjevanje ogljika |
169 |
Izgradnja načina transporta CO2 z mobilnimi in nepremičnimi sredstvi (vključno s tovornjaki, železnicami, ladjami, novimi cevovodi ali cevovodi s spremenjeno namembnostjo) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·skupna zmogljivost transporta CO2 (v tonah) |
·dosežena razširitev omrežja EU za transport CO2 (v km) ·shranjene ali uporabljene tCO2e |
|
Energija |
Zajemanje in shranjevanje ogljika |
170 |
Podzemno trajno geološko shranjevanje CO2 (novo območje shranjevanja ali območje shranjevanja s spremenjeno namembnostjo) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·zmogljivost shranjevanja CO2 (v tonah) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·shranjene tCO2e |
|
Energija |
Zajemanje in shranjevanje ogljika |
171 |
Ukrepi za odpornost zajemanja in shranjevanja ogljika proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·zmogljivosti za transport in shranjevanje z večjo odpornostjo (v tonah) |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
172 |
Proizvodnja električne energije z uporabo tehnologije za proizvodnjo koncentrirane sončne energije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije (v MW) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) ·število ljudi v tretjih državah z dostopom do električne energije – po tem, ali je dostop nov ali izboljšan |
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
173 |
Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
174 |
Proizvodnja električne energije iz kopenske vetrne energije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
175 |
Proizvodnja električne energije iz odobalne vetrne energije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
176 |
Proizvodnja električne energije iz geotermalne energije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije iz geotermalne energije (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
177 |
Proizvodnja električne energije iz vodne energije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije iz vodne energije (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
178 |
Proizvodnja električne energije iz oceanske energije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije (v MW) glede na vrsto (energija valovanja, energija plimovanja) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
179 |
Proizvodnja električne energije iz trajnostnih tekočih biogoriv |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije iz trajnostnih tekočih biogoriv (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
180 |
Proizvodnja električne energije iz biomase z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v skladu z vrednostmi iz Direktive (EU) 2023/2413 (direktiva o energiji iz obnovljivih virov) |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije iz biomase (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
181 |
Proizvodnja električne energije iz druge biomase v skladu s trajnostnimi merili iz Direktive (EU) 2018/2001 |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije iz biomase (v MW) ·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije iz trdnih komunalnih odpadkov (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
182 |
Proizvodnja električne energije iz obnovljivega vodika |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije iz obnovljivega vodika (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
183 |
Proizvodnja električne energije iz nizkoogljičnega vodika |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije iz nizkoogljičnega vodika (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
184 |
Energija iz obnovljivih virov za izdvojena omrežja in samostojne sisteme |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
185 |
Proizvodnja električne energije z drugimi inovativnimi tehnologijami za energijo iz obnovljivih virov, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/2001 |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne energijske zmogljivosti v proizvodnji električne energije (v MW) |
|
|
Energija |
Proizvodnja električne energije |
186 |
Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov v skladu z uredbo o IPE |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne obnovljive energijske zmogljivosti (v MW) za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje, proizvodnjo obnovljivega vodika ali promet ·nameščene nove ali dodatne zmogljivosti za shranjevanje (v MWh) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja (v tonah) |
|
Energija |
Odpornost proizvodnje energije |
187 |
Ukrepi za odpornost virov energije in proizvodnje električne energije na podnebne spremembe |
0 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z izboljšano odpornostjo |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
188 |
Ukrepi za podporo energijski učinkovitosti, vključno s svetovalnimi storitvami, pomočjo pri razvoju projektov, podporo pri strukturiranju portfelja in podporo pri uvajanju storitev za energijsko učinkovitost |
100 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število stavb ali stavbnih enot, ki so jim namenjene financirane storitve, glede na vrsto (stanovanjske, nestanovanjske, javne stavbe) ·število MSP ali lokalnih javnih organov, ki so jim namenjene financirane storitve ·prihranki energije v MWh |
·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·povprečna učinkovitost prej (primarna) v primerjavi s povprečno učinkovitostjo potem v kWh/m2 ·število podprtih ranljivih gospodinjstev |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
189 |
Predstavitveni projekti za energijsko učinkovitost stavb, vključno z obstoječim stanovanjskim fondom |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·prenovljena površina v m2 – glede na vrsto (stanovanjske, nestanovanjske, javne stavbe) ·prihranki energije v MWh |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·povprečna učinkovitost prej (primarna) v primerjavi s povprečno učinkovitostjo potem v kWh/m2 |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
190 |
Namestitev, vzdrževanje in popravilo instrumentov in naprav za merjenje, reguliranje in nadzor energijske učinkovitosti stavb (npr. pametni števci) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število stavb, za katere je bila zagotovljena podpora ·število najmanj učinkovitih stavb, za katere je bila zagotovljena podpora ·število nameščenih pametnih števcev |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število podprtih ranljivih gospodinjstev |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
191 |
Proizvodnja in/ali shranjevanje električne energije, toplote ali hladu prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, energetskih skupnosti državljanov in državljanskih pobud, podpora prosumerizmu |
100 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število podprtih skupnosti / pobud / gospodinjstev / potrošnikov / proizvajalcev-odjemalcev ·število vzpostavljenih energetskih skupnosti ·število ranljivih oseb, ki jim je bila zagotovljena podpora za dostop do energetskih skupnosti |
·prihranki energije v MWh ·uvedba projektov za pametne energetske sisteme |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
192 |
Energijska učinkovitost v podjetjih |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·prihranki energije v MWh ·število podprtih podjetij – glede na vrsto (mikro, mala in srednja, velika) ·število podprtih obratov, vključenih v ETS |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih podjetjih – po spolu ·mobilizirane naložbe (v EUR) ·končni prihranki energije v MWh |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
193 |
Predstavitveni projekti za energijsko učinkovitost v podjetjih |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število rešitev za energijsko učinkovitost, predstavljenih v podjetjih ·prihranki energije v MWh, ki jih je mogoče doseči s predstavljenimi rešitvami |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·povprečna učinkovitost prej (primarna) v primerjavi s povprečno učinkovitostjo potem v kWh/m2 |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
194 |
Izraba odpadne toplote za uporabo na kraju samem ali zunaj njega (v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja, industrijskih procesih ali storitvenih stavbah) |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·dodatne zmogljivosti enot za izrabo odpadne toplote na kraju samem ali zunaj njega – glede na vrsto lokacije (industrijski procesi, podjetja, storitvene sta itd.) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·izrabljena odpadna toplota v MWh ·prihranjena primarna energija zaradi izrabe odpadne toplote v MWh |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
195 |
Energijska učinkovitost v javni infrastrukturi (razsvetljava, prevoz, hlajenje javnih prostorov in druge dejavnosti, ki niso povezane s stavbami) |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število ukrepov za energijsko učinkovitost v javni infrastrukturi glede na vrsto (razsvetljava, hlajenje javnih prostorov, prevoz in druge dejavnosti, ki niso povezane s stavbami) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
196 |
Celovita prenova stavb, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2024/1275, za nedoločene stanovanjske stavbe, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
40 % |
0 % |
·prenovljena površina v m2 glede na vrsto (stanovanjske, nestanovanjske, javne stavbe) ·prenovljena površina v m2 v stanovanjskih stavbah, ki jih zasedajo ranljiva gospodinjstva |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja (PM2,5 in NOx) ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov na leto – po spolu ·število podprtih ranljivih gospodinjstev ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
197 |
Celovita prenova stavb, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2024/1275, za nedoločene nestanovanjske stavbe, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
40 % |
0 % |
||
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
198 |
Celovita prenova stavb, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2024/1275, za nedoločene javne stavbe, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
40 % |
0 % |
||
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
199 |
Srednja prenova stavb za nedoločene stanovanjske stavbe, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
||
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
200 |
Srednja prenova stavb za nedoločene nestanovanjske stavbe, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
||
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
201 |
Srednja prenova stavb za nedoločene javne stavbe, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
||
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
202 |
Manjša prenova stavb za nedoločene stanovanjske stavbe |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
203 |
Manjša prenova stavb za nedoločene nestanovanjske stavbe |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
204 |
Manjša prenova stavb za nedoločene javne stavbe |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
205 |
Celovita prenova stavb za socialna stanovanja, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih socialnih stanovanjskih enot |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja (PM2,5 in NOx) ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov na leto – po spolu ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
206 |
Srednja prenova stavb za socialna stanovanja, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
40 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih socialnih stanovanjskih enot |
|
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
207 |
Manjša prenova stavb za socialna stanovanja |
40 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih socialnih stanovanjskih enot |
|
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
208 |
Celovita prenova stavb za objekte za predšolsko vzgojo, šole in univerze, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in posodobljene zmogljivosti za izobraževalne objekte |
|
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
209 |
Srednja prenova stavb za objekte za predšolsko vzgojo, šole in univerze, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
40 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in posodobljene zmogljivosti za izobraževalne objekte |
|
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
210 |
Manjša prenova stavb za objekte za predšolsko vzgojo, šole in univerze |
40 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in posodobljene zmogljivosti za izobraževalne objekte |
|
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
211 |
Celovita prenova stavb za študentske domove, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih mest v študentskih domovih |
|
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
212 |
Srednja prenova stavb za študentske domove, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
40 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih mest v študentskih domovih |
|
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
213 |
Manjša prenova stavb za študentske domove |
40 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih mest v študentskih domovih |
|
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
214 |
Zdravstvena infrastruktura – celovita prenova stavb, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in zmogljivost novih ali posodobljenih zdravstvenih objektov |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov na leto – po spolu ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
215 |
Zdravstvena infrastruktura – srednja prenova stavb, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
40 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in zmogljivost novih ali posodobljenih zdravstvenih objektov |
|
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
216 |
Zdravstvena infrastruktura – manjša prenova stavb |
40 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in zmogljivost novih ali posodobljenih zdravstvenih objektov |
|
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
217 |
Druga socialna infrastruktura (vključno s predšolskimi in varstvenimi centri) – celovita prenova*, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število izboljšanih mest – glede na vrsto: predšolski objekti, varstveni objekti, drugo |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov posodobljenih objektov na leto – glede na vrsto: predšolski objekti, varstveni objekti, drugo – po spolu ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
218 |
Druga socialna infrastruktura (vključno s predšolskimi in varstvenimi centri) – srednja prenova*, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
40 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število izboljšanih mest – glede na vrsto: predšolski objekti, varstveni objekti, drugo |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov novih ali posodobljenih objektov na leto – glede na vrsto: predšolski objekti, varstveni objekti, drugo ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
219 |
Druga socialna infrastruktura (vključno s predšolskimi in varstvenimi centri) – manjša prenova* |
40 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število izboljšanih mest – glede na vrsto: predšolski objekti, varstveni objekti, drugo |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov posodobljenih objektov na leto – glede na vrsto: predšolski objekti, varstveni objekti, drugo – po spolu ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
220 |
Celovita prenova stavb za boj proti brezdomstvu, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih nastanitvenih mest |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov na leto – po spolu ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
221 |
Srednja prenova stavb za boj proti brezdomstvu, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
100 % |
40 % |
40 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih nastanitvenih mest |
· |
|
Energija |
Energijska učinkovitost |
222 |
Manjša prenova stavb za boj proti brezdomstvu |
40 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih nastanitvenih mest |
· |
|
Energija |
Ogrevanje, hlajenje ter soproizvodnja |
223 |
Soproizvodnja toplote iz obnovljivih virov brez hlajenja |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne proizvodne zmogljivosti (v MW) ·nameščene nove ali dodatne zmogljivosti za soproizvodnjo (v MW) |
|
|
Energija |
Ogrevanje, hlajenje ter soproizvodnja |
224 |
Soproizvodnja toplote ali hladu iz obnovljivih virov energije |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne proizvodne zmogljivosti (v MW) ·nameščene nove ali dodatne zmogljivosti za soproizvodnjo (v MW) |
|
|
Energija |
Ogrevanje, hlajenje ter soproizvodnja |
225 |
Distribucijsko omrežje za daljinsko ogrevanje (vzdrževanje, posodobitev in razširitev) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·novi ali posodobljeni distribucijski vodi za daljinsko ogrevanje (v km) |
|
|
Energija |
Ogrevanje, hlajenje ter soproizvodnja |
226 |
Distribucijsko omrežje za daljinsko hlajenje (vzdrževanje, posodobitev in razširitev) |
100 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·novi ali posodobljeni distribucijski vodi za daljinsko hlajenje (v km) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Energija |
Ogrevanje, hlajenje ter soproizvodnja |
227 |
Učinkovita proizvodnja in distribucija za daljinsko ogrevanje/hlajenje iz obnovljivih virov (za ukrepe, ki obravnavajo učinkovito proizvodnjo ali proizvodnjo in distribucijo v enem samem projektu) |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne proizvodne zmogljivosti (v MW) ·novi ali izboljšani omrežni vodi za daljinsko ogrevanje in hlajenje (v km) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Energija |
Ogrevanje, hlajenje ter soproizvodnja |
228 |
Učinkovita proizvodnja in distribucija za daljinsko ogrevanje/hlajenje (za ukrepe, ki obravnavajo učinkovito proizvodnjo ali proizvodnjo in distribucijo v enem samem projektu) |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne proizvodne zmogljivosti (v MW) ·novi ali izboljšani omrežni vodi za daljinsko ogrevanje in hlajenje (v km) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Energija |
Ogrevanje, hlajenje ter soproizvodnja |
229 |
Visoko učinkovita soproizvodnja toplote/hlajenja |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne proizvodne zmogljivosti (v MW) ·nameščene nove ali dodatne zmogljivosti za soproizvodnjo (v MW) ·število enot z visoko učinkovito soproizvodnjo |
|
|
Energija |
Ogrevanje, hlajenje ter soproizvodnja |
230 |
Namestitev in vzdrževanje ogrevalnih sistemov na osnovi trdne biomase v obstoječih stavbah |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število nameščenih ogrevalnih sistemov na osnovi trdne biomase in/ali skladišč trdne biomase ·število stanovanjskih enot, za katere je bila zagotovljena podpora |
·prihranki energije v MWh |
|
Energija |
Ogrevanje, hlajenje ter soproizvodnja |
231 |
Namestitev in upravljanje električnih toplotnih črpalk |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število nameščenih električnih toplotnih črpalk ·število stanovanjskih enot, za katere je bila zagotovljena podpora |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Energija |
Ogrevanje, hlajenje ter soproizvodnja |
232 |
Proizvodnja toplote iz obnovljivih virov brez hlajenja |
100 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne proizvodne zmogljivosti (v MW) ·nameščene nove ali dodatne zmogljivosti za soproizvodnjo (v MW) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja (PM2,5 in NOx) |
|
Energija |
Ogrevanje, hlajenje ter soproizvodnja |
233 |
Proizvodnja toplote/hladu iz obnovljivih virov energije |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne proizvodne zmogljivosti (v MW) ·nameščene nove ali dodatne zmogljivosti za soproizvodnjo (v MW) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Energija |
Vodik |
234 |
Proizvodnja obnovljivega vodika in derivatov |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·zmogljivosti elektrolizatorjev (v MW) – proizvodnja vodika (v tonah) ·proizvedeni vodik (RH2) (v tonah) na leto |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Energija |
Vodik |
235 |
Proizvodnja nizkoogljičnega vodika in derivatov |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Energija |
Vodik |
236 |
Skladiščenje vodika in derivatov (vključno s pretvorbo sredstev za zemeljski plin v namenska sredstva za vodik) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število skladišč in delovna prostornina za plin v GWh ·prostornina skladiščene enote vodika v milijonih kubičnih metrov |
|
|
Energija |
Vodik |
237 |
Prenos vodika in derivatov (vključno s pretvorbo sredstev za zemeljski plin v namenska sredstva za vodik) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·dolžina plinovoda (v km) ·povečanje prenosne zmogljivosti za H2 v Mt/leto in GWh/dan ·skupna zmogljivost prenos vodika v Mt/leto in GWh/dan |
·diverzifikacija oskrbe ·povečanje vključenosti obnovljivih virov energije |
|
Energija |
Omrežje in shranjevanje |
238 |
Distribucija električne energije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščeni novi ali dodatni vodi (v km) ·število nameščenih kosov opreme ·nove ali nameščene zmogljivosti (v GW) |
|
|
Energija |
Omrežje in shranjevanje |
239 |
Energetska infrastruktura čezmejnega pomena v skladu z uredbo TEN-E |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščeni novi ali dodatni vodi (v km) ·število nameščenih kosov opreme ·nove ali nameščene zmogljivosti (v GW) |
|
|
Energija |
Omrežje in shranjevanje |
240 |
Namestitev pametnih energetskih sistemov in opreme na ravni omrežja |
100 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število nameščenih pametnih števcev ·število digitalnih sistemov upravljanja za pametne energetske sisteme |
·število dodatnih uporabnikov, priključenih na pametne energetske sisteme |
|
Energija |
Omrežje in shranjevanje |
241 |
Shranjevanje električne energije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·zmogljivosti za shranjevanje energije (v MWh) ·dodatne zmogljivosti prožnosti (v GW) ·nameščene zmogljivosti (v GW) |
|
|
Energija |
Omrežje in shranjevanje |
242 |
Shranjevanje toplotne energije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·zmogljivosti za shranjevanje energije (v MWh) ·dodatne zmogljivosti prožnosti (v GW) ·nameščene zmogljivosti (v GW) |
·diverzifikacija oskrbe ·povečanje vključenosti obnovljivih virov energije |
|
Energija |
Omrežje in shranjevanje |
243 |
Prenos električne energije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščeni novi ali dodatni vodi (v km) ·število nameščenih kosov opreme ·nove ali nameščene zmogljivosti (v GW) |
· |
|
Energija |
Omrežje in shranjevanje |
244 |
Prenos električne energije, namenjen predvsem energiji iz obnovljivih virov |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
||
|
Energija |
Omrežje in shranjevanje |
245 |
Ukrepi za odpornost energetskih omrežij in shranjevanja energije proti podnebnim spremembam |
100 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
|
Energija |
Omrežje in shranjevanje |
246 |
Varna razgradnja obstoječe infrastrukture za fosilna goriva |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število dokončanih projektov ·razgrajene zmogljivosti |
|
|
Energija |
Jedrska energija |
247 |
Razgradnja jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·razgrajeni odstotek objekta ·prostornina (kg/l/m3) odstranjenih odpadkov ·veljavni načrt razgradnje, ki je na voljo za posamezno lokacijo JRC ·razgrajene zmogljivosti |
|
|
Energija |
Jedrska energija |
248 |
Jedrska cepitvena energija |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·nameščene nove ali dodatne zmogljivosti cepitvene energije v GW |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) število ljudi v tretjih državah z dostopom do električne energije – po tem, ali je dostop nov ali izboljšan |
|
Energija |
Jedrska energija |
249 |
Dejavnosti na področju jedrske varnosti |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število dejavnosti |
|
|
Energija |
Jedrska energija |
250 |
Dejavnosti na področju jedrskih nadzornih ukrepov |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·splošni cilj preverjanja 99,9 % vseh civilnih jedrskih snovi v okviru nadzornih ukrepov Euratoma |
·zagotavljanje, da se civilne jedrske snovi ne uporabljajo za druge namene, v okviru nadzornih ukrepov Euratoma |
|
Energija |
Financiranje energije |
251 |
Druge naložbe v energetskem sektorju, povezane z zelenim prehodom |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov – glede na vrsto dejavnosti |
|
|
Energija |
Reforme |
252 |
Energijska učinkovitost |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Energija |
Reforme |
253 |
Politika in regulativni okvir: energija |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Energija |
Reforme |
254 |
Energija iz obnovljivih virov |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Energija |
Reforme |
255 |
Energetska infrastruktura in omrežja |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Energija |
Reforme |
256 |
Reforme za prožnost/shranjevanje nefosilne energije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
257 |
Storitve krožnega gospodarstva (npr. popravila, obnova in ponovna izdelava; prodaja nadomestnih delov; priprava za ponovno uporabo izrabljenih izdelkov in sestavnih delov izdelkov; prodaja rabljenega blaga; modeli izdelkov kot storitev in drugi krožni modeli storitev, osredotočeni na rabo in rezultate; tržnice za trgovino z rabljenim blagom za ponovno uporabo) |
100 % |
0 % |
100 % |
40 % |
·število proizvodov, podprtih s temi storitvami |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
258 |
Ravnanje z gospodarskimi in industrijskimi odpadki: ukrepi, ki znatno prispevajo k preprečevanju nastajanja odpadkov, ločenemu zbiranju, sortiranju, pripravi za ponovno uporabo in recikliranju (razen bioloških odpadkov) |
100 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·število obratov za sortiranje ·predelana količina v m3 ·doseženi delež vsebnosti recikliranih materialov |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
259 |
Odstranjevanje onesnaževal in razstavljanje izrabljenih proizvodov |
40 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·število odstranjenih in razstavljenih izdelkov |
·tone predelanih snovi |
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
260 |
Recikliranje kritičnih surovin |
40 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·tone recikliranih kritičnih surovin |
|
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
261 |
Ravnanje z gospodinjskimi odpadki: ukrepi, ki znatno prispevajo k preprečevanju nastajanja odpadkov, ločenemu zbiranju, sortiranju, pripravi za ponovno uporabo in recikliranju (razen bioloških odpadkov) |
100 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·tone odpadkov, ki so bili preprečeni, ločeno zbrani, pripravljeni za ponovno uporabo ali reciklirani ·število obratov za sortiranje |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
262 |
Naložbe v prakse krožnega gospodarstva (npr. vsebnost recikliranih materialov, industrijska simbioza, zasnova izdelkov, ponovna uporaba, ponovna izdelava) |
100 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·tone obdelanih odpadkov |
|
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
263 |
Zajemanje in uporaba deponijskega plina |
40 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·zajeti plin (v tonah) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
264 |
Spodbujanje uporabe recikliranih materialov kot surovin v skladu z merili energijske učinkovitosti |
40 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·tone ponovno uporabljenih recikliranih materialov |
|
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
265 |
Predelava bioloških odpadkov z anaerobno razgradnjo ali kompostiranjem ločeno zbranih bioloških odpadkov |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·tone obdelanih bioloških odpadkov |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·proizvodnja komposta (v tonah/leto) |
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
266 |
Sanacija industrijskih in onesnaženih območij za druge namene kot za obnovo narave |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·sanirana površina v km2 |
|
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
267 |
Ločeno zbiranje, sortiranje, priprava za ponovno uporabo ali recikliranje nenevarnih odpadkov (razen biomase) |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·število podprtih ukrepov ·tone dodatnih zmogljivosti za recikliranje odpadkov |
·tone predelanih snovi |
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
268 |
Sanacija pravno neskladnih odlagališč in opuščenih ali nezakonitih odlagališč odpadkov v tretjih državah |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·obseg zmogljivosti odstranjevanja odpadkov |
|
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
269 |
Obrati za energijsko predelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·zmogljivosti za predelavo odpadkov |
|
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
270 |
Obrati za mehansko-biološko obdelavo v kmetijskem sektorju |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·zmogljivosti za predelavo odpadkov |
|
|
Okolje in podnebje |
Krožno gospodarstvo |
271 |
Obdelava nevarnih odpadkov |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·tone obdelanih nevarnih odpadkov |
|
|
Okolje in podnebje |
Prilagajanje podnebnim spremembam |
272 |
Sivi ukrepi za prilagajanje |
0 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih ukrepov za prilagajanje |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Okolje in podnebje |
Prilagajanje podnebnim spremembam |
273 |
Zavarovanje za primer slabih vremenskih razmer |
0 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·število zavarovanih oseb – po spolu |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Okolje in podnebje |
Prilagajanje podnebnim spremembam |
274 |
Mešani sivi ukrepi in sonaravni ukrepi za odpornost |
0 % |
100 % |
40 % |
0 % |
·število podprtih ukrepov za prilagajanje |
·število oseb, ki imajo koristi od ukrepov za prilagajanje – po spolu ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Okolje in podnebje |
Prilagajanje podnebnim spremembam |
275 |
Sonaravni ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam |
0 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·število podprtih ukrepov za prilagajanje |
·število oseb, ki imajo koristi od ukrepov za prilagajanje – po spolu ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Okolje in podnebje |
Prilagajanje podnebnim spremembam |
276 |
Preventivni ukrepi za zmanjševanje tveganja gozdnih požarov |
40 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·hektarji gozda, zaščiteni s preventivnimi ukrepi |
·število oseb, ki imajo koristi od ukrepov za prilagajanje – po spolu ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Okolje in podnebje |
Prilagajanje podnebnim spremembam |
277 |
Preventivni ukrepi za zmanjševanje tveganja suše |
0 % |
100 % |
40 % |
0 % |
·število oseb, zajetih s preventivnimi ukrepi – po spolu |
·število oseb, ki imajo koristi od ukrepov za prilagajanje – po spolu ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Okolje in podnebje |
Prilagajanje podnebnim spremembam |
278 |
Preventivni ukrepi za zmanjševanje tveganja poplav |
0 % |
100 % |
40 % |
0 % |
·število oseb, zajetih s preventivnimi ukrepi – po spolu |
·število oseb, ki imajo koristi od ukrepov za prilagajanje – po spolu ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Okolje in podnebje |
Digitalna tehnologija za podnebje |
279 |
Digitalna tehnologija in storitve za podnebne ukrepe – prilagajanje |
0 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·število financiranih projektov |
·število oseb, ki imajo koristi od ukrepov za prilagajanje – po spolu |
|
Okolje in podnebje |
Digitalna tehnologija za podnebje |
280 |
Digitalna tehnologija in storitve za podnebne ukrepe – blažitev |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število financiranih projektov |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Okolje in podnebje |
Varstvo in obnova narave |
281 |
Horizontalni ukrepi za varstvo in obnovo narave (vključno s spremljanjem, poročanjem, zapolnjevanjem vrzeli v znanju, razvojem zmogljivosti, obveščanjem in izobraževanjem itd.) |
0 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·število doseženih oseb |
|
|
Okolje in podnebje |
Varstvo in obnova narave |
282 |
Drugi ukrepi, ki niso povezani s specifičnimi ekosistemi (vključno s preprečevanjem, blažitvijo ali nadomestili za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste) |
0 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·število izvedenih ukrepov za zavarovane vrste |
|
|
Okolje in podnebje |
Varstvo in obnova narave |
283 |
Varstvo in obnova morskih ekosistemov |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·hektarji zaščitenih ali obnovljenih površin ·število izboljšanih ali vzpostavljenih sonaravnih rešitev |
|
|
Okolje in podnebje |
Varstvo in obnova narave |
284 |
Varstvo in obnova kopenskih, obalnih in sladkovodnih ekosistemov |
100 % |
100 % |
100 % |
0 % |
· |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Okolje in podnebje |
Varstvo in obnova narave |
285 |
Varstvo in obnova urbanih ekosistemov, vključno z ukrepi za odpornost proti podnebnim spremembam pri urbanističnem načrtovanju |
100 % |
100 % |
100 % |
0 % |
· |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Okolje in podnebje |
Varstvo in obnova narave |
286 |
Varstvo in obnova mokrišč in šotišč, vključno s ponovnim močenjem izsušenih šotišč |
100 % |
100 % |
100 % |
0 % |
· |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Okolje in podnebje |
Varstvo in obnova narave |
287 |
Sanacija industrijskih in onesnaženih območij za obnovo narave |
0 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·hektarji obnovljenih površin |
|
|
Okolje in podnebje |
Gozdarstvo |
288 |
Trajnostno pogozdovanje in ponovno pogozdovanje |
100 % |
100 % |
40 % |
0 % |
·hektarji neto novih pogozdenih in ponovno pogozdenih površin |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Okolje in podnebje |
Onesnaževanje |
289 |
Ukrepi za izboljšanje spremljanja in modeliranja kakovosti zraka |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (ne CO2e) (PM2,5 in NOx) ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (ne CO2e) (PM2,5 in NOx) [v skladu z Direktivo (EU) 2024/2284] |
|
|
Okolje in podnebje |
Onesnaževanje |
290 |
Ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja zraka |
40 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
|
Okolje in podnebje |
Onesnaževanje |
291 |
Ukrepi za zmanjševanje hrupa pri viru in ukrepi za zmanjševanje izpostavljenosti hrupu |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·dolžina vzpostavljenih protihrupnih pregrad v km in izmerjena raven obremenitve s hrupom ·povečanje dolžine tišjih železnic ali tramvajev v km in števila tihih tovornih ali osebnih vagonov (železnice, tramvaji) v državi ·dolžina nizkohrupnih cest v km ·število nameščenih tihih fasad |
|
|
Okolje in podnebje |
Onesnaževanje |
292 |
Ukrepi za zmanjševanje industrijskih emisij, vključno z naložbami v čistejše proizvodne tehnologije in ukrepe za nadzor emisij |
40 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Okolje in podnebje |
Onesnaževanje |
293 |
Sanacija onesnaženosti voda (npr. s hranili, pesticidi, farmacevtskimi izdelki, per- in polifluoroalkilnimi snovmi, plastiko, kemikalijami) |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·zmanjšanje onesnaževanja v tonah/leto (hranila, pesticidi, farmacevtski izdelki, plastika, per- in polifluoroalkilne snovi ter kemikalije) |
|
|
Okolje in podnebje |
Reforme |
294 |
Prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost proti njim |
0 % |
100 % |
40 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Okolje in podnebje |
Reforme |
295 |
Okoljska politika in regulativni okvir ter gospodarjenje z viri, vključno s trajnostnim financiranjem |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
· |
|
|
Okolje in podnebje |
Voda |
296 |
Zmanjšanje pritiskov na morsko okolje |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·število operacij |
·obseg doseganja mejnih vrednosti dobrega okoljskega stanja |
|
Okolje in podnebje |
Voda |
297 |
Gradnja, obnova ali razširitev sistemov za zbiranje in/ali čiščenje odpadnih voda, s katerimi se ohranja ali izboljša dostop do sanitarne oskrbe |
0 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·število izboljšanih kanalizacijskih sistemov in/ali čistilnih naprav ·število ljudi z dostopom do izboljšane sanitarne oskrbe |
·populacijski ekvivalent (PE) izboljšanja zbiranja in/ali čiščenja odpadnih voda |
|
Okolje in podnebje |
Voda |
298 |
Ukrepi digitalizacije v vodnem sektorju in sektorju odpadnih voda (npr. merjenje) |
40 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število objektov, za katere je bila zagotovljena podpora za izvajanje ukrepov digitalizacije ·število prebivalcev s pametnim vodomerom |
|
|
Okolje in podnebje |
Voda |
299 |
Ukrepi za energijsko učinkovitost v vodnem sektorju in sektorju odpadnih voda (npr. oskrba, upravljanje, odpadne vode) |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število objektov, za katere je bila zagotovljena podpora |
·prihranki energije v MWh |
|
Okolje in podnebje |
Voda |
300 |
Sonaravne rešitve za povečanje zmogljivosti zadrževanja vode v tleh; zbiranje deževnice, ki ne vključuje odvzema podzemne vode; odstranitev ovir za prost pretok rek; čiščenje voda |
40 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·stopnja (m3/leto) odtekajoče in pritočne odpadne vode v čistilne naprave ·stopnja (m3/leto) odvzema vode |
|
|
Okolje in podnebje |
Voda |
301 |
Zagotavljanje oskrbe z vodo za prehrano ljudi (infrastruktura za odvzem, čiščenje, shranjevanje in distribucijo), vključno z ukrepi za zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede kakovosti in za izboljšanje učinkovitosti (npr. zmanjšanje ravni vodnih izgub), obnovo, vzdrževanjem in izboljševanjem dostopa do vode |
0 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·stopnja (m3/dan) dodatne zmogljivosti oskrbe z vodo |
·število prebivalcev z zagotovljeno oskrbo z vodo – po spolu ·število gospodinjstev, ki prejemajo oskrbo z vodo |
|
Okolje in podnebje |
Voda |
302 |
Učinkovita raba, prihranki in ponovna uporaba vode |
40 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·število oseb, ki imajo koristi od ukrepov |
|
|
Okolje in podnebje |
Voda |
303 |
Načrtovanje, spremljanje in nadzor upravljanja voda (vključno z digitalizacijo) |
0 % |
100 % |
100 % |
0 % |
·število oseb, ki imajo koristi od ukrepov |
|
|
Stanovanja in infrastruktura |
Gradnja |
304 |
Razvoj in gradnja novih brezemisijskih ali skoraj brezemisijskih stanovanjskih stavb |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·zgrajena površina v m2 |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov na leto – po spolu ·delež, ki zadeva socialna stanovanja |
|
Stanovanja in infrastruktura |
Gradnja |
305 |
Razvoj in gradnja novih brezemisijskih ali skoraj brezemisijskih nestanovanjskih stavb |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
· |
· |
|
Stanovanja in infrastruktura |
Gradnja |
306 |
Razvoj in gradnja novih brezemisijskih ali skoraj brezemisijskih javnih stavb |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
· |
· |
|
Stanovanja in infrastruktura |
Rušenje objektov |
307 |
Rušenje in uničenje stavb in drugih struktur |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število porušenih stavb ali struktur |
|
|
Stanovanja in infrastruktura |
Reforme |
308 |
Politika in regulativni okvir |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Stanovanja in infrastruktura |
Socialna in cenovno dostopna stanovanja |
309 |
Razvoj in gradnja novih brezemisijskih ali skoraj brezemisijskih stanovanjskih stavb za socialna in cenovno dostopna stanovanja |
40 % |
40 % |
40 % |
40 % |
·zgrajena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih socialnih in cenovno dostopnih stanovanjskih enot |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov na leto – po spolu ·delež (v %), ki zadeva socialna stanovanja |
|
Stanovanja in infrastruktura |
Socialna in cenovno dostopna stanovanja |
310 |
Sanacija in zagotavljanje (vključno z energetskimi ukrepi kot neključno dejavnostjo) stanovanjskih stavb za socialna in cenovno dostopna stanovanja |
40 % |
40 % |
0 % |
40 % |
·prenovljena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih socialnih in cenovno dostopnih stanovanjskih enot |
· |
|
Stanovanja in infrastruktura |
Socialna in cenovno dostopna stanovanja |
311 |
Sprememba namembnosti (vključno z energetskimi ukrepi kot neključno dejavnostjo) nestanovanjskih in industrijskih stavb v stanovanjske stavbe za socialna in cenovno dostopna stanovanja |
40 % |
40 % |
0 % |
40 % |
·prenovljena površina / površina s spremenjeno namembnostjo / dodatna površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih socialnih in cenovno dostopnih stanovanjskih enot |
· |
|
Stanovanja in infrastruktura |
Socialna in cenovno dostopna stanovanja |
312 |
Razvoj in gradnja novih brezemisijskih ali skoraj brezemisijskih stavb za študentske domove |
40 % |
40 % |
40 % |
100 % |
·zgrajena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih mest v študentskih domovih |
· |
|
Stanovanja in infrastruktura |
Socialna in cenovno dostopna stanovanja |
313 |
Sanacija in zagotavljanje (vključno z energetskimi ukrepi kot neključno dejavnostjo) stavb za študentske domove |
40 % |
40 % |
0 % |
100 % |
·prenovljena / dodatna površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih mest v študentskih domovih |
· |
|
Stanovanja in infrastruktura |
Socialna in cenovno dostopna stanovanja |
314 |
Razvoj in gradnja novih brezemisijskih ali skoraj brezemisijskih stavb za boj proti brezdomstvu |
40 % |
40 % |
40 % |
100 % |
·zgrajena površina v m2 in število dodatnih nastanitvenih mest |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov na leto – po spolu ·delež (v %), ki zadeva socialna stanovanja ·zmanjšanje onesnaževanja (PM2,5 in NOx) v tonah |
|
Stanovanja in infrastruktura |
Socialna in cenovno dostopna stanovanja |
315 |
Sanacija in zagotavljanje (vključno z energetskimi ukrepi kot neključno dejavnostjo) stavb za boj proti brezdomstvu |
40 % |
40 % |
0 % |
100 % |
·prenovljena / dodatna površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih nastanitvenih mest |
· |
|
Stanovanja in infrastruktura |
Socialna in cenovno dostopna stanovanja |
316 |
Razvoj in gradnja novih brezemisijskih ali skoraj brezemisijskih nestanovanjskih stavb, povezanih s socialnimi in cenovno dostopnimi stanovanji |
40 % |
40 % |
40 % |
40 % |
·zgrajena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih nastanitvenih mest |
· |
|
Stanovanja in infrastruktura |
Socialna in cenovno dostopna stanovanja |
317 |
Sanacija (vključno z energetskimi ukrepi kot neključno dejavnostjo) nestanovanjskih stavb, povezanih s socialnimi in cenovno dostopnimi stanovanji |
40 % |
40 % |
0 % |
40 % |
·zgrajena površina v m2 in število prenovljenih ali dodatnih nastanitvenih mest |
· |
|
Makroekonomska pomoč in trgovina |
Finančni sektor |
318 |
Podpora monetarnim institucijam v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov |
|
|
Makroekonomska pomoč in trgovina |
Makroekonomska podpora |
319 |
Makrofinančna pomoč |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih držav |
·število zajetih oseb |
|
Makroekonomska pomoč in trgovina |
Reforme |
320 |
Trgovinska politika in regulativni okvir |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Makroekonomska pomoč in trgovina |
Trgovina |
321 |
Podpora trgovini v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število postopkov, na katere se je vplivalo in ki so povezani s praksami partnerskih držav na področju trgovine, naložb in poslovanja ali spodbujajo zunanjo razsežnost notranjih politik EU ali uveljavljanje interesov EU |
|
|
Migracije in upravljanje meja |
Upravljanje meja in vizumi |
322 |
Podpora dobremu delovanju schengenskega območja |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število izvedenih schengenskih priporočil |
·delež obravnavanih priporočil od vseh priporočil v okviru schengenskega ocenjevanja |
|
Migracije in upravljanje meja |
Upravljanje meja in vizumi |
323 |
Podpora evropskemu integriranemu upravljanju meja |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število kupljenih kosov opreme za mejne prehode in spremljanje meja – glede na vrsto (avtomatizirani sistemi mejnega nadzora, vključno z zrakoplovi, droni, pomorskim prevozom, kopenskim prevozom) ·število razvitih objektov glede na vrsto (za preverjanje in postopke na meji, za mejne prehode) ·število projektov sodelovanja s tretjimi državami ·število kosov opreme države članice, registriranih v naboru tehnične opreme Evropske agencije za mejno in obalno stražo, glede na vrsto (večja oprema / drugo) ·število članov osebja, usposobljenih za izvajanje spremljanja za neodvisne organe za spremljanje, predvidene v uredbi o preverjanju ·število podprtih obsežnih informacijskih sistemov – glede na vrsto podpore (razviti, vzdrževani, nadgrajeni) ·število članov osebja, ki se jim je zagotovilo usposabljanje – po spolu ·število nadgrajenih upravnih enot |
·število kosov večje opreme, ki je na voljo za operacije Evropske agencije za mejno in obalno stražo, v primerjavi s tem, za kar je agencija zaprosila od zadevnih držav članic ·delež obravnavanih priporočil od vseh priporočil – po področju (meje, schengenski informacijski sistem, sistem vstopa/izstopa ter Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)) ·delež obravnavanih priporočil od vseh priporočil v okviru ocene ranljivosti agencije Frontex ·število dejavnosti neodvisnih opazovalcev |
|
Migracije in upravljanje meja |
Upravljanje meja in vizumi |
324 |
Podpora skupni vizumski politiki |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov v podporo digitalizaciji obravnave vizumskih vlog ·število članov osebja, ki so napoteni na konzulate v tretjih državah – po cilju (za obravnavo vizumskih vlog / drugo) in po spolu ·število novih ali nadgrajenih konzulatov zunaj schengenskega območja – glede na vrsto nadgradnje (nadgrajeni za večjo prijaznost prosilcem za vizum / drugo) ·število članov osebja, ki se jim je zagotovilo usposabljanje – po spolu ·število nadgrajenih upravnih enot |
·delež obravnavanih priporočil v okviru schengenskega ocenjevanja na področju skupne vizumske politike ·število vzpostavljenih/izboljšanih oblik sodelovanja med državami članicami na področju obravnave vizumskih vlog ·delež udeležencev, ki so tri mesece po usposabljanju poročali, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med usposabljanjem |
|
Migracije in upravljanje meja |
Migracije – EU |
325 |
krepitev in razvoj vseh vidikov skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo (razen nastanitvene infrastrukture) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število usposobljenih in zaposlenih pravnih svetovalcev ·število zastopnikov mladoletnikov brez spremstva ·število podprtih udeležencev – glede na vrsto pomoči (pravno svetovanje, pravna pomoč, drugo), status ranljivosti (ranljivi/drugi) in spol ·število podprtih obsežnih informacijskih sistemov – glede na vrsto podpore (razviti, vzdrževani, nadgrajeni) ·število zaposlenih uradnikov, ki vodijo zadeve ·število članov osebja, ki se jim je zagotovilo usposabljanje – po spolu |
·število oseb, nastanjenih v sprejemnih centrih, ki jih financira EU – po naslednjih značilnostih: mladoletniki brez spremstva, družine, skupaj – in po spolu ·število prosilcev na pravnega svetovalca ·razmerje mladoletnikov brez spremstva na zastopnika ·število migrantk, ki so prejele podporne storitve v zvezi z nasiljem zaradi spola, spolnim izkoriščanjem ali kršitvami pravic delavcev ·delež udeležencev usposabljanj, ki so tri mesece po usposabljanju poročali, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med usposabljanjem |
|
Migracije in upravljanje meja |
Migracije – EU |
326 |
Sprejemna infrastruktura – razvoj in gradnja |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število mest v sprejemni infrastrukturi, skladni s pravnim redom EU – po mestih, ki so na voljo mladoletnikom brez spremstva, družinam, skupaj – in po spolu |
·število oseb, nastanjenih v sprejemnih centrih, ki jih financira EU – po naslednjih značilnostih: mladoletniki brez spremstva, družine, skupaj – in po spolu |
|
Migracije in upravljanje meja |
Migracije – EU |
327 |
Sprejemna infrastruktura – prenova in obnova |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število oseb, nastanjenih v sprejemnih centrih, ki jih financira EU – po naslednjih značilnostih: mladoletniki brez spremstva, družine, skupaj – in po spolu |
·število uporabnikov posodobljenih sprejemnih objektov na leto – po spolu |
|
Migracije in upravljanje meja |
Migracije – EU |
328 |
Krepitev in razvoj zakonitih migracij v države članice ter zgodnje vključevanje migrantov v skladu z njihovimi gospodarskimi in socialnimi potrebami |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število udeležencev v ukrepih pred odhodom s sredstvi EU – po spolu ·število informacijskih kampanj za ozaveščanje o zakonitih migracijskih poteh v Unijo ·število udeležencev, ki so prejeli informacije ali pomoč za zakonite migracije, tudi za združitev družine ·število udeležencev, vključenih v programe mobilnosti iz tretjih držav – po spolu ·število preseljenih oseb – po spolu ·število oseb, sprejetih v okviru humanitarnega sprejema – po spolu ·število članov osebja, ki se jim je zagotovilo usposabljanje – po spolu ·število lokalnih in regionalnih organov, ki so prejeli podporo za izvajanje ukrepov za vključevanje ·število udeležencev, ki so prejeli podporo za vključevanje – glede na vrsto podpore (jezikovni tečaj, tečaj državljanske vzgoje) ·število udeležencev, ki so prejeli osebno poklicno svetovanje |
·delež udeležencev, ki so zaprosili za priznanje ali ocenjevanje svojih kvalifikacij ali spretnosti, pridobljenih v tretji državi ·delež udeležencev, ki so zaprosili za status rezidenta za daljši čas ·delež udeležencev usposabljanj, ki so tri mesece po usposabljanju poročali, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med usposabljanjem |
|
Migracije in upravljanje meja |
Migracije – EU |
329 |
Prispevanje k boju proti nedovoljenim migracijam, krepitev učinkovitega, varnega in dostojanstvenega vračanja in ponovnega sprejema ter spodbujanje učinkovite začetne reintegracije v tretjih državah in prispevanje k njej (samo notranja politika EU) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število povratnikov, ki so prejeli pomoč za reintegracijo – po spolu ·število mest v ustanovljenih centrih za pridržanje ·število mest v obnovljenih ali prenovljenih centrih za pridržanje ·število članov osebja, ki se jim je zagotovilo usposabljanje – po spolu |
·število povratnikov s podporo EU – po statusu vrnitve (prostovoljna vrnitev / odstranitev) in spolu ·delež udeležencev usposabljanj, ki so tri mesece po usposabljanju poročali, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med usposabljanjem ·delež obravnavanih priporočil od vseh priporočil v okviru schengenskega ocenjevanja |
|
Migracije in upravljanje meja |
Migracije – EU |
330 |
Krepitev solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, zlasti z državami članicami, ki so pod migracijskim pritiskom |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do nje, premeščenih iz ene države članice v drugo – po spolu ·zneski v EUR, preneseni iz ene države članice v drugo, in vrednost alternativnih solidarnostnih ukrepov v okviru solidarnostnega mehanizma ·število prosilcev, za katere je bila izvedena poravnava obveznosti v okviru solidarnostnega mehanizma ·število izvedenih predaj v skladu z dublinsko uredbo |
·predaje v skladu z dublinsko uredbo, financirane s strani EU, od vseh izvedenih predaj v skladu z dublinsko uredbo |
|
Migracije in upravljanje meja |
Migracije v tretjih državah – zunanje delovanje |
331 |
Podpora za osnovne potrebe za begunce v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število migrantov, beguncev in notranje razseljenih oseb iz gostiteljskih skupnosti v tretjih državah, ki se jih je zaščitilo ali se jim je pomagalo s podporo Unije ·število migrantk, ki so prejele podporne storitve v zvezi z nasiljem zaradi spola, spolnim izkoriščanjem ali kršitvami pravic delavcev |
|
|
Migracije in upravljanje meja |
Migracije v tretjih državah – zunanje delovanje |
332 |
Omogočanje urejenih, varnih, zakonitih in odgovornih migracij in mobilnosti zunaj EU (samo za partnerske države, ki niso članice EU, in v njih) (razen nastanitvene infrastrukture) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število migrantov, beguncev in notranje razseljenih oseb ali posameznikov iz gostiteljskih skupnosti, ki se jih je zaščitilo ali se jim je pomagalo – po spolu ·število migrantk, ki so prejele podporne storitve v zvezi z nasiljem zaradi spola, spolnim izkoriščanjem ali kršitvami pravic delavcev ·število uradnikov za migracije, oblikovalcev politik in ponudnikov storitev, usposobljenih za pristope k migracijam, ki upoštevajo vidike spola ·število novih ali prenovljenih mest v nastanitvenih objektih |
·število nastanjenih oseb – po spolu |
|
Migracije in upravljanje meja |
Reforme |
333 |
Politika in regulativni okvir na področju migracij in upravljanje meja |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Večsektorska podpora |
Finančni instrumenti in proračunska jamstva EU |
334 |
Podpora prek finančnih instrumentov in proračunskih jamstev** |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·obseg prispevka EU (proračunsko jamstvo, prevzete obveznosti finančnih instrumentov ali kreditno zavarovanje), razdeljen po državah in regijah ·število operacij ·znesek posojil in drugih virov financiranja / naložb, namenjenih ustrezni ciljni skupini |
·znesek mobiliziranih naložb ·znesek mobiliziranih zasebnih sredstev: dodatni kapital, sproščen z vzpostavitvijo mehanizmov za zmanjševanje tveganj in drugih orodij zaupanja za privabljanje vlagateljev ·učinek vzvoda: razmerje med zneskom povračljivih sredstev in prispevkom EU (s strani mednarodnih finančnih institucij ali drugih financerjev) ·multiplikacijski učinek: razmerje med skupno naložbo in prispevkom EU (s strani mednarodnih finančnih institucij, javnih in zasebnih vlagateljev) (tj. mešano financiranje prek kritja s prispevkom ali proračunskih jamstev) ·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) ·število podprtih finančnih akterjev – glede na vrsto akterja (banke, mikrofinančne institucije, skladi, poslovni angeli itd.) ·število podprtih javnih akterjev – glede na vrsto akterja (tj. lokalna uprava / centralna raven države, javno podjetje itd.) ·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest |
|
Večsektorska podpora |
Celostna teritorialna orodja |
335 |
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost / Leader in druga celostna teritorialna orodja |
0 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število pripravljalnih projektov ·število izvedenih projektov ·število izvedenih strategij ·število sporazumov o finančnih sredstvih ·število projektov sodelovanja ·število podprtih lokalnih akcijskih skupin |
·prebivalstvo, zajeto s projekti v okviru strategij celostnega teritorialnega razvoja ·delež podeželskega prebivalstva, zajetega v strategije Leader ·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest ·število ustvarjenih podjetij ·število oseb, ki se jim je zagotovilo usposabljanje ·število privabljenih obiskovalcev |
|
Večsektorska podpora |
Večsektorska podpora v tretjih državah |
336 |
Skladi za tehnično sodelovanje in enakovredna podpora tretjim državam |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU |
|
|
Večsektorska podpora |
Večsektorska podpora v tretjih državah |
337 |
Prispevek za skrbniške sklade |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·znesek mobiliziranih in izkoriščenih sredstev (v EUR) |
|
|
Večsektorska podpora |
Večsektorska podpora v tretjih državah |
338 |
Druga večsektorska podpora v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov |
|
|
Raziskave in inovacije |
Temeljne raziskave |
339 |
Pionirske raziskave, usposabljanje raziskovalcev in raziskovalna infrastruktura** |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število strokovno pregledanih rezultatov raziskav (publikacije, konferenčni zborniki itd.) ·število podprtih raziskovalcev – po spolu, karierni stopnji in matični državi ·delež rezultatov raziskav (vse vrste), ki so na voljo v odprtem dostopu ·število podprtih podjetij glede na vrsto (MSP, zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi) ·število vlog za podelitev pravic intelektualne lastnine (vključno s patenti, blagovnimi znamkami itd.) ·število zaposlenih v pravnih subjektih, podprtih s sredstvi EU ·javno-zasebno sovlaganje v projekte, ki jih financira EU (v EUR) ·delež projektov z dejavnostmi soudeležbe končnih uporabnikov in državljanov ·število projektov, ki vključujejo razsežnost spola, in prispevek EU k njim (v EUR) |
·sklici na strokovno pregledane rezultate raziskav ·delež raziskovalcev s povečanim individualnim vplivom na svoje področje – po spolu ·sklici na rezultate raziskav (vse vrste), ki so na voljo v odprtem dostopu ·število podeljenih pravic intelektualne lastnine ·število sklicev na patente ·število patentnih družin (inovacij) ·javne in zasebne naložbe, mobilizirane po udeležbi, vključno z naložbami v MSP in zagonska podjetja (v EUR) |
|
Raziskave in inovacije |
Osnovna sredstva |
340 |
Naložbe v osnovna sredstva, vključno z raziskovalno infrastrukturo, ki so neposredno povezana z raziskavami in inovacijami |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Osnovna sredstva |
341 |
Naložbe v neopredmetena sredstva, neposredno povezana z raziskavami in inovacijami |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Osnovna sredstva |
342 |
Naložbe v opredmetena sredstva, neposredno povezana z raziskavami in inovacijami |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Sodelovanje |
343 |
Prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi središči in visokošolskim sektorjem |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Digitalno področje |
344 |
Umetna inteligenca, podatki, robotika |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Digitalno področje |
345 |
Čipi in polprevodniki, vključno s fotoniko |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Digitalno področje |
346 |
Računalništvo v oblaku in na robu |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Digitalno področje |
347 |
Kibernetska varnost |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Digitalno področje |
348 |
Visokozmogljivostno računalništvo in kvantna tehnologija |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Digitalno področje |
349 |
Omrežja 3C: fiksna in mobilna visokozmogljiva omrežja (vključno s 6G) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Digitalno področje |
350 |
Tehnologije programskega inženiringa in odprti internetni sklad |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Digitalno področje |
351 |
Virtualni svetovi in splet 4.0 |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Digitalno področje |
352 |
Novi digitalni dvojčki (arhitekture za digitalna vozila in rešitve umetne inteligence, digitalno modeliranje Zemlje in podnebne spremembe, digitalni človek) |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Digitalno področje |
353 |
Nove nastajajoče digitalne tehnologije |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Energija |
354 |
Tehnologije za shranjevanje energije (npr. baterije, shranjevanje toplote) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Energija |
355 |
Energijska učinkovitost |
100 % |
40 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Energija |
356 |
Nizkoogljični vodik in derivati, obnovljiva goriva nebiološkega izvora ter trajnostno pridobljena biogoriva |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Energija |
357 |
Energija iz obnovljivih virov |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Energija |
358 |
Zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Energija |
359 |
Infrastruktura za nefosilno energijo (npr. omrežja) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Kmetijstvo |
360 |
Konkurenčno, trajnostno in odporno kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Spol |
361 |
Financiranje raziskav na področju spola in presečnih raziskav* |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Zeleno področje |
362 |
Krožno gospodarstvo in gospodarjenje z viri |
100 % |
0 % |
100 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Zeleno področje |
363 |
Prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost proti njim |
40 % |
100 % |
40 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Zeleno področje |
364 |
Nizkoemisijski in brezemisijski prevoz (vozila, železnice, letalstvo in plovila ali vodni promet) |
100 % |
0 % |
40 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Zeleno področje |
365 |
Varstvo narave |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Zeleno področje |
366 |
Obnova narave |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Zeleno področje |
367 |
Oceani in voda, vključno z modrim gospodarstvom |
40 % |
40 % |
100 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Zeleno področje |
368 |
Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja |
40 % |
0 % |
100 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Zeleno področje |
369 |
Neto ničelne tehnologije |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Zeleno področje |
370 |
Znanost o podnebju |
100 % |
100 % |
40 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Zdravje |
371 |
Zdravstvene raziskave |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Horizontalno |
372 |
Spodbujanje mednarodnih raziskav in mednarodnega sodelovanja |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Horizontalno |
373 |
Širjenje raziskovalne odličnosti in krepitev evropskega raziskovalnega prostora |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Industrija |
374 |
Bioznanosti in biotehnologija (vključno z materiali na biološki osnovi) |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Industrija |
375 |
Ukrepi za podporo prelomnim inovacijam v zagonskih podjetjih in podjetjih v razširitveni fazi (netematski)** |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Industrija |
376 |
Surovine, kemikalije in napredni materiali |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Inovacije |
377 |
Raziskovalni in inovacijski procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, osredotočeni na okolje (vključno z blažitvijo industrijskega onesnaževanja, krožnim gospodarstvom in biotsko raznovrstnostjo) |
40 % |
0 % |
40 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Inovacije |
378 |
Raziskovalni in inovacijski procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, osredotočeni na podnebne cilje |
100 % |
40 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Skupno raziskovalno središče |
379 |
Znanost za politike EU |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Jedrska energija |
380 |
Fisija |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Jedrska energija |
381 |
Fuzija |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
· |
|
Raziskave in inovacije |
Reforme |
382 |
Politika in regulativni okvir |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·veljavne izvedbene uredbe ali smernice ·dokončana sprejetja strategij ali okvirov ·razvite javne storitve ali postopki ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Raziskave in inovacije |
Odpornost, obramba, vesolje |
383 |
Raziskave in razvoj na področju obrambe |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih MSP ·delež podprtih MSP |
·vrednost evropskih raziskav in razvoja na področju obrambe, ki se izvajajo v sodelovalnih okoljih s podporo EU |
|
Raziskave in inovacije |
Odpornost, obramba, vesolje |
384 |
Raziskave na področju vesolja |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število MSP, podprtih v okviru raziskav in razvoja EU na področju vesolja |
·število vlog za podelitev pravic intelektualne lastnine s strani MSP, ki izhajajo iz raziskav in razvoja na področju vesolja |
|
Raziskave in inovacije |
Odpornost, obramba, vesolje |
385 |
Podpora varnosti, upravljanju meja in civilni pripravljenosti |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število strokovno pregledanih rezultatov raziskav (publikacije, konferenčni zborniki itd.) ·število podprtih raziskovalcev – po spolu, karierni stopnji in matični državi ·delež rezultatov raziskav (vse vrste), ki so na voljo v odprtem dostopu ·število podprtih podjetij glede na vrsto (MSP, zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi) ·število vlog za podelitev pravic intelektualne lastnine (vključno s patenti, blagovnimi znamkami itd.) ·število zaposlenih v pravnih subjektih, podprtih s sredstvi EU ·javno-zasebno sovlaganje v projekte, ki jih financira EU (v EUR) ·delež projektov z dejavnostmi soudeležbe končnih uporabnikov in državljanov ·število projektov, ki vključujejo razsežnost spola, in prispevek EU k njim (v EUR) |
·sklici na strokovno pregledane rezultate raziskav ·delež raziskovalcev s povečanim individualnim vplivom na svoje področje – po spolu ·sklici na rezultate raziskav (vse vrste), ki so na voljo v odprtem dostopu ·število podeljenih pravic intelektualne lastnine ·število sklicev na patente ·število patentnih družin (inovacij) ·javne in zasebne naložbe, mobilizirane po udeležbi, vključno z naložbami v MSP in zagonska podjetja (v EUR) ·vrednost evropskih raziskav in razvoja na področju obrambe, ki se izvajajo v sodelovalnih okoljih s podporo EU |
|
Raziskave in inovacije |
Družbene vede |
386 |
Družbene vede, civilna družba, demokracija in kultura |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
· |
· |
|
Mir, konflikti in humanitarna pomoč |
Konflikti, mir in varnost |
387 |
Pomorski nadzor in varnost |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·odstotek teritorialnih voda in izključnih ekonomskih con pod rednim nadzorom |
·razmerje med uspešnimi operacijami prestrezanja (npr. zasegi, aretacijami) in skupnim številom prijavljenih ali ocenjenih nezakonitih ravnanj |
|
Mir, konflikti in humanitarna pomoč |
Konflikti, mir in varnost |
388 |
Civilno vzpostavljanje miru, preprečevanje in reševanje konfliktov ter ukrepi za spravo |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število oseb, ki so imele neposredne koristi od ukrepov, ki jih podpira EU in so posebej namenjeni podpiranju civilnemu vzpostavljanju miru po konfliktih in/ali preprečevanju konfliktov – po spolu ·število državnih institucij in nedržavnih akterjev, ki jih je podprla EU, na področjih varnosti, upravljanja meja, boja proti nasilnemu ekstremizmu, preprečevanja konfliktov, zaščite civilnega prebivalstva in človekovih pravic |
|
|
Mir, konflikti in humanitarna pomoč |
Konflikti, mir in varnost |
389 |
Sodelovanje v mednarodnih operacijah za ohranjanje miru |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število operacij za ohranjanje miru |
|
|
Mir, konflikti in humanitarna pomoč |
Konflikti, mir in varnost |
390 |
Podpora upravljanju varnostnih sistemov v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih državnih institucij in nedržavnih akterjev na področjih varnosti, upravljanja meja, boja proti nasilnemu ekstremizmu, preprečevanja konfliktov, zaščite civilnega prebivalstva in človekovih pravic |
|
|
Mir, konflikti in humanitarna pomoč |
Konflikti, mir in varnost |
391 |
Otroci vojaki (preprečevanje in demobilizacija) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število otrok, ki imajo koristi |
|
|
Mir, konflikti in humanitarna pomoč |
Konflikti, mir in varnost |
392 |
Ukrepi za krepitev in podporo demokratičnih procesov v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število držav, ki jih je EU podprla pri izvedbi volitev in/ali izboljšanju njihovega volilnega procesa ·število volilnih procesov in demokratičnih ciklov, ki so se podprli, opazovali in spremljali prek misij za opazovanje volitev ·število lokalnih organizacij civilne družbe, ki so prejele podporo EU (ali jih je ta dosegla) ·število vladnih politik, razvitih ali revidiranih s sodelovanjem organizacij civilne družbe prek podpore EU ·število žrtev kršitev človekovih pravic, ki so bile neposredno deležne pomoči, ki jo financira EU |
|
|
Mir, konflikti in humanitarna pomoč |
Konflikti, mir in varnost |
393 |
Boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov |
|
|
Mir, konflikti in humanitarna pomoč |
Konflikti, mir in varnost |
394 |
Nadzor nad drogami v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov |
|
|
Mir, konflikti in humanitarna pomoč |
Humanitarna pomoč |
395 |
Operacije humanitarne pomoči |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov humanitarne pomoči – po projektih, ki vključujejo vidika spola in starosti, ter drugih projektih |
|
|
Mir, konflikti in humanitarna pomoč |
Humanitarna pomoč |
396 |
Takojšnja obnova in sanacija po izrednih razmerah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zatočišč – saniranih in zgrajenih |
|
|
Mir, konflikti in humanitarna pomoč |
Humanitarna pomoč |
397 |
Materialna pomoč in storitve ter nujna pomoč v hrani (vključno s podpornimi storitvami) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·metrične tone materialne pomoči, ki se prevaža v okviru operacij ReliefEU |
|
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Notranja varnost EU |
398 |
Izboljšanje in olajševanje izmenjave informacij med pristojnimi organi in ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije in znotraj njih ter po potrebi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število strokovnih srečanj / delavnic / študijskih obiskov ·število podprtih sistemov IKT za izmenjavo informacij – glede na vrsto podpore (razviti, vzdrževani, nadgrajeni) |
·delež polno delujočih sistemov IKT za izmenjavo informacij ·delež sistemov IKT EU za izmenjavo informacij, ki so postali interoperabilni v državah članicah ·število upravnih enot kazenskega pregona, ki so nadgradile svoje mehanizme za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami in organi Unije |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Notranja varnost EU |
399 |
Podpora krepitvi zmogljivosti držav članic v zvezi s preprečevanjem kriminala, terorizma in radikalizacije ter bojem proti njim ter obvladovanjem incidentov, tveganj in kriz, povezanih z varnostjo, tudi z okrepljenim sodelovanjem med javnimi organi, ustreznimi organi, uradi ali agencijami Unije, civilno družbo in zasebnimi partnerji v različnih državah članicah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število udeležencev usposabljanj (vključno s programi izmenjav in študijskimi obiski) ·število kupljenih kosov opreme – glede na vrsto (prevozna sredstva, oprema za varovanje, drugo) ·število izvedenih projektov in pobud – glede na vrsto (za preprečevanje kaznivih dejanj, razvoj novih/posodobljenih zmogljivosti za ustrezne organe, podporo žrtvam kaznivih dejanj) |
·število kritičnih infrastruktur in javnih prostorov, zaščitenih pred varnostnimi tveganji ·delež udeležencev, ki so tri mesece po usposabljanju poročali, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med zadevnim usposabljanjem ·število učinkovito delujočih kontaktnih točk za strelno orožje v državah članicah ·število učinkovito delujočih uradov za odvzem premoženjske koristi in uradov za upravljanje sredstev, ustanovljenih v državah članicah |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Notranja varnost EU |
400 |
Izboljšanje in krepitev čezmejnega sodelovanja, vključno s skupnimi operacijami med pristojnimi organi v zvezi s terorizmom ter hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom s čezmejno razsežnostjo |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število čezmejnih operacij – glede na vrsto (skupne preiskovalne skupine ali politični cikel EU / operativni ukrepi EMPACT) ·število strokovnih srečanj in skupnih vaj ·število kupljenih kosov opreme za čezmejne operacije – glede na vrsto (prevozna sredstva, kupljena za čezmejne operacije, drugo) ·število čezmejnih projektov za razvoj zmogljivosti |
·začete preiskave v okviru operacij EMPACT ·aretacije v okviru operacij EMPACT ·ocenjena vrednost zaseženih sredstev v okviru operacij EMPACT v EUR ·število upravnih enot z obstoječimi mehanizmi / postopki / orodji / smernicami za sodelovanje z drugimi državami članicami ali organi Unije ·število članov osebja, udeleženih v čezmejnih operacijah ·delež obravnavanih priporočil od vseh priporočil v okviru schengenskega ocenjevanja |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Notranja varnost EU |
401 |
Izvajanje in izvrševanje režimov sankcij EU ter povečanje odpornosti EU na učinke nezakonite ekstrateritorialne uporabe enostranskih sankcij in drugih ukrepov v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število preiskav izvrševanja in kazni za kršitve sankcij na ravni držav članic ·število postopkov za ugotavljanje kršitev, sproženih zaradi nepravilne uporabe sankcij ·skupna vrednost zamrznjenih ali zaseženih sredstev v okviru režimov sankcij EU ·število uvedenih ali posodobljenih zakonodajnih protiukrepov ·število omogočenih alternativnih finančnih ali plačilnih kanalov ·število obravnavanih primerov podpore za podjetja EU, ki so jih prizadele sankcije tretjih držav ·število primerov pravnega izpodbijanja ekstrateritorialnih sankcij |
·zmanjšanje finančnih in gospodarskih virov, ki so na voljo sankcioniranim posameznikom ali subjektom ·stopnja usklajenosti mednarodnih partnerjev s sankcijami EU |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Preprečevanje in obvladovanje tveganj |
402 |
Civilna zaščita, obvladovanje tveganj in nesreč ter zdravstvena varnost |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih sistemov za zaščito in obvladovanje nesreč (npr. sistemi zgodnjega opozarjanja, javni sistemi opozarjanja in obveščanja) ·število kupljenih kosov kritične opreme ·število projektov za razvoj zmogljivosti ·število držav članic EU, ki so pripravile ali posodobile nacionalni akcijski načrt za pripravljenost na podlagi priporočil iz ocen pripravljenosti na izredne razmere v javnem zdravju |
·število zmogljivosti, ki so na voljo za napotitev – po ravni (na ravni države ali EU, vključno z operativnimi in odzivnimi zmogljivostmi rescEU, registriranimi v evropskem naboru civilne zaščite) ·dodatno prebivalstvo, ki ima koristi od zaščitnih ukrepov ·povečanje pripravljenosti in odzivnih zmogljivosti za vse nevarnosti v državah članicah EU |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Preprečevanje in obvladovanje tveganj |
403 |
Sistemi civilne zaščite in obvladovanja nesreč za podporo ukrepom za prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost proti njim, preprečevanje in obvladovanje tveganj, povezanih s podnebjem (npr. sistemi za spremljanje nesreč, pripravljenost, obveščanje in odzivanje) |
0 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih sistemov za zaščito in obvladovanje nesreč (npr. sistemi zgodnjega opozarjanja, javni sistemi opozarjanja in obveščanja) ·število kupljenih kosov kritične opreme ·število projektov za razvoj zmogljivosti |
·število zmogljivosti, ki so na voljo za napotitev – po ravni (na ravni države ali EU, vključno z operativnimi in odzivnimi zmogljivostmi rescEU, registriranimi v evropskem naboru civilne zaščite) ·dodatno prebivalstvo, ki ima koristi od zaščitnih ukrepov ·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Obramba |
404 |
Širitev obrambne industrije in odpornost |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število evropskih podjetij, ki imajo koristi od povečanja proizvodnih zmogljivosti – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika podjetja) |
·povečanje proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije EU – glede na vrsto obrambnih proizvodov |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Obramba |
405 |
Skupna javna naročila za obrambo |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število skupnih javnih naročil za obrambo |
·vrednost skupno naročene evropske obrambne opreme |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Obramba |
406 |
Vojaška mobilnost |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·infrastruktura, prilagojena zahtevam vojaške mobilnosti (v km) – glede na vrsto (cestna, železniška, letalska, pomorska, celinske plovne poti) ·število kupljenih vojaških prevoznih sredstev ·število naknadnih opremljanj z vojaško opremo in nadgradenj |
·vrednost kupljene opreme za vojaško mobilnost |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Obramba |
407 |
Vojaška infrastruktura (razen za vojaško mobilnost) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·zmogljivosti novih ali posodobljenih objektov – glede na vrsto (centri za usposabljanje, nastanitev z dvojno rabo, objekti za nujno zdravstveno oskrbo, vojaška skladišča, drugo) (v m2) |
·število uporabnikov novih ali posodobljenih objektov na leto |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Obramba |
408 |
Podpora strateškim partnericam in njihovim ekosistemom obrambne industrije |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število sodelujočih obrambnih podjetij iz strateških partneric – po državah (vključno z Ukrajino) |
·povprečna rast sodelujočih obrambnih podjetij |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Reforme |
409 |
Politika in regulativni okvir na področju varnosti in obrambe |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Reforme |
410 |
Politika in regulativni okvir na področju pripravljenosti |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Vesolje |
411 |
Opazovanje Zemlje – Copernicus |
100 % |
100 % |
40 % |
0 % |
·razpoložljivost podatkov in informacij programa Copernicus (v %) |
·količina podatkov s satelitov Sentinel programa Copernicus in podatkov iz storitev programa Copernicus, ki so na voljo za prenos (v TB) |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Vesolje |
412 |
Določanje položaja, navigacija in določanje časa – Galileo in EGNOS |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·razpoložljivost odprte storitve sistema Galileo (v %) ·razpoložljivost sistema EGNOS za varno pristajanje zrakoplovov |
·število naprav, ki jih podpira sistem Galileo ·število naprav, ki jih podpira sistem EGNOS |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Vesolje |
413 |
Sistem varne povezljivosti EU v vesolju |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·odstotek uvedenih storitev glede na portfelj storitev ·število kvantnih medomrežnih povezav ·število nameščenih optičnih zemeljskih postaj |
·število ponudnikov virov za postavke iz kataloga vladnih satelitskih komunikacijskih storitev (GOVSATCOM) ·število nameščenih evropskih satelitov, ki omogočajo gigabitno povezljivost ·število km kvantno varnih omrežnih povezav |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Vesolje |
414 |
Spremljanje razmer v vesolju |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·razpoložljivost storitev nadzora in spremljanja v vesolju (v %) |
·število uporabnikov ·število zaščitenih vesoljskih plovil |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Vesolje |
415 |
Dostop do vesolja |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število načrtovanih izstrelitev na podlagi združevanja povpraševanja na ravni EU |
·število izstrelitev za potrebe Evropske unije – po ozemlju izstrelitve: z ozemlja Unije, z ozemlja članic Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ali z drugih ozemelj |
|
Odpornost, obrambna industrija in vesolje |
Vesolje |
416 |
Komercializacija vesolja in vesoljsko gospodarstvo |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podjetij, podprtih prek pobude CASSINI za spodbujanje podjetništva ·število podprtih podjetij |
·povprečna rast podjetij, podprtih prek pobude CASSINI za spodbujanje podjetništva · povprečna rast podprtih podjetij |
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Demokracija in pravice |
417 |
Pravice potrošnikov in varstvo potrošnikov |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število potrošniških zadev, ki jih obravnavajo evropski potrošniški centri ·število potrošniških strokovnjakov, ki so jih dosegla usposabljanja in dejavnosti za razvoj zmogljivosti |
·odstotek trgovcev, na katere so bili usmerjeni usklajeni izvršilni ukrepi in ki so dosegli skladnost z zakonodajo o varstvu potrošnikov |
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Demokracija in pravice |
418 |
Organizacije in gibanja za pravice žensk ter vladne institucije* |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število podprtih organizacij |
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Demokracija in pravice |
419 |
Odprava nasilja nad ženskami, dekleti in drugimi ogroženimi skupinami ter ukrepi za podporo žrtvam nasilja zaradi spola* |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število organizacij civilne družbe, ki so jih dosegle dejavnosti za podporo in razvoj zmogljivosti ·število ukrepov za podporo žrtvam nasilja zaradi spola (npr. število zatočišč, kriznih centrov za žrtve posilstva in svetovalnih centrov) |
·število oseb, ki so jih dosegle dejavnosti – po spolu |
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Demokracija in pravice |
420 |
Svoboda izražanja in spodbujanje dostopa do informacij javnega značaja |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število subjektov, ki so jih dosegle dejavnosti za podporo in razvoj zmogljivosti – glede na vrsto subjektov (organizacije civilne družbe in drugi subjekti) ·število podprtih projektov |
·število oseb, ki so jih dosegle dejavnosti – po spolu |
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Demokracija in pravice |
421 |
Spodbujanje delovanja in udeležbe državljanov |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število subjektov, ki so jih dosegle dejavnosti za podporo in razvoj zmogljivosti (organizacije civilne družbe ali drugi subjekti) ·število nadnacionalnih mrež in pobud, ki se zaradi intervencije programa osredotočajo na evropski spomin in dediščino |
·število oseb, ki so jih dosegle dejavnosti – po spolu ·mnenje državljanov o demokratični udeležbi – „moj glas šteje“ – po spolu |
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Demokracija in pravice |
422 |
Podpora temeljnim pravicam, pravni državi, enakosti, protidiskriminacijskim ukrepom, digitalnim pravicam in varstvu podatkov |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število organizacij civilne družbe in drugih subjektov, ki so jih dosegle dejavnosti za podporo in razvoj zmogljivosti ·število podprtih projektov |
·število oseb, ki so jih dosegle dejavnosti – po spolu in razčlenjeno za invalide ·ozaveščenost o temeljnih pravicah in Listini EU o temeljnih pravicah ·ozaveščenost o načelih pravne države ·ozaveščenost ljudi in organizacij o splošni uredbi o varstvu podatkov |
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Demokracija in pravice |
423 |
Podpora zagovornikom človekovih pravic in žvižgačem |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih zagovornikov človekovih pravic in žvižgačev |
·število oseb, ki so jih dosegle dejavnosti – po spolu |
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Demokracija in pravice |
424 |
Podpora organizacijam civilne družbe |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število podprtih organizacij civilne družbe |
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Demokracija in pravice |
425 |
Pomoč zakonodajalcem in političnim strankam v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število projektov |
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Demokracija in pravice |
426 |
Podpora volilnim procesom v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število volilnih procesov in demokratičnih ciklov, ki so se podprli, opazovali in spremljali prek misij za opazovanje volitev |
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Spol |
427 |
Podpora za vključujoče politike enakosti spolov* |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število ukrepov |
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Pravosodje |
428 |
Razvoj zmogljivosti pravosodnih akterjev, izobraževanje, preglednost in odgovornost v pravosodju |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število dodelitev nepovratnih sredstev ·število doseženih subjektov (organizacije civilne družbe ali drugi subjekti) |
·število pravosodnih delavcev, ki se jim je zagotovilo usposabljanje – po spolu |
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Pravosodje |
429 |
Digitalizacija pravosodnih sistemov |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število vzpostavljenih / prilagojenih / vzdrževanih sistemov IKT na ravni EU |
·število sistemov IKT, ki so zaradi informacijskih sistemov EU postali interoperabilni v državah članicah ·razpoložljivost digitalnih rešitev za začetek in spremljanje postopkov ·uporabniki novih in nadgrajenih javnih digitalnih storitev, produktov in procesov |
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Pravosodje |
430 |
Pravno opolnomočenje ljudi in dostop do pravnega varstva |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število oseb, ki so imele neposredne koristi od ukrepov pravne pomoči |
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Pravosodje |
431 |
Podpora učinkovitim pravnim postopkom, zaščiti žrtev in procesnih pravic ter pravosodnemu sodelovanju |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število organizacij civilne družbe, ki so jih dosegle dejavnosti za podporo in razvoj zmogljivosti (organizacije civilne družbe ali drugi subjekti) ·število projektov za pomoč in podporo žrtvam kaznivih dejanj v EU ·število projektov za ozaveščanje o procesnih pravicah oseb, osumljenih ali obtoženih kaznivih dejanj v EU |
·število žrtev kaznivih dejanj, ki so prejele pomoč v okviru dejavnosti, sofinanciranih iz programa (po možnosti po spolu in invalidnosti)
·število izmenjanih sporočil prek sistema ECRIS
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Reforme |
432 |
Dostop do informacij javnega značaja |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Reforme |
433 |
Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Reforme |
434 |
Boj proti korupciji |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Reforme |
435 |
Pravosodni sistem |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Reforme |
436 |
Politika in regulativni okvir |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Pravice, enakost in pravosodje |
Reforme |
437 |
Kakovost priprave zakonodaje |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
438 |
Izboljšanje dostopa do zaposlitve |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe |
·število udeležencev – po statusu po udeležbi (pridobivanje kvalifikacije, iskanje zaposlitve, izobraževanje ali usposabljanje, zaposlitev) in po spolu |
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
439 |
Posodobitev in okrepitev institucij trga dela |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število podprtih javnih uprav ali služb ·število članov osebja, ki se jim je zagotovilo usposabljanje – po spolu ·število orodij za napovedovanje potreb po spretnostih |
|
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
440 |
Spodbujanje udeležbe žensk in enakosti spolov na trgu dela* |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe |
·število udeležencev – po statusu po udeležbi (pridobivanje kvalifikacije, iskanje zaposlitve, izobraževanje ali usposabljanje, zaposlitev) in po spolu |
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
441 |
Povečanje udeležbe državljanov tretjih držav na trgu dela |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe |
·število udeležencev – po statusu po udeležbi (pridobivanje kvalifikacije, iskanje zaposlitve, izobraževanje ali usposabljanje, zaposlitev) in po spolu |
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
442 |
Socialno-ekonomska podpora za begunce v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število udeležencev – po spolu |
·število zaposlenih udeležencev – po spolu ·število delovnih dovoljenj, izdanih beguncem |
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
443 |
Posebna podpora zaposlovanju mladih |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe |
·število udeležencev – po statusu po udeležbi (pridobivanje kvalifikacije, iskanje zaposlitve, izobraževanje ali usposabljanje, zaposlitev) in po spolu |
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
444 |
Izboljšanje dostopa marginaliziranih skupnosti, kot so Romi, do zaposlitve |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
· |
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
445 |
Izboljšanje dostopa invalidov do zaposlitve |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
· |
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
446 |
Prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) ·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe |
·število udeležencev – po statusu po udeležbi (pridobivanje kvalifikacije, iskanje zaposlitve, izobraževanje ali usposabljanje, zaposlitev) in po spolu |
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
447 |
Samozaposlitev in zagonska podjetja |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe |
·število ustanovljenih podjetij ·število udeležencev, ki so po novem samozaposleni – po spolu |
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
448 |
Varnost in zdravje pri delu |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število članov osebja inšpektoratov za delo, ki se jim je zagotovilo usposabljanje – po spolu in starosti ·število delavcev / vodstvenih delavcev, ki se jim je zagotovilo usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu – po spolu in starosti ·število podjetij, ki so prejela podporo za uvedbo in izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu |
·število zaposlenih, ki imajo koristi od dodatnih ali izboljšanih zdravstvenih in varnostnih pogojev v svojem delovnem okolju |
|
Socialne zadeve |
Zaposlovanje in trg dela |
449 |
Podpora socialnim partnerjem |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število podprtih socialnih partnerjev – po sindikatih ali organizacijah delodajalcev |
|
|
Socialne zadeve |
Hrana in materialna podpora |
450 |
Odpravljanje materialne prikrajšanosti z zagotavljanjem hrane in/ali materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi (razen v primeru nesreč) |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število končnih prejemnikov – po spolu, starosti in vrsti podpore (hrana, materialna podpora, kuponi/kartice) |
|
|
Socialne zadeve |
Hrana in materialna podpora |
451 |
Programi za prehransko varnost gospodinjstev |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število izvedenih programov ali ukrepov |
·število oseb, ki imajo koristi – po spolu in starosti |
|
Socialne zadeve |
Hrana in materialna podpora |
452 |
Storitve za boj proti slabi prehranjenosti (zaostajanju v telesnem razvoju, hiranju, pomanjkanju mikrohranil, debelosti) |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število žensk v rodni dobi, mladostnic in otrok, mlajših od pet let, ki so jih dosegle prehranske storitve |
|
|
Socialne zadeve |
Zdravje |
453 |
Uspešnost zdravstvenih sistemov (razen infrastrukture in digitalizacije) |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število uvedenih novih ali izboljšanih storitev, ki zagotavljajo cenovno sprejemljiv dostop do osnovnih zdravstvenih storitev ·število kupljenih kosov opreme ali premičnih sredstev ·število članov zdravstvenega osebja, ki se jim je zagotovilo usposabljanje – po spolu in starosti |
·število uporabnikov novih ali posodobljenih zdravstvenih storitev na leto |
|
Socialne zadeve |
Zdravje |
454 |
Digitalizacija v zdravstvu |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·število javnih ustanov, ki so prejele podporo za razvoj digitalnih storitev, produktov in procesov ·število sistemov za vodenje elektronskih zdravstvenih zapisov z oznako CE, registriranih v podatkovni zbirki EU ·število uvedenih storitev za infrastrukturo Mojezdravje@EU |
·število fizičnih oseb, ki imajo dostop do različnih kategorij podatkov svojih elektronskih zdravstvenih zapisov ·število uporabnikov novih in nadgrajenih javnih digitalnih storitev, produktov in procesov |
|
Socialne zadeve |
Zdravje |
455 |
Promocija zdravja in preprečevanje bolezni, razen vplivov podnebnih sprememb na zdravje |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število izvedenih zdravstvenih kampanj – po kampanjah, ki vključujejo zdravstveni pregled ali zdravljenje (npr. presejalni programi, cepljenja), ter informacijskih in promocijskih kampanjah |
·precepljenost otrok (npr. proti ošpicam) ·precepljenost odraslih (npr. proti sezonski gripi, humanim papilomavirusom) – po spolu ·pokritost s presejalnimi pregledi v presejalnih programih za raka dojke, materničnega vratu ter debelega črevesja in danke – po spolu ·prebivalstvo, zajeto v registrih raka, v katerih se poročajo podatki o stadiju raka materničnega vratu, dojke, debelega črevesa in danke ter raka pri otrocih, ko je postavljena diagnoza – po spolu ·število enoletnikov, popolno imuniziranih s podporo EU |
|
Socialne zadeve |
Zdravje |
456 |
Ukrepi, usmerjeni v odpornost zdravstvenih storitev proti podnebnim spremembam |
0 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·število vzpostavljenih in delujočih integriranih sistemov zgodnjega opozarjanja za zdravstvena tveganja, povezana s podnebnimi spremembami (kot so vročinski valovi, opozorila o kakovosti zraka ali vektorske nalezljive bolezni) |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Socialne zadeve |
Zdravje |
457 |
Preprečevanje vplivov podnebnih sprememb na zdravje |
0 % |
100 % |
0 % |
100 % |
·število izvedenih zdravstvenih kampanj – po kampanjah, ki vključujejo zdravstveno preventivo (npr. presejalni programi, cepljenja), ter informacijskih in promocijskih kampanjah |
·vrednost sredstev in/ali prebivalstvo, ki imajo koristi od ukrepov za odpornost proti podnebnim spremembam |
|
Socialne zadeve |
Zdravje |
458 |
Osnovna sanitarna oskrba v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število ljudi z dostopom do izboljšanega vira pitne vode in/ali sanitarne infrastrukture |
|
|
Socialne zadeve |
Zdravje |
459 |
Proizvodnja aparatov za čisto kuhanje v tretjih državah |
100 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število proizvedenih naprav |
·število gospodinjstev, ki uporabljajo aparate za čisto kuhanje |
|
Socialne zadeve |
Zdravje |
460 |
Reproduktivno zdravje v tretjih državah* |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število žensk, ki so bile deležne brezplačnih ali subvencioniranih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s kontracepcijo ·število žensk v rodni dobi, mladostnic in otrok, mlajših od pet let, ki so jih dosegle intervencije na področju prehrane |
|
|
Socialne zadeve |
Zdravje |
461 |
Zdravstveno varstvo migrantov v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število migrantov, deležnih zdravstvenega varstva v tretjih držav – po spolu |
·število migrantov, ki so poročali, da je njihovo zdravstveno stanje dobro ·odstotek migrantov, pri katerih so bile ugotovljene kronične bolezni, ki jih spremljajo zdravstvene ustanove |
|
Socialne zadeve |
Zdravje |
462 |
Zdravstvena infrastruktura – razvoj in gradnja novih brezemisijskih ali skoraj brezemisijskih stavb |
100 % |
40 % |
0 % |
40 % |
·zgrajena površina v m2 in zmogljivost novih zdravstvenih ustanov |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov na leto – po spolu ·zmanjšanje onesnaževanja (PM2,5 in NOx) v tonah |
|
Socialne zadeve |
Zdravje |
463 |
Zdravstvena infrastruktura – razvoj in gradnja drugih vrst stavb |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·zgrajena površina v m2 in zmogljivost novih zdravstvenih ustanov |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov na leto – po spolu ·zmanjšanje onesnaževanja (PM2,5 in NOx) v tonah |
|
Socialne zadeve |
Reforme |
464 |
Aktivne politike trga dela |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Socialne zadeve |
Reforme |
465 |
Delovanje trga dela |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Reforme |
466 |
Enakost spolov, nediskriminacija, enake možnosti in zastopanost* |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Reforme |
467 |
Zdravstveno varstvo |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Reforme |
468 |
Stanovanja |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Reforme |
469 |
Dolgotrajna oskrba |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Reforme |
470 |
Pokojninski sistemi in aktivno staranje |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Reforme |
471 |
Revščina, socialna vključenost in socialna zaščita |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Reforme |
472 |
Plače in določanje plač |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Reforme |
473 |
Socialna politika in regulativni okvir |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Reforme |
474 |
Politika in administrativno upravljanje na področju prehranske varnosti |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Reforme |
475 |
Zavarovanje, poklicne in osebne pokojnine |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
· |
|
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
476 |
Socialna vključenost mladih |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe |
·število udeležencev – po statusu po udeležbi (pridobivanje kvalifikacije, iskanje zaposlitve, izobraževanje ali usposabljanje, zaposlitev) in po spolu |
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
477 |
Vključevanje v družbo, vključno z dostopom do kakovostnih storitev za državljane tretjih držav |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti, stopnji izobrazbe in vrsti podpore (jezikovni tečaj, tečaj državljanske vzgoje, osebno poklicno svetovanje, drugo) ·število lokalnih in regionalnih organov, ki so prejeli podporo za izvajanje ukrepov za vključevanje |
·število udeležencev – po statusu po udeležbi (pridobivanje kvalifikacije, iskanje zaposlitve, izobraževanje ali usposabljanje, zaposlitev) in po spolu ·število udeležencev usposabljanj, ki so tri mesece po usposabljanju poročali, da uporabljajo spretnosti in kompetence, pridobljene med usposabljanjem |
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
478 |
Ukrepi za socialno vključenost invalidov in njihov dostop do kakovostnih storitev |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe |
·število udeležencev – po statusu po udeležbi (pridobivanje kvalifikacije, iskanje zaposlitve, izobraževanje ali usposabljanje, zaposlitev) in po spolu |
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
479 |
Ukrepi za odpravljanje revščine otrok |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število podprtih otrok – po spolu |
|
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
480 |
Ukrepi za socialno vključenost, vključno z dostopom marginaliziranih skupnosti, kot so Romi, do kakovostnih storitev |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe |
·število udeležencev – po statusu po udeležbi (pridobivanje kvalifikacije, iskanje zaposlitve, izobraževanje ali usposabljanje, zaposlitev) in po spolu |
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
481 |
Dolgotrajna oskrba, vključno z zagotavljanjem storitev oskrbe v družini in skupnosti (razen infrastrukture)* |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število uvedenih novih ali izboljšanih storitev |
·število oseb, ki imajo koristi – po spolu |
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
482 |
Ukrepi za socialno vključenost, vključno z dostopom oseb s tveganjem revščine ali socialne izključenosti do storitev |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe |
·število udeležencev – po statusu po udeležbi (pridobivanje kvalifikacije, iskanje zaposlitve, izobraževanje ali usposabljanje, zaposlitev) in po spolu |
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
483 |
Ukrepi za odpravljanje brezdomstva |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število udeležencev – po spolu |
|
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
484 |
Podpora za socialno gospodarstvo in socialna podjetja |
0 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število podprtih podjetij – po velikosti (mikro, mala in srednja, velika) ·število udeležencev – po spolu, statusu na trgu dela, starosti in stopnji izobrazbe |
·število ohranjenih ali ustvarjenih delovnih mest v podprtih subjektih – po spolu ·povečanje zaposlenosti v podprtih socialnih podjetjih |
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
485 |
Podpora neformalnim/polformalnim finančnim posrednikom v tretjih državah |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število podprtih finančnih posrednikov |
|
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
486 |
Druga socialna infrastruktura (vključno s predšolskimi in varstvenimi centri) – razvoj in gradnja novih brezemisijskih ali skoraj brezemisijskih stavb* |
100 % |
40 % |
40 % |
40 % |
·zgrajena površina v m2 in povečanje zmogljivosti (število mest) – glede na vrsto: predšolski objekti, varstveni objekti, drugo |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov novih objektov na leto – glede na vrsto: predšolski objekti, varstveni objekti, drugo – po spolu ·zmanjšanje onesnaževanja (PM2,5 in NOx) v tonah |
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
487 |
Druga socialna infrastruktura (vključno s predšolskimi in varstvenimi centri) – razvoj in gradnja drugih vrst stavb* |
0 % |
0 % |
0 % |
40 % |
·zgrajena površina v m2 in povečanje zmogljivosti (število mest) – glede na vrsto: predšolski objekti, varstveni objekti, drugo |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) ·število uporabnikov novih objektov na leto – glede na vrsto: predšolski objekti, varstveni objekti, drugo – po spolu ·zmanjšanje onesnaževanja (PM2,5 in NOx) v tonah |
|
Socialne zadeve |
Socialna vključenost |
488 |
Neposredna dohodkovna podpora gospodinjstvom za obravnavanje posebnih ranljivosti prejemnikov, povezanih z učinkom ETS2 |
40 % |
0 % |
0 % |
100 % |
·število podprtih gospodinjstev |
·zmanjšanje števila ranljivih gospodinjstev in ranljivih uporabnikov prevoza ·zmanjšanje števila gospodinjstev, ki se soočajo z energetsko in prevozno revščino |
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
489 |
Brezemisijske dejavnosti zemeljske oskrbe v okviru zračnega prevoza |
40 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število vozil, ki imajo ničelne neposredne (izpušne) emisije CO2 |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
490 |
Zemeljska oskrba v okviru zračnega prevoza – druge dejavnosti |
0 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število vozil |
|
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
491 |
Zmogljivosti letaliških terminalov |
0 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·dodatne zmogljivosti letaliških terminalov (število potnikov) ·dodatne zmogljivosti letaliških terminalov (tovor v tonah) |
|
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
492 |
Zmogljivosti letaliških terminalov – nizkoemisijske in brezemisijske |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·dodatne zmogljivosti letaliških terminalov (število potnikov) ·dodatne zmogljivosti letaliških terminalov (tovor v tonah) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·prihranki energije v MWh ·povprečna poraba primarne energije v kWh/m2 (prej in potem) |
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
493 |
Druga letališka infrastruktura (npr. vzletno-pristajalne steze, oprema za komunikacijo, navigacijo in nadzor) |
0 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·dodatne letališke zmogljivosti upravljanja letov (število potnikov) ·dodatna zmogljivost v številu premikov zrakoplovov ·število letov, za katere se uporabljajo posodobljene zmogljivosti za komunikacijo, navigacijo in nadzor |
|
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
494 |
Druga letališka infrastruktura, ki prispeva predvsem k prilagajanju podnebnim spremembam (npr. morski zidovi, nasipi in pregrade za nevihtne valove) |
0 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·število in površina (v m2) zgrajenih struktur za prilagajanje podnebnim spremembam |
·delež letališč, opremljenih s prilagoditvenimi elementi ·skupna površina (m2) zaščitene letališke infrastrukture |
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
495 |
Upravljanje zračnega prometa in upravljanje zračnega prostora U-space |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število letov z izboljšanimi potmi leta ·število nadgrajenih in omogočenih storitev upravljanja zračnega prometa ·število določenih zračnih prostorov U-space |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·povečanje deleža najučinkovitejših poti leta ·zmanjšanje povprečnih zamud letov v minutah |
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
496 |
Spremljanje uspešnosti na področju varnosti v letalstvu |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·spremljanje uspešnosti na področju varnosti v letnih poročilih EASA o varnosti, vključno s statističnimi podatki o standardizaciji |
·povečanje uspešnosti na področju varnosti |
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
497 |
Izboljšanje in nadgradnja obstoječih zrakoplovov za varnost ali upravljanje zračnega prometa |
40 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število in vrsta nadgrajenih zrakoplovov (potniški/tovorni/drugi) ·število zrakoplovov z nadgrajenimi varnostnimi zmogljivostmi ali zmogljivostmi zračnega prometa |
·število prepeljanih potnikov/tovora z nadgrajenimi zrakoplovi |
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
498 |
Izboljšanje in nadgradnja obstoječih zrakoplovov za trajnostnost |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število in vrsta nadgrajenih zrakoplovov (potniški/tovorni/drugi) ·število zrakoplovov, ki uporabljajo goriva s počasnim zgorevanjem ·število zrakoplovov z nadgrajenimi trajnostnimi zmogljivostmi |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) ·število prepeljanih potnikov/tovora z zrakoplovi, ki uporabljajo goriva s počasnim zgorevanjem / energijsko učinkovita goriva ·število prepeljanih potnikov/tovora z nadgrajenimi zrakoplovi |
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
499 |
Infrastruktura, ki omogoča nizkoemisijski ali brezemisijski prevoz za dejavnosti letališč/vertiportov |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število, vrsta goriva in izhodna zmogljivost oskrbovalnih postaj (TEN-T / ne TEN-T) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) ·število prepeljanih potnikov/tovora z nizkoemisijskimi ali brezemisijskimi zrakoplovi |
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
500 |
Proizvodnja, nakup ali zakup drugih zrakoplovov |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število in vrsta novih zrakoplovov (potniški/tovorni/drugi) ·število sedežev ali obseg tovora, ki vstopa na trg |
|
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
501 |
Proizvodnja, nakup ali zakup zrakoplovov zadnje generacije (najboljših v svoji kategoriji) za zamenjavo zrakoplovov z manj učinkovito porabo goriva |
40 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število in vrsta novih zrakoplovov (potniški/tovorni/drugi) ·število sedežev ali obseg tovora, ki vstopa na trg |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
502 |
Proizvodnja, nakup ali zakup brezemisijskih in hibridnih zrakoplovov |
100 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število in vrsta novih zrakoplovov (potniški/tovorni/drugi) ·število sedežev ali obseg tovora, ki vstopa na trg |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Prevoz |
Zračni prevoz |
503 |
Proizvodnja, nakup ali zakup intervencijskih zrakoplovov (npr. za iskanje in reševanje, nujno medicinsko pomoč, gašenje požarov iz zraka) |
0 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·število in vrsta novih zrakoplovov (vrsta glede na primarno uporabo) ·dodatne zmogljivosti, ki so na voljo za napotitev na ravni EU |
·dodatno prebivalstvo, ki ima koristi od zaščitnih ukrepov, in/ali pokrito območje ·preprečena škoda ali žrtve zaradi intervencije |
|
Prevoz |
Kolesarjenje |
504 |
Kolesarska infrastruktura |
100 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·dolžina novih ali nadgrajenih kolesarskih stez (v km, TEN-T / ne TEN-T) ·dodatne zmogljivosti novih ali nadgrajenih parkirnih mest za kolesa (TEN-T / ne TEN-T) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število uporabnikov namenske kolesarske infrastrukture na leto ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) ·zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudih poškodb ranljivih udeležencev v prometu |
|
Prevoz |
Kolesarjenje |
505 |
Nakup ali upravljanje naprav za osebno mobilnost, prevoz s kolesi (kolesa/e-kolesa) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število koles |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Prevoz |
Digitalizacija prevoza |
506 |
Digitalizacija prevoza |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število dokončanih projektov glede na vrsto prevoza (zračni, po celinskih plovnih poteh, pomorski, železniški, cestni, mestni, multimodalni, drugo) ·število mest z novimi ali posodobljenimi digitaliziranimi sistemi mestnega prevoza ·dolžina cest, železnic in/ali površina zračnega prostora z novimi ali posodobljenimi sistemi za upravljanje prometa (v km, TEN-T / ne TEN-T) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·uporabniki novega ali posodobljenega javnega prevoza ·število elektronsko opravljenih pregledov informacij o prevozu blaga na leto |
|
Prevoz |
Prevoz po celinskih plovnih poteh |
507 |
Tovorni in potniški promet po celinskih plovnih poteh – nova brezemisijska ali nizkoemisijska plovila, plovila za posebne namene, vključno s plovili za pristaniške in servisne dejavnosti (kot sta oskrba na morju ali poglabljanje dna) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število plovil glede na vrsto |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število potnikov ali tone tovora, ki uporabljajo infrastrukturo, na leto |
|
Prevoz |
Prevoz po celinskih plovnih poteh |
508 |
Tovorni in potniški promet po celinskih plovnih poteh – naknadno opremljena brezemisijska ali nizkoemisijska plovila, plovila za posebne namene, vključno s plovili za pristaniške in servisne dejavnosti (kot sta oskrba na vodi ali poglabljanje dna) |
100 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število plovil glede na vrsto |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število potnikov ali tone tovora, ki uporabljajo infrastrukturo, na leto ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Prevoz |
Prevoz po celinskih plovnih poteh |
509 |
Nova in naknadno opremljena plovila, prilagojena nizkemu vodostaju na celinskih plovnih poteh |
0 % |
100 % |
0 % |
0 % |
·število plovil glede na vrsto |
·število potnikov, ki uporabljajo infrastrukturo, na leto |
|
Prevoz |
Prevoz po celinskih plovnih poteh |
510 |
Infrastruktura, ki omogoča nizkoemisijski ali brezemisijski prevoz po celinskih plovnih poteh |
100 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število, vrsta goriva in izhodna zmogljivost oskrbovalnih postaj (TEN-T / ne TEN-T) ·izhodna zmogljivost (v kg H2/dan ali MWh/dan) in vrsta goriva oskrbovalnih postaj (TEN-T / ne TEN-T) ·število in izhodna moč (v MWh) oskrbovalnih postaj z električno energijo z obale (TEN-T / ne TEN-T) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Prevoz |
Prevoz po celinskih plovnih poteh |
511 |
Pristanišča na celinskih plovnih poteh |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število pristanišč (TEN-T / ne TEN-T) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število potnikov ali tone tovora, ki uporabljajo infrastrukturo, na leto |
|
Prevoz |
Prevoz po celinskih plovnih poteh |
512 |
Celinske plovne poti |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·dolžina v km (TEN-T / ne TEN-T) ·število dokončanih projektov za izboljšanje plovnosti (npr. zapornic, mostov, pomolov) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število potnikov ali tone tovora, ki uporabljajo infrastrukturo, na leto |
|
Prevoz |
Multimodalni prevoz |
513 |
Inteligentni prometni sistemi in sistemi IKT |
40 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število dokončanih projektov glede na vrsto prevoza (zračni, po celinskih plovnih poteh, pomorski, železniški, cestni, mestni, multimodalni, drugo) ·število mest z novimi ali posodobljenimi digitaliziranimi sistemi mestnega prevoza ·dolžina cest z novimi ali posodobljenimi sistemi za upravljanje prometa (TEN-T / ne TEN-T) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število uporabnikov novega ali posodobljenega javnega prevoza na leto ·prebivalstvo, ki so ga dosegli novi ali posodobljeni digitalizirani sistemi mestnega prevoza |
|
Prevoz |
Multimodalni prevoz |
514 |
Multimodalni prevoz |
40 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število novih ali posodobljenih intermodalnih/multimodalnih povezav, vključno z vozlišči in terminali ·število dokončanih intermodalnih/multimodalnih projektov |
·število potnikov ali tone tovora, ki uporabljajo infrastrukturo, na leto ·število potnikov ali tone tovora, ki uporabljajo nove intermodalne/multimodalne storitve, na leto ·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Prevoz |
Železniški prevoz |
515 |
Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) na vozilu |
100 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število vozil |
·število potnikov ali tone tovora, ki uporabljajo infrastrukturo, na leto ·prihranek časa zaradi izboljšane železniške infrastrukture (v urah) |
|
Prevoz |
Železniški prevoz |
516 |
Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) ob progi |
100 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·dolžina v km (ekvivalent dvojnega tira) (TEN-T / ne TEN-T) |
· |
|
Prevoz |
Železniški prevoz |
517 |
Telematske aplikacije, ki podpirajo upravljanje železniških zmogljivosti, priprave vlakov ter upravljanje prometa in krizno upravljanje |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število upravljavcev infrastrukture, ki izpolnjujejo tehnične specifikacije EU ·število upravljavcev postaj, ki izpolnjujejo tehnične specifikacije EU ·število upravljavcev terminalov, ki izpolnjujejo tehnične specifikacije EU |
·delež železniškega prometa (v vlakovnih kilometrih), ki se podpira s skladnimi telematskimi aplikacijami ·razvoj železniškega potniškega in tovornega prometa (v vlakovnih kilometrih) ·razvoj zamud (delež vlakov, ki presegajo praga zamude 5 min (potniški) in 30 min (tovorni)) |
|
Prevoz |
Železniški prevoz |
518 |
Mobilna železniška sredstva (drugo) |
40 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število lokomotiv/vlakov |
·število potnikov ali tone tovora, ki uporabljajo infrastrukturo, na leto ·prihranek časa zaradi izboljšane železniške infrastrukture (v urah) |
|
Prevoz |
Železniški prevoz |
519 |
Proizvodnja (brezemisijskih) mobilnih železniških sredstev |
100 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število lokomotiv/vlakov |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število potnikov ali tone tovora, ki uporabljajo infrastrukturo, na leto ·prihranek časa zaradi izboljšane železniške infrastrukture (v urah) ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Prevoz |
Železniški prevoz |
520 |
Pridobitev (brezemisijskih) mobilnih železniških sredstev (nakup in zakup) |
100 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število lokomotiv/vlakov |
· |
|
Prevoz |
Železniški prevoz |
521 |
Nove ali nadgrajene železnice |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·dolžina novih ali nadgrajenih elektrificiranih železniških prog v km (TEN-T / ne TEN-T) ·dolžina novih ali nadgrajenih neelektrificiranih železniških prog v km (TEN-T / ne TEN-T) |
· |
|
Prevoz |
Železniški prevoz |
522 |
Naknadno opremljanje mobilnih sredstev v okviru uvajanja novih tehnologij na ravni celotnega sistema (npr. tihe zavore, digitalno samodejno spenjanje) |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število naknadno opremljenih vozil |
·število ton tovora, ki uporabljajo infrastrukturo, na leto ·prihranek časa zaradi uporabe digitalnega samodejnega spenjanja (v urah) ·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Prevoz |
Železniški prevoz |
523 |
Zmogljivosti železniških postaj ali terminalov |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·dodatne zmogljivosti železniških postaj / terminalov (potniški) (TEN-T / ne TEN-T) ·dodatne zmogljivosti železniških postaj (tovorni) (TEN-T / ne TEN-T) ·število zgrajenih železniških terminalov |
·število potnikov, ki uporabljajo infrastrukturo, na leto ·prihranek časa zaradi izboljšane železniške infrastrukture (v urah) ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Prevoz |
Reforme |
524 |
Politika in regulativni okvir: Prevoz |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število zakonov, ki so bili sprejeti ali so začeli veljati ·število dokončanih priprav ali ocen politike ·število zaključenih posvetovanj z deležniki ·število veljavnih izvedbenih uredb ali smernic ·število dokončanih sprejetij strategij ali okvirov ·število razvitih javnih storitev ali postopkov ·število dogodkov TAIEX, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število projektov tesnega sodelovanja, organiziranih v podporo javnim upravam držav, ki niso članice EU ·število ustreznih javnih politik, ki so bile razvite/revidirane in/ali se izvajajo v tretjih državah |
|
|
Prevoz |
Cestni prevoz |
525 |
Infrastruktura, ki omogoča nizkoemisijski ali brezemisijski cestni prevoz in javni prevoz (razen oskrbovalnih postaj) |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število infrastruktur glede na vrsto |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število uporabnikov novih, obnovljenih, nadgrajenih ali posodobljenih cest na leto ·prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture (v urah) |
|
Prevoz |
Cestni prevoz |
526 |
Polnilna in oskrbovalna infrastruktura, ki omogoča nizkoemisijski ali brezemisijski prevoz za avtobuse / tovornjake / avtomobile / dostavna vozila |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število oskrbovalnih in polnilnih postaj (TEN-T / ne TEN-T) glede na vrsto goriva ·izhodna zmogljivost (v kg H2/dan ali MWh/dan) oskrbovalnih/polnilnih postaj (TEN-T / ne TEN-T) glede na vrsto goriva |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·distribuirana količina goriv prek oskrbovalnih/polnilnih postaj |
|
Prevoz |
Cestni prevoz |
527 |
Nizkoemisijski ali brezemisijski mestni in primestni cestni potniški prevoz (težka/lahka vozila in motorna kolesa) |
100 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število vozil glede na vrsto goriva |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število uporabnikov novega ali posodobljenega javnega prevoza na leto ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Prevoz |
Cestni prevoz |
528 |
Nizkoemisijska osebna cestna vozila |
40 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število vozil glede na vrsto goriva ·število vozil glede na tip vozila (avtomobili, kombinirana vozila) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Prevoz |
Cestni prevoz |
529 |
Nove ali nadgrajene ceste |
0 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število km (TEN-T / ne TEN-T) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudih poškodb v cestnem prometu |
|
Prevoz |
Cestni prevoz |
530 |
Nakup cestnih vozil za prevoz, ki niso brezemisijska ali nizkoemisijska |
0 % |
0 % |
40 % |
0 % |
·število vozil glede na tip vozila |
|
|
Prevoz |
Cestni prevoz |
531 |
Obnovljene ali posodobljene avtoceste in ceste |
0 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število km (TEN-T / ne TEN-T) |
·število uporabnikov novih, obnovljenih, nadgrajenih ali posodobljenih cest na leto ·prihranek časa zaradi izboljšane cestne infrastrukture ·zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudih poškodb v cestnem prometu |
|
Prevoz |
Cestni prevoz |
532 |
Varna in varovana parkirišča |
0 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število novih ali nadgrajenih parkirišč / parkirnih mest (TEN-T / ne TEN-T) |
|
|
Prevoz |
Cestni prevoz |
533 |
Brezemisijska osebna cestna vozila |
100 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·število vozil glede na vrsto goriva ·število vozil glede na tip vozila (avtomobili, kombinirana vozila) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Prevoz |
Cestni prevoz |
534 |
Naknadno opremljanje cestnih vozil za izboljšanje uspešnosti na področju varnosti v cestnem prometu ali zmanjšanje emisij onesnaževal zraka |
40 % |
0 % |
100 % |
0 % |
· |
·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) ·zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudih poškodb v cestnem prometu |
|
Prevoz |
Pomorski prevoz |
535 |
Infrastruktura in oprema, ki omogočata nizkoemisijski ali brezemisijski prevoz za uporabnike v pomorstvu |
100 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·število, vrsta goriva in izhodna zmogljivost oskrbovalnih postaj (TEN-T / ne TEN-T) ·izhodna zmogljivost (v kg H2/dan) in vrsta goriva oskrbovalnih postaj (TEN-T / ne TEN-T) ·število in izhodna moč (v MWh) oskrbovalnih postaj z električno energijo z obale (TEN-T / ne TEN-T) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Prevoz |
Pomorski prevoz |
536 |
Pomorski tovorni in/ali potniški prevoz – nova nizkoemisijska ali brezemisijska plovila, vključno s plovili za pristaniške in servisne dejavnosti (kot so oskrba na morju, poglabljanje dna in lomljenje ledu), ter povezana oprema |
100 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·število plovil glede na vrsto |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Prevoz |
Pomorski prevoz |
537 |
Pomorski tovorni in/ali potniški prevoz – naknadno opremljena brezemisijska ali nizkoemisijska plovila, vključno s plovili za pristaniške in servisne dejavnosti (kot so oskrba na morju, poglabljanje dna in lomljenje ledu), ter povezana oprema |
100 % |
40 % |
100 % |
0 % |
·število plovil glede na vrsto |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Prevoz |
Pomorski prevoz |
538 |
Intervencijska plovila (npr. za iskanje in reševanje, nujno medicinsko pomoč, obalno stražo) |
0 % |
0 % |
0 % |
0 % |
·število in vrsta novih plovil ·število podprtih projektov |
·dodatno prebivalstvo, ki ima koristi od zaščitnih ukrepov (npr. pokrito območje) ·zmanjšanje škode ali žrtev zaradi intervencije |
|
Prevoz |
Pomorski prevoz |
539 |
Morska pristanišča |
40 % |
40 % |
0 % |
0 % |
·število pristanišč (TEN-T / ne TEN-T) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e |
|
Prevoz |
Pomorski prevoz |
540 |
Infrastruktura in oprema za brezemisijske dejavnosti v pristaniščih na celinskih vodah in morskih pristaniščih |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število pristanišč (TEN-T / ne TEN-T) ·število in izhodna zmogljivost oskrbovalnih postaj (TEN-T / ne TEN-T) glede na vrsto goriva ·izhodna zmogljivost (v kg H2/dan) oskrbovalnih postaj (TEN-T / ne TEN-T) ·število in izhodna moč (v MWh) oskrbovalnih postaj z električno energijo z obale (TEN-T / ne TEN-T) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število ali zmogljivost nameščene brezemisijske infrastrukture (število, MW) ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Prevoz |
Mestni prevoz |
541 |
Vozni park za okolju prijazen mestni prevoz |
100 % |
0 % |
100 % |
0 % |
·število tramvajev ·število avtobusov ·zmogljivosti okolju prijaznih tirnih vozil za javni prevoz (število potnikov) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število uporabnikov novega ali posodobljenega javnega prevoza na leto ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Prevoz |
Mestni prevoz |
542 |
Nova ali nadgrajena infrastruktura za brezemisijski ali nizkoemisijski mestni prevoz (metrojski / tramvajski / lahki železniški / zračni) |
100 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število km (TEN-T / ne TEN-T) ·število vlakov za podzemno železnico / tramvajev / lahkih železniških vozil (TEN-T / ne TEN-T) ·število postaj / postajališč / vertiportov (TEN-T / ne TEN-T) |
·letne preprečene emisije toplogrednih plinov v tCO2e ·število uporabnikov novega ali posodobljenega javnega prevoza na leto ·zmanjšanje onesnaževanja v tonah (PM2,5 in NOx) |
|
Prevoz |
Mestni prevoz |
543 |
Urbanistično načrtovanje za promet |
40 % |
40 % |
40 % |
0 % |
·število podprtih strategij za celostni teritorialni razvoj ·število integriranih projektov za teritorialni razvoj |
·prebivalstvo, zajeto s projekti v okviru strategij celostnega teritorialnega razvoja |
* Področje intervencije, pri katerem je enakost spolov glavni cilj (ocena 2).
** Če med izvajanjem dejavnosti postanejo razpoložljive dodatne informacije, se lahko po potrebi dodeli bolj specifično področje intervencije.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.7.2025
COM(2025) 545 final
PRILOGE
k Predlogu
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi okvira za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna ter drugih horizontalnih pravil za programe in dejavnosti Unije
{SEC(2025) 590 final} - {SWD(2025) 590 final} - {SWD(2025) 591 final}
PRILOGA II
Seznam oznak za teritorialno razsežnost
Del 1: OZNAKE ZA RAZSEŽNOST „VRSTA OZEMLJA“ (I)
|
01 |
Mestna območja |
|
02 |
Podeželska območja |
|
03 |
Področja, ki jih je prizadela industrijska tranzicija |
|
04 |
Otoki in obalna območja |
|
05 |
Druge vrste ciljnih ozemelj |
|
06 |
Redko poseljena območja |
|
07 |
Brez ozemeljskega ciljnega usmerjanja |
Del 2: OZNAKE ZA RAZSEŽNOST „VRSTA OZEMLJA“ (II)
|
01 |
Najbolj oddaljene regije |
|
02 |
Majhni egejski otoki |
|
03 |
Vzhodne obmejne regije |
|
04 |
Severna redko poseljena območja |
Del 3: OZNAKE ZA RAZSEŽNOST „POBUDE ZA TERITORIALNO IN LOKALNO SODELOVANJE“
|
01 |
Celostni teritorialni in urbani razvoj |
|
02 |
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost / Leader |
|
03 |
Druga teritorialna orodja |
Del 4: LOKACIJA (NA RAVNI NUTS 2)
|
XX |
Koda regije ali območja dejavnosti, kot je določena v skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (NUTS), navedeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1059/2003. |
PRILOGA III
Specifični cilji glede porabe za podnebje in okolje
Pričakuje se, da bodo v okviru naslednjih programov in instrumentov vsaj naslednji deleži njihovih skupnih finančnih sredstev prispevali k podnebnim in okoljskim ciljem:
(1)Načrti za nacionalna in regionalna partnerstva: 43 %
(2)Evropski sklad za konkurenčnost: 43 %
(3)Okvirni program za raziskave in inovacije: 40 %
(4)Instrument za povezovanje Evrope: 70 %
(5)Instrument Globalna Evropa: 30 %
PRILOGA IV
Seznam programov in dejavnosti, s katerimi se vključuje načelo enakosti spolov
(1)Načrti za nacionalna in regionalna partnerstva
(2)Evropski sklad za konkurenčnost
(3)Okvirni program za raziskave in inovacije
(4)Instrument Globalna Evropa
(5)Erasmus – Evropska solidarnostna enota
(6)Ustvarjalna Evropa – Državljani, enakost, pravice in vrednote
(7)Mehanizem Unije na področju civilne zaščite
(8)Program za pravosodje
(9)Program pomoči za turško skupnost na Cipru
(10)Čezmorske države in ozemlja (tudi Grenlandija)
PRILOGA V
Informiranje, komuniciranje in prepoznavnost
(1)Uporaba in tehnične značilnosti emblema Unije (v nadaljnjem besedilu: emblem) in izjave o financiranju:
(a)emblem in izjava o financiranju sta vidno prikazana pri vseh dejavnostih informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti, povezanih z izvajanjem ukrepov, ki jih podpira Unija. To vključuje zlasti odnose z mediji, konference, seminarje in informativno gradivo, kot so brošure, prospekti, plakati, pasice, predstavitve in promocijsko blago, pa tudi digitalne izdelke, spletišča (vključno s prikazom na mobilnih napravah) ter tradicionalne medije ali platforme družbenih medijev. Infrastruktura, vozila, blago in oprema, ki se uporabljajo ali dobavijo v okviru katerega koli ukrepa, ki ga (so)financira EU, morajo biti jasno označeni;
(b)zraven emblema se v celoti izpiše izjava o financiranju „S podporo Evropske unije“. Prevede se v lokalne jezike. Na zahtevo Komisije se lahko izjava o financiranju nadomesti z besedama „Evropska unija“. Ta poenostavljena izjava se izpiše v celoti in je prevedena v lokalne jezike;
(c)pri partnerjih, ki izvajajo zunanje ukrepe, se izjava o financiranju nadomesti z izjavo „V partnerstvu z Evropsko unijo“, izpisano v celoti zraven emblema. Prevede se v lokalne jezike;
(d)pisava, ki se uporablja v povezavi z emblemom, je preprosta in lahko berljiva. Priporočena pisava je Arial;
(e)podčrtavanje in uporaba drugih besedilnih učinkov nista dovoljena;
(f)položaj besedila glede na emblem nikakor ne posega v emblem;
(g)barva pisave je modra barva evropske zastave (Reflex Blue 1 ), bela ali črna, odvisno od ozadja;
(h)velikost pisave je sorazmerna z velikostjo emblema;
(i)med emblemom in ozadjem je zadosten kontrast. Če se barvnemu ozadju ni mogoče izogniti, je zastava obdana z belim robom z debelino, enako 1/25 višine pravokotnika;
(j)zaradi celovitosti in prepoznavnosti emblem in izjavo o financiranju vedno obdaja prazen prostor ali zaščitno območje, v katerem se ne sme nahajati noben drug element (besedilo, slika, risba, diagram itd.);
(k)grafični elementi emblema so skladni z grafičnim vodnikom po evropskem emblemu iz Priloge A1 k Medinstitucionalnemu slogovnemu priročniku 2 ;
(l)primera emblema z izjavo o financiranju:
|
|
|
(m)primera poenostavljene izjave „Evropska unija“:
|
|
|
(n)primera izjave o partnerstvu za zunanje ukrepe, ki jih financira Unija:
|
|
|
(2)Načela uporabe emblema s strani tretjih oseb so določena v Upravnem sporazumu s Svetom Evrope o uporabi evropskega emblema s strani tretjih oseb 3 .
(3)Komisija institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije na njihovo zahtevo da na voljo komunikacijsko gradivo in gradivo za prepoznavnost ter zagotovi, da se Uniji podeli brezplačna, neizključna in nepreklicna licenca za rabo takšnega gradiva ter morebitne pripadajoče predhodno obstoječe pravice, vključno z vsaj naslednjimi pravicami:
(a)notranjo uporabo, tj. pravico do razmnoževanja, kopiranja in dajanja na voljo gradiva za komuniciranje in prepoznavnost, za institucije in agencije Unije, organe držav članic in njihove zaposlene;
(b)reprodukcijo gradiva za komuniciranje in prepoznavnost na vsak način in v vsaki obliki, v celoti ali deloma;
(c)obveščanje javnosti o gradivu za komuniciranje in prepoznavnost z uporabo vseh razpoložljivih komunikacijskih sredstev;
(d)razširjanje gradiva za komuniciranje in prepoznavnost v javnosti (ali njihovih kopij) v vseh oblikah;
(e)shranjevanje in arhiviranje gradiva za komuniciranje in prepoznavnost;
(f)podeljevanje podlicenc za pravice v zvezi z gradivom za komuniciranje in prepoznavnost tretjim osebam.
(4)Komisija lahko za podporo upravičencem v skladu z načeloma poenostavitve in sorazmernosti zagotovi predloge za komuniciranje in dodatne smernice. Partnerji, ki izvajajo zunanje ukrepe v okviru strategije Global Gateway, ki jih financira EU, upoštevajo posebne smernice.
