EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.9.2025
COM(2025) 462 final
2025/0258(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem za obdobje 2028–2034 (program „Pericles V“) ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2021/840
{SWD(2025) 253 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
OZADJE PREDLOGA
•Razlogi in cilji
Euro je kot enotna valuta Unije temeljnega pomena za Evropo, katere integriteto je treba varovati v vseh njenih razsežnostih. Nevarnost ponarejanja je še vedno velika. Čeprav povprečno število letno odkritih ponarejenih eurobankovcev ostaja pod nadzorom, je potrebna stalna pozornost, kar dokazujejo vse večja razpoložljivost visokokakovostnih ponarejenih eurov in varnostnih elementov na internetu/temnem omrežju, pojav bankovcev s spremenjeno podobo ter obstoj žariščnih točk ponarejanja, na primer v Turčiji in na Kitajskem. Poleg tega se eurogotovina v EU še naprej široko uporablja skupaj z elektronskimi plačilnimi sredstvi, zaradi česar je potrebna stalna zaščita pred ponarejanjem enotne valute. Ponaredki povzročajo škodo državljanom in podjetjem, ki ne prejmejo odškodnine zanje, tudi če so jih prejeli v dobri veri. Na splošno to vpliva na status eurobankovcev in eurokovancev kot zakonitega plačilnega sredstva ter zaupanje državljanov in podjetij v pristne eurobankovce in eurokovance.
•Skladnost z veljavnimi predpisi
Euro je treba od njegove uvedbe kot enotne valute ščititi pred ponarejanjem na ravni EU in v ta namen izvajati poseben program. Sedanji program „Pericles IV“ je posebej namenjen zaščiti eurobankovcev in eurokovancev pred ponarejanjem ter je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/840 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021.
Zaradi svojega posebnega nadnacionalnega in večdisciplinarnega pristopa ter poudarka na krepitvi zmogljivosti za zaščito eura je program Pericles IV edinstven na ravni programov EU. Glede na stalne ocene v letnih poročilih o programu je jasno, da program dopolnjuje instrument za izmenjavo informacij in tehnično pomoč (TAIEX), ki se najpogosteje uporablja kot podpora pri pristopnih pogajanjih, ter Sklad za notranjo varnost – policija, ki zajema splošno preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti njim. Po vključitvi boja proti ponarejanju valut kot ene od prednostnih nalog v operativni akcijski načrt platforme EMPACT se Komisija tesno usklajuje z vodjo platforme EMPACT, da bi bilo dopolnjevanje med obema viroma financiranja čim večje. Program Pericles zaradi svoje specializacije in interdisciplinarnosti prevzema pobudo v zvezi z usposabljanjem in krepitvijo zmogljivosti, medtem ko platforma EMPACT svoje dejavnosti osredotoča na operativne podporne ukrepe na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
Ta zakonodajni predlog se nanaša na pobudo za nadaljevanje programa Pericles za obdobje po letu 2027.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Preprečevanje ponarejanja in s tem povezanih goljufij ter boj proti njim prispeva k ohranjanju celovitosti eura, s čimer krepi zaupanje državljanov in podjetij v pristnost eura ter tako prispeva k zagotavljanju učinkovitega delovanja eura, zaščiti fiskalne in finančne stabilnosti v EU ter spodbujanju mednarodne uporabe enotne valute Unije za trgovino, finančne storitve in naložbe.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Zakonodaja Unije v zvezi z zaščito eura pred ponarejanjem spada na področje uporabe člena 133 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Navedeni člen določa, da Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku po posvetovanju z Evropsko centralno banko določita ukrepe, potrebne za uporabo eura kot enotne valute. Tako kot pri prejšnjih izdajah programa se bo uporaba programa Pericles V s predlogom vzporedne uredbe Sveta, ki temelji na členu 352 PDEU, razširila na države članice, katerih valuta ni euro.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
V skladu s členom 5(3) PEU se načelo subsidiarnosti ne uporablja na področjih, ki so v izključni pristojnosti Unije. V skladu s členom 3(1)(c) PDEU ima EU izključno pristojnost za določitev ukrepov, potrebnih za uporabo eura kot enotne valute za države članice, katerih valuta je euro. Na tem področju ukrepanje držav članic euroobmočja ni mogoče, zato se načelo subsidiarnosti ne uporablja.
•Sorazmernost
Predlagana uredba je potrebna, ustrezna in primerna za uresničitev želenega cilja. Predlaga, da se učinkovito okrepi sodelovanje med državami članicami ter med Komisijo in državami članicami, ne da bi se omejila sposobnost držav članic za zaščito eura pred ponarejanjem. Ukrepanje na ravni Unije je upravičeno, ker državam članicam jasno pomaga pri skupni zaščiti eura in spodbuja uporabo skupnih struktur Unije za povečanje obsega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi.
•Izbira instrumenta
Predlagani instrument je uredba v kontinuiteti z Uredbo (EU) 2021/840 o vzpostavitvi programa Pericles IV. Izkazalo se je, da se z uredbo zagotavlja pravna varnost, potrebna za učinkovito zaščito eura pred ponarejanjem, ki je ne bi bilo mogoče doseči z drugimi pravnimi instrumenti.
Uporaba programa Pericles se bo s predlogom vzporedne uredbe Sveta v kontinuiteti z Uredbo Sveta (EU) 2021/1696 razširila na države članice, katerih valuta ni euro.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Vmesna ocena programa Pericles IV je bila izvedena leta 2024 v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2021/840. V oceni je bilo ugotovljeno, da program Pericles IV izpolnjuje svoj cilj, tj. prispeva k preprečevanju ponarejanja eura in boju proti njemu, s čimer se ohranja integriteta eurobankovcev in eurokovancev.
Program se je na splošno izkazal za uspešnega pri izboljšanju izmenjave informacij, tehničnih spretnosti, institucionalnih okvirov in operativnih zmogljivosti v boju proti ponarejanju eura v državah članicah EU in tudi v tretjih državah. Uspešno je olajšal mreženje in skupne preiskave ter tako omogočil pomembne dosežke, kot so preiskave, ki so privedle do zasega ponarejenih eurov in razbitja kriminalnih združb.
Program je z zagotavljanjem tehničnih usposabljanj, seminarjev, izmenjav osebja in študij podprl ukrepe, ki so jih sprejele države članice, zlasti v primerih omejenega nacionalnega financiranja. Program Pericles IV je tako doslej zagotovil učinkovito uporabo virov za ustvarjanje izložkov ter doseganje rezultatov in učinkov programa. Čeprav so stroški upravljanja razmeroma visoki v primerjavi s podobnimi programi, je to predvsem posledica omejenega celotnega proračuna programa. Skupni delež teh stroškov se poleg tega zmanjšuje zaradi digitalizacije, kar kaže na splošno povečanje učinkovitosti. Tesno sodelovanje služb Komisije pri usklajevanju in izvajanju ukrepov, na primer s predsedovanjem sestankom skupine strokovnjakov za ponarejanje eura (ECEG), zagotavlja podporo držav članic in učinkovito spremljanje. Za generacijo programa Pericles IV se opravljata vmesna in naknadna ocena, čeprav je glede na majhen obseg in visoko stopnjo kontinuitete v več programskih obdobjih vprašanje sorazmernosti dveh zahtev po oceni na cikel financiranja glede na skupni proračun privedlo do predloga, da se v naslednji generaciji programa ena od ocen nadomesti s poročilom o izvajanju.
Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je program skladen s pobudami drugih institucij Unije, kot sta ECB in Europol, ter jih dopolnjuje. Ker so pobude držav članic po obsegu omejene, program zapolnjuje to vrzel z zagotavljanjem večnacionalnih in večdisciplinarnih ukrepov, ki zagotavljajo strokovno znanje in spodbujajo vzpostavljanje odnosov med samimi državami članicami in s tretjimi državami. Program dejansko nudi znatno dodano vrednost EU, saj vzpostavlja in krepi odnose in sodelovanje med državami članicami, tretjimi državami, institucijami Unije in mednarodnimi organizacijami, ki presegajo delovanje posameznih nacionalnih organov.
Program Pericles IV je tudi še naprej zelo pomemben in se prilagaja spreminjajočim se grožnjam. Nastajajoče grožnje ponarejanja zahtevajo nenehno pozornost in zagotoviti je treba, da število odkritih ponarejenih eurov ostane pod nadzorom in na nizki ravni. Tveganje ponaredkov bo obstajalo, dokler se bo uporabljala gotovina. Sedanje grožnje, ki jih bo moral obravnavati prihodnji program, vključujejo distribucijo ponaredkov in visokokakovostnih komponent na internetu/temnem omrežju ter boj proti denarju, ki se uporablja pri snemanju filmov („movie money“), in lažnemu denarju („prop copy“). Omeniti je treba tudi morebitne grožnje v zvezi s prihodnjim digitalnim eurom in vplivom umetne inteligence na proizvodnjo in odkrivanje ponarejenih valut. Poleg tega je bilo v oceni izpostavljeno, da si program s prenosom znanja na podlagi rednih nadaljnjih ukrepov in stalno podporo iz programa prizadeva zagotoviti trajnostnost svojih izložkov skozi čas in prihodnji napredek pri doseganju svojih ciljev. Deležniki opozarjajo na spreminjajoče se grožnje in določeno stopnjo fluktuacije osebja v pristojnih nacionalnih organih ter poudarjajo potrebo po ponovitvah usposabljanja na dve do tri leta, kar potrjuje pomen nadaljevanja programa s podobnim področjem uporabe.
•Posvetovanja z deležniki
Pred predlogi za programe EU v naslednjem večletnem finančnem okviru je bilo izvedenih sedem javnih posvetovanj, zlasti o financiranju EU za enotni trg in sodelovanju med nacionalnimi organi; financiranju EU za konkurenčnost ter izvajanju financiranja EU z državami članicami in regijami. Posvetovanja so bila namenjena širokemu krogu deležnikov, vključno z državljani, podjetji, MSP, javnimi organi, prejemniki sredstev EU, organizacijami civilne družbe, akademskimi krogi in mednarodnimi deležniki.
Ta posvetovanja potrjujejo potrebo po racionaliziranih naložbah v konkurenčnost EU in enotni trg na ravni EU, med drugim tudi s sodelovanjem med nacionalnimi upravami. Poleg tega kažejo, da se ključni deležniki v veliki meri strinjajo, da se enotni trg krepi z optimizacijo tehničnih in upravnih zmogljivosti za države članice; da so nacionalni organi, državljani, potrošniki in podjetja opolnomočeni z odpravljanjem vrzeli v znanju in podatkih ter da sta reševanje nadnacionalnih izzivov in olajševanje čezmejnega sodelovanja področji z jasno dodano vrednostjo EU.
•Ocena učinka
V skladu z zahtevami finančne uredbe EU in smernicami za boljše pravno urejanje programi, ki zagotavljajo kontinuiteto glede vsebine in strukture ali imajo sorazmerno majhen proračun, ne zahtevajo ocene učinka, temveč predhodno oceno v obliki delovnega dokumenta služb Komisije. Predhodna ocena SWD (SWD(...)), ki je priložena temu predlogu, izpolnjuje zahteve glede boljšega pravnega urejanja. V okviru nje se ocenjuje, da bi nadaljevanje programa Pericles zagotovilo njegovo nadaljnjo učinkovitost pri zaščiti eura pred ponarejanjem in s tem povezanimi goljufijami, zlasti z zagotavljanjem ciljno usmerjenih neposrednih ukrepov Komisije, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic, ter ohranjalo dolgoročne učinke programa, kot je bilo potrjeno v vmesni oceni programa. Visoka raven dodane vrednosti EU programa izhaja iz njegove edinstvene osredotočenosti, ki se odraža v njegovi pravni podlagi v členu 133 PDEU ter ki skupaj z njegovo nadnacionalnostjo in večdisciplinarnostjo izstopa v primerjavi z drugimi programi EU in nacionalnimi načini ukrepanja. Poleg tega Komisija, ki je odgovorna za neposredno upravljanje programa ter oblikovanje in izvajanje politike in zakonodaje EU za zaščito eura, zagotavlja učinkovito doseganje ciljev programa, saj povezuje zakonodajo in politiko z izvajanjem programa.
Nadaljevanje sedanjega programa s povečanimi sredstvi bi zagotovilo njegovo nadaljnjo učinkovitost, med drugim tudi z zagotavljanjem ciljno usmerjenih neposrednih ukrepov Komisije, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic, ter ohranjalo dolgoročne učinke programa, kot je bilo potrjeno v vmesni oceni programa. Zaradi povečanega proračuna bi se v primerjavi s programskim obdobjem programa Pericles IV verjetno povečalo število izvedenih ukrepov in udeležencev ukrepov. S tem bi se zagotovilo doseganje ciljev programa z zaščito eura pred ponarejanjem in s tem povezanimi goljufijami, posodobljenim okvirom za odkrivanje ponarejanja eura, prilagajanjem prihodnjim in spreminjajočim se grožnjam ter vzpostavitvijo in vzdrževanjem učinkovite in dobro usposobljene mreže strokovnjakov za boj proti ponarejanju.
•Poenostavitev
Finančno izvajanje programa Pericles bo dodatno poenostavljeno z večjo uporabo poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov za nepovratna sredstva, kar bi zmanjšalo upravno breme za prijavitelje za sodelovanje v programu.
•Temeljne pravice
Predlog je v skladu z vrednotami Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in temeljnimi pravicami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kjer so cilji predlagane pobude povezani s spodbujanjem temeljnih pravic in uporabo Listine, ter jih spoštuje. Predlog na primer spodbuja svobodo gospodarske pobude z zagotavljanjem varne uporabe enotne valute Unije kot načina plačila.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Evropska komisija predlaga, da se programu za obdobje 2028–2034 dodelijo okvirna finančna sredstva v višini 7 000 000 EUR (v tekočih cenah). Podrobne ocenjene finančne posledice tega predloga so predstavljene v oceni finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga, priloženi temu predlogu.
2025/0258 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem za obdobje 2028–2034 (program „Pericles V“) ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2021/840
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 133 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija in države članice so si zastavile cilj, da bodo določile ukrepe, potrebne za uporabo eura kot enotne valute. Ti ukrepi vključujejo zaščito eura pred ponarejanjem in s tem povezanimi goljufijami, s čimer krepijo zaupanje državljanov in podjetij v pristnost eura ter tako prispevajo k zagotavljanju učinkovitega delovanja eura, zaščiti fiskalne in finančne stabilnosti v Uniji ter spodbujanju mednarodne uporabe eura za trgovino, finančne storitve in naložbe.
(2)Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 določa izmenjavo informacij, sodelovanje in vzajemno pomoč in s tem vzpostavlja usklajen okvir za zaščito eura. Učinki navedene uredbe so bili z Uredbo Sveta (ES) št. 1339/2001 razširjeni na tiste države članice, ki eura niso sprejele za svojo enotno valuto, da se zagotovi enaka stopnja zaščite eura po vsej Uniji.
(3)S preteklo podporo takim ukrepom prek sklepov Sveta 2001/923/ES in 2001/924/ES, s katerima je bil vzpostavljen prvi program Pericles ter ki sta bila naknadno spremenjena in podaljšana s sklepi Sveta 2006/75/ES, 2006/76/ES, 2006/849/ES in 2006/850/ES ter uredbama (EU) št. 331/2014 in (EU) 2021/840 Evropskega parlamenta in Sveta, so se izboljšali ukrepi Unije in držav članic na področju zaščite eura pred ponarejanjem. Prek teh različnih aktov je program Pericles uspešno prispeval k zagotavljanju zaščite eura pred ponarejanjem.
(4)V zvezi s tem je Komisija v svojem sporočilu o rezultatih vmesne ocene programa Pericles IV sklenila, da je sedanja izvedbena struktura programa Pericles IV na splošno uspešna, učinkovita in trajnostna ter ostaja ustrezna za prilagajanje spreminjajočim se grožnjam. Program Pericles IV odpravlja kritično vrzel v številnih državah članicah, kjer so viri za organizacijo mednarodnega in multidisciplinarnega usposabljanja o ponarejanju eura pogosto omejeni. Program z zagotavljanjem ciljno usmerjene podpore krepi zmogljivost Unije za boj proti ponarejanju eura ter podpira razvoj novih odnosov, mrež in nadnacionalnih prizadevanj za sodelovanje. Zato bi bilo treba program Pericles nadaljevati tudi po letu 2028.
(5)Zaščita enotne evropske valute kot javne dobrine ima jasno nadnacionalno razsežnost in zato zaščita eura presega interes in odgovornost posameznih držav članic. Zaradi čezmejnega obtoka eura in intenzivne vpletenosti mednarodnega organiziranega kriminala v ponarejanje eura bi bilo treba nacionalne okvire zaščite dopolniti s pobudo Unije, da bi se zagotovilo enotno nacionalno in mednarodno sodelovanje in obvladovala nastajajoča nadnacionalna tveganja. Zato je ta uredba z vzpostavitvijo programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem potrebna, ustrezna in primerna za doseganje ciljev programa. S programom bi se moralo učinkovito okrepiti sodelovanje med državami članicami ter med Komisijo in državami članicami, ne da bi se omejila sposobnost držav članic za zaščito eura pred ponarejanjem. Ukrepanje na ravni Unije je upravičeno, ker državam članicam jasno pomaga pri skupni zaščiti eura in spodbuja uporabo skupnih struktur Unije za povečanje obsega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi.
(6)Ta uredba določa okvirna finančna sredstva za program izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program „Pericles V“). V tej uredbi so tekoče cene izračunane z uporabo fiksnega deflatorja v višini 2 %.
(7)V hitro spreminjajočem se gospodarskem, socialnem in geopolitičnem okolju so nedavne izkušnje pokazale potrebo po prožnejšem večletnem finančnem okviru in programih za porabo sredstev Unije. V ta namen in v skladu s cilji te uredbe bi bilo treba pri financiranju ustrezno upoštevati spreminjajoče se potrebe politike in prednostne naloge Unije, kot so določene v ustreznih dokumentih, ki jih je objavila Komisija, sklepih Sveta in resolucijah Evropskega parlamenta, hkrati pa zagotoviti zadostno predvidljivost za izvrševanje proračuna.
(8)Za program Pericles V se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta določa pravila o oblikovanju in izvrševanju splošnega proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, nefinančnih donacijah, javnem naročanju, posrednem upravljanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.
(9)V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije, korupcijo ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določena v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta.V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
(10)Program naj bi se izvajal v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 202X/XXXX, ki določa pravila za spremljanje odhodkov in okvir smotrnosti za proračun, vključno s pravili za zagotavljanje enotne uporabe načela, da se ne škoduje bistveno, iz člena 33(2), točka (d), Uredbe (EU) 2024/2509 in načela enakosti spolov iz člena 33(2), točka (f), Uredbe (EU) 2024/2509, pravili za spremljanje in poročanje o smotrnosti programov in dejavnosti Unije, pravili za vzpostavitev portala Unije za financiranje, pravili za ocenjevanje programov ter drugimi horizontalnimi določbami, ki se uporabljajo za vse programe Unije, kot so določbe o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti.
(11)Na podlagi člena 85(1) Sklepa Sveta (EU) 2021/1764 so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v okviru programa in v skladu z morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.
(12)Ukrepi, ki so upravičeni do financiranja ter katerih cilj je spodbujati izmenjavo informacij in osebja, tehnično in znanstveno pomoč ter specializirano usposabljanje, pomembno prispevajo k zaščiti enotne valute Unije pred ponarejanjem in s tem povezanimi goljufijami ter tako omogočajo doseganje visoke in enakovredne ravni zaščite po vsej Uniji, hkrati pa dokazujejo sposobnost Unije za boj proti hudemu organiziranemu kriminalu. Da bi bil program primeren za prihodnost, je treba ohraniti ravnovesje med različnimi vrstami ukrepov, upravičenih do financiranja, in potrebo po ohranitvi njegove osredotočenosti na sedanje in nastajajoče grožnje, vključno z bankovci s spremenjeno podobo in distribucijo ponaredkov prek interneta. Upravičeni ukrepi bi morali zajemati tudi morebitne prihodnje dogodke, kot so morebitne grožnje prihodnjemu digitalnemu euru ter morebitne grožnje zaradi umetne inteligence, pa tudi možnosti njene uporabe pri preiskavah. Nakup opreme, ki jo bodo uporabljali specializirani organi tretjih držav za boj proti ponarejanju pri zaščiti eura pred ponarejanjem, je prav tako bistven za zagotovitev ustrezne zaščite eura v tretjih državah, vendar bi moralo nakup opreme spremljati tudi usposabljanje, potrebno za njeno uporabo. Zato za to vrsto ukrepa nakup opreme ne bi smel biti edini sestavni del ukrepa.
(13)Da bi se upoštevali nadnacionalni in multidisciplinarni vidiki boja proti ponarejanju, je potrebno ravnovesje med različnimi ciljnimi skupinami in udeleženci ukrepov v okviru programa. Zato bi morali biti vsi ukrepi nadnacionalni in multidisciplinarni, poleg tradicionalnih deležnikov, kot so organi kazenskega pregona in nacionalne centralne banke, pa bi bilo koristno tudi, da bi se v ukrepe v okviru programa kot udeleženci bolj vključili sodstvo, carina ter ponudniki paketnih in dostavnih storitev.
(14)Program nadomešča program, vzpostavljen z Uredbo (EU, Euratom) 2021/840 za obdobje 2021 do 2027. Uredbo (EU) 2021/840 bi bilo zato treba razveljaviti.
(15)Za zagotovitev nemotenega in neprekinjenega prehoda s programa Pericles IV na program Pericles V je primerno trajanje programa Pericles V uskladiti z obdobjem uporabe [sklic na uredbo o VFO za obdobje po letu 2027] Uredbe (EU, Euratom) 20xx/...[?]. Program Pericles V bi se zato moral začeti uporabljati 1. januarja 2028 –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen [1]
Predmet urejanja
Ta uredba vzpostavlja program izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program „Pericles V“) (v nadaljnjem besedilu: program) ter določa cilje programa, njegov proračun za obdobje 2028–2034, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Člen [2]
Cilji programa
1.Splošni cilj programa je preprečevanje ponarejanja in s tem povezanih goljufij ter boj proti njim ter ohranjanje celovitosti eura, s čimer se krepi zaupanje državljanov in podjetij v pristnost eura ter tako prispeva k zagotavljanju učinkovitega delovanja eura, zaščiti fiskalne in finančne stabilnosti v Uniji ter spodbujanju mednarodne uporabe eura za trgovino, finančne storitve in naložbe.
2.Specifični cilj programa je zaščita eura pred ponarejanjem in s tem povezanimi goljufijami, pri čemer upošteva tudi morebitne prihodnje dogodke, kot so morebitne grožnje prihodnjemu digitalnemu euru ter morebitne grožnje zaradi umetne inteligence, pa tudi možnosti njene uporabe pri preiskavah. To se izvaja s podporo in dopolnjevanjem ukrepov, ki jih sprejmejo države članice, ter zagotavljanjem pomoči pristojnim nacionalnim organom in organom Unije pri njihovih prizadevanjih, da razvijejo tesno in redno sodelovanje ter izmenjavo dobrih praks med seboj ter s Komisijo, tudi z vključitvijo tretjih držav in mednarodnih organizacij, če je primerno.
Člen [3]
Proračun
1.Okvirna finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2028–2034 znašajo 7 000 000 EUR v tekočih cenah.
2.Odobritve se lahko knjižijo v proračun Unije po letu 2034, da se pokrijejo potrebni odhodki in omogoči upravljanje ukrepov, ki niso zaključeni do konca programa.
3.Finančna sredstva iz odstavka 1 tega člena in zneski dodatnih sredstev iz člena 4 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, korporativni informacijskotehnološki sistemi in platforme ter dejavnosti informiranja, prepoznavnosti in komuniciranja, vključno s korporativnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, ter za vso drugo tehnično in upravno pomoč ali odhodke, povezane z zaposlenimi, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa.
Člen [4]
Dodatna sredstva
1.Države članice, institucije, organi in agencije Unije, tretje države, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije ali druge tretje strani lahko zagotovijo dodatne finančne ali nefinančne prispevke za program. Dodatni finančni prispevki so zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(2), točka (a), (d) ali (e), ali člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.
2.Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo dajo na voljo za program. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno ali posredno v skladu s členom 62(1), točka (a) ali (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Dodajo se znesku iz člena 3(1) te uredbe. Uporabijo se v korist zadevne države članice. Kadar Komisija za dodatne zneske, ki so tako dani na voljo za program, ne sklene pravne obveznosti v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, se lahko ustrezni zneski, za katere niso sklenjene obveznosti, na zahtevo zadevne države članice prerazporedijo nazaj v enega ali več zadevnih izvornih programov ali njihovih naslednikov.
Člen [5]
Alternativno, kombinirano in kumulativno financiranje
1.Program se izvaja v sinergiji z drugimi programi Unije. Ukrep, ki je prejel prispevek Unije iz drugega programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru tega programa. Za ustrezni prispevek se uporabljajo pravila zadevnega programa Unije, lahko pa se za vse prispevke uporablja enoten sklop pravil in se sklene ena sama pravna obveznost. Če prispevek Unije temelji na upravičenih stroških, kumulativna podpora iz proračuna Unije ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa in se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.
2.Postopki dodeljevanja v okviru programa se lahko izvedejo skupaj v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja z državami članicami, institucijami, organi in agencijami Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami, mednarodnimi finančnimi institucijami ali drugimi tretjimi stranmi (v nadaljnjem besedilu: partnerji v skupnem postopku dodeljevanja), če je zagotovljena zaščita finančnih interesov Unije. Za take postopke se uporablja enoten sklop pravil in se sklene ena sama pravna obveznost. V ta namen lahko partnerji v skupnem postopku dodeljevanja dajo sredstva na voljo programu v skladu s členom [5] te uredbe ali pa se lahko pooblastijo za izvajanje postopka dodeljevanja, po potrebi v skladu s členom 62(1), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. V skupnih postopkih dodeljevanja lahko komisijo za ocenjevanje iz člena 153(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 sestavljajo tudi člani, ki so predstavniki partnerjev v navedenem postopku.
Člen [6]
Tretje države, pridružene programu
1.V programu lahko kot polno ali delno pridružene sodelujejo naslednje tretje države, in sicer v skladu s cilji iz člena 2 ter ustreznimi mednarodnimi sporazumi ali v okviru teh sporazumov sprejetimi sklepi, ki se uporabljajo za:
(a)članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ter evropske mikrodržave;
(b)države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke:
(c)države evropske sosedske politike;
(d)druge tretje države.
2.Pridružitveni sporazumi za sodelovanje v programih:
(a)zagotavljajo pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programu;
(b)določajo pogoje za sodelovanje v programu, vključno z izračunom finančnih prispevkov, sestavljenih iz operativnega prispevka in pristojbine za sodelovanje, za program in njegove splošne upravne stroške;
(c)na tretjo državo ne prenašajo nobenega pooblastila za odločanje v programu;
(d)jamčijo pravice Unije, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese;
(e)po potrebi zagotavljajo zaščito interesov Unije v zvezi z varnostjo in javnim redom.
Za namene prvega pododstavka, točka (d), tretja država podeli potrebne pravice in dostop, ki se zahtevajo na podlagi uredb (EU, Euratom) 2024/2509 in (EU, Euratom) št. 883/2013, ter zagotovi, da so sklepi o izvršbi, ki nalagajo denarno obveznost na podlagi člena 299 PDEU, ter sodbe in sklepi Sodišča Evropske unije izvršilni naslov.
Člen [7]
Izvajanje in oblike financiranja Unije
1.Program se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 v okviru neposrednega upravljanja ali v okviru posrednega upravljanja s subjekti iz člena 62(1), točka (c), navedene uredbe.
2.Financiranje Unije se lahko zagotovi v kateri koli obliki v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, zlasti kot nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila in nefinančne donacije.
3.Kadar se financiranje Unije zagotovi v obliki nepovratnih sredstev, se financiranje zagotovi kot financiranje, ki ni povezano s stroški, ali po potrebi z uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509. Financiranje se lahko zagotovi v obliki povračila dejanskih upravičenih stroškov le, kadar ciljev ukrepa ni mogoče doseči drugače.
Člen [8]
Upravičenost
1.Merila za upravičenost se za podporo doseganju ciljev iz člena 2 te uredbe določijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 in se uporabljajo za vse postopke dodeljevanja v okviru programa.
2.V postopkih dodeljevanja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja je lahko do prejemanja financiranja Unije upravičen eden ali več od naslednjih pravnih subjektov, če so imenovani za pristojne nacionalne organe, kot so opredeljeni v členu 2, točka (b), Uredbe (ES) št. 1338/2001:
(a)subjekti s sedežem v državi članici;
(b)subjekti s sedežem v pridruženi tretji državi;
(c)mednarodne organizacije;
(d)drugi subjekti s sedežem v nepridruženih tretjih državah, kadar je financiranje takih subjektov bistveno za izvajanje ukrepa in prispeva k ciljem iz člena 3.
3.Dodatno k členu 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko pridružene tretje države iz člena 7(1) te uredbe po potrebi sodelujejo v katerem koli mehanizmu javnega naročanja iz člena 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in imajo od njega koristi. Pravila, ki se uporabljajo za države članice, se smiselno uporabljajo za sodelujoče pridružene tretje države.
4.Postopki dodeljevanja, ki vplivajo na varnost ali javni red, zlasti v zvezi s strateškimi sredstvi in interesi Unije ali njenih držav članic, se omejijo v skladu s členom 136 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.
5.Ukrepi, ki so lahko upravičeni do podpore v okviru programa, vključujejo:
(a)izmenjavo in razširjanje informacij o temah iz Priloge, zlasti z organiziranjem delavnic, srečanj in seminarjev, vključno z usposabljanjem, ciljnim zaposlovanjem in izmenjavo osebja pristojnih nacionalnih organov ter drugimi podobnimi ukrepi;
(b)potrebno tehnično, znanstveno in operativno pomoč, kot je navedena v Prilogi;
(c)nakup opreme, ki jo bodo uporabljali specializirani organi tretjih držav za boj proti ponarejanju pri zaščiti eura pred ponarejanjem.
Ukrepi iz prvega pododstavka, točka (c), se izvajajo izključno z nepovratnimi sredstvi, nakup opreme pa ni edini sestavni del sporazuma o nepovratnih sredstvih.
6.Vsi ukrepi, ki se financirajo iz programa, vključujejo sodelovanje izvajalcev in/ali udeležencev usposabljanja iz vsaj dveh držav članic in/ali tretjih držav ter vsaj dveh poklicnih skupin iz Priloge.
7.Poklicne skupine iz odstavka 6 lahko vključujejo strokovnjake in udeležence iz tretjih držav.
8.Subjekti, ki so upravičeni do financiranja v okviru programa, so pristojni nacionalni organi, kot so opredeljeni v členu 2, točka (b), Uredbe (ES) št. 1338/2001. V primerih, ko je program odprt za sodelovanje tretjih držav prek popolne ali delne pridružitve v skladu s členom 7 te uredbe, se za upravičene do financiranja štejejo tudi organi, ki jih navedene tretje države imenujejo za pristojne nacionalne organe, kot so opredeljeni v členu 2, točka (b), Uredbe (ES) št. 1338/2001.
9.V postopkih dodeljevanja za nepovratna sredstva ukrepi ali njihovi deli, ki se že v celoti financirajo iz drugih javnih ali zasebnih virov, razen prispevkov Unije v okviru sinergijskih ukrepov iz člena 5, niso upravičeni do financiranja.
10.V programu dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se lahko podrobneje opredelijo merila za upravičenost iz te uredbe ali določijo dodatna merila za upravičenost za določene ukrepe.
Člen [9]
Program dela
Program se izvaja sprogrami dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.
Člen [10]
Razveljavitev
Uredba (EU) 2021/840 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2028.
Člen [11]
Prehodne določbe
1.Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov do njihovega zaključka v skladu z Uredbo (EU) 2021/840, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.
2.Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v okviru Uredbe (EU) 2021/840.
Člen [12]
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2028.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
predsednica
predsednik/predsednica
OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3
1.1Naslov predloga/pobude3
1.2Zadevna področja3
1.3Cilji3
1.3.1Splošni cilji3
1.3.2Specifični cilji3
1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3
1.3.4Kazalniki smotrnosti3
1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4
1.5Utemeljitev predloga/pobude4
1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4
1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4
1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4
1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5
1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5
1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6
1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6
2.UKREPI UPRAVLJANJA8
2.1Pravila o spremljanju in poročanju8
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8
2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8
2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8
2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10
3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12
3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12
3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17
3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22
3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24
3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24
3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24
3.2.3.3Odobritve skupaj24
3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25
3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25
3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26
3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26
3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28
3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28
3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28
3.3Ocenjene posledice za prihodke29
4.Digitalne razsežnosti29
4.1Zahteve digitalnega pomena30
4.2Podatki30
4.3Digitalne rešitve31
4.4Ocena interoperabilnosti31
4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1Naslov predloga/pobude
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Pericles V za obdobje 2028–2034
1.2Zadevna področja
Zaščita eura pred ponarejanjem.
1.3Cilji
1.3.1Splošni cilji
Splošni cilj programa je preprečevanje ponarejanja in s tem povezanih goljufij ter boj proti njim ter ohranjanje celovitosti eura, s čimer se krepi zaupanje državljanov in podjetij v pristnost eura ter tako prispeva k zagotavljanju učinkovitega delovanja eura, zaščiti fiskalne in finančne stabilnosti v Uniji ter spodbujanju mednarodne uporabe eura za trgovino, finančne storitve in naložbe.
1.3.2Specifični cilji
Specifični cilj programa je: zaščita eura pred ponarejanjem in s tem povezanimi goljufijami, pri čemer upošteva tudi morebitne prihodnje dogodke, kot so morebitne grožnje prihodnjemu digitalnemu euru ter morebitne grožnje zaradi umetne inteligence, pa tudi možnosti njene uporabe pri preiskavah. To se izvaja s podporo in dopolnjevanjem ukrepov, ki jih sprejmejo države članice, ter zagotavljanjem pomoči pristojnim nacionalnim organom in organom Unije pri njihovih prizadevanjih, da razvijejo tesno in redno sodelovanje ter izmenjavo dobrih praks med seboj ter s Komisijo, tudi z vključitvijo tretjih držav in mednarodnih organizacij, če je primerno.
1.3.3Pričakovani rezultati in posledice
Program Pericles bo upravičencem, tj. pristojnim organom držav članic, pomagal pri njihovem delu na področju zaščite eura pred ponarejanjem in s tem povezanimi goljufijami, in sicer z usposabljanjem, izmenjavo dobrih praks in ozaveščanjem. Ciljne skupine za ukrepe v okviru programa bodo vsi zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, ki so povezani z zaščito eura.
1.3.4Kazalniki smotrnosti
Ta pobuda se bo spremljala prek okvira smotrnosti za proračun za obdobje po letu 2027, ki je analiziran v ločenem predlogu. Okvir smotrnosti določa poročilo o izvajanju v fazi izvajanja programa in naknadno oceno, ki se izvede v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Ocena se izvede v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje in bo temeljila na kazalnikih, ki so pomembni za cilje programa.
Kazalniki izložkov in rezultatov za namen spremljanja napredka in dosežkov tega programa bodo ustrezali skupnim kazalnikom iz Uredbe xxx [horizontalna uredba o okviru smotrnosti].
1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
Nov ukrep
Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa
Podaljšanje obstoječega ukrepa
Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.5Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Euro je kot enotna valuta Unije temeljnega pomena za Evropo, katere integriteto je treba varovati v vseh njenih razsežnostih. Nevarnost ponarejanja je še vedno velika. Čeprav povprečno število letno odkritih ponarejenih eurobankovcev ostaja pod nadzorom, je potrebna stalna pozornost, kar dokazujejo vse večja razpoložljivost visokokakovostnih ponarejenih eurov in varnostnih elementov na internetu/temnem omrežju, pojav bankovcev s spremenjeno podobo ter obstoj žariščnih točk ponarejanja v EU in zunaj nje. Poleg tega se eurogotovina v EU še naprej široko uporablja skupaj z elektronskimi plačilnimi sredstvi, zaradi česar je potrebna stalna zaščita pred ponarejanjem enotne valute. Ponaredki povzročajo škodo državljanom in podjetjem, ki ne prejmejo odškodnine zanje, tudi če so jih prejeli v dobri veri. Na splošno to vpliva na status eurobankovcev in eurokovancev kot zakonitega plačilnega sredstva ter zaupanje državljanov in podjetij v pristne eurobankovce in eurokovance.
Ker zaščita eura pred ponarejanjem zahteva stalno pozornost, se bo pobuda stalno izvajala, in sicer z namenskimi nepovratnimi sredstvi in naročili za ukrepe.
1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Zaščita enotne evropske valute kot javne dobrine ima jasno nadnacionalno razsežnost in zato zaščita eura presega interes in odgovornost posameznih držav članic EU. Zaradi čezmejnega obtoka eura in intenzivne vpletenosti mednarodnega organiziranega kriminala v ponarejanje eura (pri izdelavi in distribuciji) je treba nacionalne okvire zaščite dopolniti s pobudo EU, da bi se zagotovilo enotno nacionalno in mednarodno sodelovanje in obvladovala nastajajoča nadnacionalna tveganja.
. Program z zagotavljanjem ciljno usmerjene podpore krepi zmogljivost EU za boj proti ponarejanju eura. Odsotnost programa bi vplivala na tekoče pobude ter ovirala razvoj novih odnosov in mrež, kar bi oviralo prizadevanja za nadnacionalno sodelovanje.
Pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU
Program prinaša znatno dodano vrednost EU, saj vzpostavlja in krepi odnose in sodelovanje med državami članicami, tretjimi državami, institucijami Unije in mednarodnimi organizacijami, ki jih posamezni nacionalni organi ne morejo doseči, na primer z vzpostavitvijo usklajenega odnosa s kitajskimi organi za boj proti grožnjam, kot je distribucija ponarejenih hologramov eura, in spodbujanjem skupne strategije EU za boj proti grožnjam, ki jih predstavljajo bankovci s spremenjeno podobo.
Program z zagotavljanjem ciljno usmerjene podpore krepi zmogljivost EU za boj proti ponarejanju eura. Odsotnost programa bi vplivala na tekoče pobude ter ovirala razvoj novih odnosov in mrež, kar bi oviralo prizadevanja za nadnacionalno sodelovanje.
1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Vmesna ocena programa Pericles IV je bila izvedena leta 2024 v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2021/840. V oceni je bilo ugotovljeno, da program Pericles IV izpolnjuje svoj cilj, tj. prispeva k preprečevanju ponarejanja eura in boju proti njemu, s čimer se ohranja integriteta eurobankovcev in eurokovancev.
Program se je na splošno izkazal za uspešnega pri izboljšanju izmenjave informacij, tehničnih spretnosti, institucionalnih okvirov in operativnih zmogljivosti v boju proti ponarejanju eura v državah članicah EU in tudi v tretjih državah. Uspešno je olajšal mreženje in skupne preiskave ter tako omogočil pomembne dosežke, kot so preiskave, ki so privedle do zasega ponarejenih eurov in razbitja kriminalnih združb.
Glede na vmesno oceno programa Pericles IV slednji odpravlja kritično vrzel v številnih državah članicah, kjer so viri za organizacijo mednarodnih in multidisciplinarnih usposabljanj o ponarejanju eura pogosto omejeni. Program je z zagotavljanjem tehničnih usposabljanj, seminarjev, izmenjav osebja in študij podprl ukrepe, ki so jih sprejele države članice, zlasti v primerih omejenega nacionalnega financiranja. Program Pericles IV je tako doslej zagotovil učinkovito uporabo virov za ustvarjanje izložkov ter doseganje rezultatov in učinkov programa. Čeprav so stroški upravljanja razmeroma visoki v primerjavi s podobnimi programi, je to predvsem posledica omejenega celotnega proračuna programa. Skupni delež teh stroškov se poleg tega zmanjšuje zaradi digitalizacije, kar kaže na splošno povečanje učinkovitosti. Tesno sodelovanje služb Komisije pri usklajevanju in izvajanju ukrepov, na primer s predsedovanjem sestankom skupine strokovnjakov za ponarejanje eura (ECEG), zagotavlja podporo držav članic in učinkovito spremljanje. Za generacijo programa Pericles IV se opravljata vmesna in naknadna ocena, čeprav je glede na majhen obseg in visoko stopnjo kontinuitete v več programskih obdobjih vprašanje sorazmernosti dveh zahtev po oceni na cikel financiranja glede na skupni proračun privedlo do predloga, da se ena od ocen nadomesti s poročilom o izvajanju.
Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je program skladen s pobudami drugih institucij Unije, kot sta ECB in Europol, ter jih dopolnjuje. Ker so pobude držav članic po obsegu omejene, program zapolnjuje to vrzel z zagotavljanjem večnacionalnih in večdisciplinarnih ukrepov, ki zagotavljajo strokovno znanje in spodbujajo vzpostavljanje odnosov med samimi državami članicami in s tretjimi državami.
Program Pericles IV je tudi še naprej zelo pomemben in se prilagaja spreminjajočim se grožnjam. . Nastajajoče grožnje ponarejanja zahtevajo nenehno pozornost in zagotoviti je treba, da število odkritih ponarejenih eurov ostane pod nadzorom in na nizki ravni. Tveganje ponaredkov bo obstajalo, dokler se bo uporabljala gotovina. Sedanje grožnje, ki jih bo moral obravnavati prihodnji program, vključujejo distribucijo ponaredkov in visokokakovostnih komponent na internetu/temnem omrežju ter boj proti denarju, ki se uporablja pri snemanju filmov („movie money“), in lažnemu denarju („prop copy“). Omeniti je treba tudi morebitne grožnje v zvezi s prihodnjim digitalnim eurom in vplivom umetne inteligence na proizvodnjo in odkrivanje ponarejenih valut. Poleg tega je bilo v oceni izpostavljeno, da si program s prenosom znanja na podlagi rednih nadaljnjih ukrepov in stalno podporo iz programa prizadeva zagotoviti trajnostnost svojih izložkov skozi čas in prihodnji napredek pri doseganju svojih ciljev. Deležniki opozarjajo na spreminjajoče se grožnje in določeno stopnjo fluktuacije osebja v pristojnih nacionalnih organih ter poudarjajo potrebo po ponavljajočem se usposabljanju vsaki dve do tri leta, kar potrjuje pomen nadaljevanja programa s podobnim področjem uporabe.
1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Pobuda je del predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034.
Program nudi znatno dodano vrednost EU, saj vzpostavlja in krepi odnose in sodelovanje med državami članicami, tretjimi državami, institucijami Unije in mednarodnimi organizacijami, ki presegajo delovanje posameznih nacionalnih organov.
Najti bi bilo mogoče sinergije s programom za enotni trg, ki bo združeval ukrepe, podprte iz proračuna EU, da bi se odpravile čezmejne ovire ter spodbujalo sodelovanje med nacionalnimi upravami, pri čemer bo program Pericles prispeval k tem prizadevanjem, pa tudi k učinkovitemu delovanju enotnega trga z zagotavljanjem varnosti enotne valute. Sinergije bi bilo mogoče najti tudi z Evropskim skladom za konkurenčnost, saj si bo program Pericles V prizadeval prispevati tudi k strateški avtonomiji in zaščiti kritične infrastrukture z zagotavljanjem varne uporabe eura kot enotne valute in načina plačila.
1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
Časovno omejeno:
–
od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034,
–
finančne posledice med letoma 2028 in 2034 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2028 in 2037 za odobritve plačil.
Časovno neomejeno:
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna
Neposredno upravljanje – Komisija:
– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije
– prek izvajalskih agencij
Deljeno upravljanje z državami članicami
Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo
– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)
– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu
– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe
– subjektom javnega prava
– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva
– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva
– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu
– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije
Opombe
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1Pravila o spremljanju in poročanju
Pri pravilih o spremljanju in poročanju za ta program bodo upoštevane zahteve iz Uredbe xxx [horizontalna uredba o okviru smotrnosti].
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Način izvrševanja proračuna:
Program se izvaja z neposrednim upravljanjem s strani Komisije. To zagotavlja, da je Komisija odgovorna tako za neposredno upravljanje programa kot za oblikovanje ter izvajanje politike in zakonodaje EU za zaščito eura, kar zajema preprečevanje, pregon in sodelovanje ter omogoča optimalno stopnjo sinergije. To zagotavlja učinkovito doseganje ciljev programa, saj povezuje zakonodajo in politiko z izvajanjem programa. Sodelovanje Komisije pri skoraj vsakem ukrepu podpira pripravo in predstavitev zakonodajne razsežnosti in razsežnosti politike EU.
Mehanizmi za financiranje izvajanja:
Finančna podpora v okviru programa za upravičene ukrepe ima obliko:
(a) nepovratnih sredstev (ukrepi, ki jih izvaja pristojni nacionalni organ) ali
(b) javnih naročil (neposredni ukrepi).
Komisija uporablja javna naročila („neposredne ukrepe“) za dopolnjevanje ukrepov, financiranih z nepovratnimi sredstvi, in s tem obravnavo čim več nastajajočih groženj in prednostnih nalog.
Delovni program bo vključeval vse obvezne elemente v skladu s členom 110 finančne uredbe, vključno z dodelitvijo proračunskih sredstev.
Načini plačila:
Komisija izvrši naslednja plačila upravičencu:
– plačilo predhodnega financiranja,
– plačilo razlike na podlagi zahtevka za plačilo razlike.
Namen predhodnega financiranja je upravičencu zagotoviti likvidnostna sredstva. Predhodno financiranje ostane v lasti Unije, dokler se ne poračuna s plačilom razlike. S plačilom razlike se povrne ali krije preostali del upravičenih stroškov, ki jih ima upravičenec pri izvajanju ukrepa.
Strategija kontrol:
Postopki kontrol za oba dela programa (nepovratna sredstva in javna naročila) so skladni s finančno uredbo.
Predhodna preverjanja (prevzete obveznosti in plačila)
Komisija se je glede načina finančnega upravljanja odločila za delno decentraliziran model, pri čemer se finančni začetek in preverjanje izvajata v centralni finančni enoti, operativni začetek, preverjanje in končna odobritev pa v operativnih enotah. Vso dokumentacijo bodo preverili vsaj štirje uslužbenci (finančni pobudnik in finančni preveritelj v enoti za proračun ter operativni pobudnik in preveritelj v enoti, pristojni za odhodke), preden jih bo sprejel odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa.
Pri vsej dokumentaciji o javnih naročilih na podlagi programa Pericles je na dan ukrepa navzoč predstavnik Komisije, da nadzoruje pravilno uporabo sredstev (na primer konference in usposabljanja).
Nepovratna sredstva
– Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki ga podpišejo upravičenci, določa pogoje za financiranje in dejavnosti na podlagi nepovratnih sredstev, vključno s poglavjem o metodah kontrol.
– Pri večini nepovratnih sredstev programa Pericles je na dan ukrepa navzoč predstavnik Komisije, da prispeva k dogodku (na primer govorci, vodje usposabljanj) in preveri pravilno izvedbo ukrepa (na primer konference in usposabljanja).
Javna naročila
– Pripravijo se podrobni razpisni pogoji, ki so podlaga za posamezne pogodbe. V vseh pogodbah, sklenjenih med Komisijo in zunanjim subjektom, so predvideni ukrepi proti goljufijam.
– Komisija izvaja kontrole nad vsemi rezultati ter preverja vse dejavnosti in storitve, ki jih izvaja okvirni pogodbenik.
Vzpostavljene kontrole omogočajo Komisiji dovolj zanesljivo zagotovilo kakovosti in pravilnosti odhodkov ter zmanjšujejo tveganje neskladnosti. Navedene kontrole skoraj izničujejo potencialna tveganja in zajemajo 100 % upravičencev. Šteje se, da je strategija kontrol programa učinkovita za omejitev tveganja neskladnosti in sorazmerna s tveganjem glede na majhen proračun, ki ga vključuje.
2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Za sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev se šteje, da je stopnja tveganja nizka, saj so v 90 % primerov upravičenci javne uprave ali organi pregona v državah članicah. Za pogodbe, oddane na podlagi postopka javnega naročanja, so tveganja omejena, ker je pomemben del odhodkov pravno in finančno opredeljen z okvirno pogodbo, sklenjeno za eno leto z možnostjo trikratnega podaljšanja.
V skladu z zahtevami Komisije se bo vsako leto opravila ocena tveganja.
Pomembno tveganje, ugotovljeno v dokumentaciji o nepovratnih sredstvih, je, da si upravičenec ohlapno razlaga pogoje pridobitve nepovratnih sredstev glede upravičenosti stroškov, ki nastanejo pri izvajanju ukrepa. Za zmanjšanje tega tveganja so na portalu za financiranje in razpise objavljena pogosta vprašanja za prijavitelje.
Zanesljivost finančnega poročanja: da bi se zagotovil resničen in pravičen prikaz stanja, je treba pri vseh plačilih preveriti njihove zneske. Izvajata se tudi horizontalno računovodsko preverjanje in poročanje.
Varovanje sredstev in informacij: plačila predhodnega financiranja, ki jih je treba še obračunati, so prikazana kot sredstva v bilanci stanja. Varovanje se doseže na dva glavna načina: finančna sposobnost potencialnega upravičenca je zagotovljena, saj so vsi prijavitelji izbrani iz zaprte skupine javnih organov, operativna enota pa skozi vse leto redno spremlja, ali so rezultati zagotovljeni pravočasno.
2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Skupna stroškovna učinkovitost kontrol glede na stroške programa Pericles bo izmerjena z deležem skupnih stroškov kontrol plačil. Upoštevati bi bilo treba, da bo kljub nadpovprečnemu razmerju stroškov kontrol izvajanje dovolj uspešno in stroškovno učinkovito. Visoko razmerje stroškov kontrol je mogoče pojasniti z naslednjim:
Pristojna enota je tudi aktivna poslovna enota, katere dejavnosti se prepletajo z izvajanjem aktivnosti programa Pericles, ki jih izvajajo države članice in pristojni nacionalni organi. To se doseže z razpravo in usklajevanjem skupine strokovnjakov držav članic ter z udeležbo na vseh dogodkih/delavnicah/usposabljanjih, ki jih organizirajo upravičenci. Predhodne razprave zagotavljajo visoko kakovost rezultatov, ki se uporabljajo za delo enote. Sodelovanje osebja Komisije pri vseh dogodkih se nanaša predvsem na njegove dejavnosti, ki jih izvaja kot poslovna enota (predsedovanje, izvedba predstavitev, vodenje delavnic, sodelovanje pri oblikovanju sklepov in posledična uporaba rezultatov), ter hkrati daje priložnost za spremljanje in ocenjevanje kakovosti vseh izvedenih ukrepov na kraju samem (največ 15 % časa, porabljenega na kraju dogodka). Podobno Komisija v svojih prostorih pogosto gosti udeležence izmenjave osebja v okviru programa Pericles. Te naloge, ki so večinoma povezane s politiko, predstavljajo velik delež časa, ki ga porabi enota.
Program Pericles ima razmeroma majhen proračun, katerega izvrševanje in kontrole niso sorazmerni z relativno nizkimi dodeljenimi nepovratnimi sredstvi, hkrati pa program zaradi majhnega proračuna ne more izkoriščati ekonomije obsega.
Program se izvaja prek enega razpisa za zbiranje predlogov, za katerega veljata dva roka, zato se vsako leto izvedeta dva postopka dodelitve. Cilj upravljavskega in kontrolnega sistema je ohranjati pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) pod 2-odstotnim pragom pomembnosti na letni ravni.
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Glej uvodno izjavo 9 predloga. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določena v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
Komisija ohranja trdno strategijo za boj proti goljufijam. GD ECFIN to dopolnjuje s strategijo za boj proti goljufijam in revizijsko strategijo, ki zajema dejavnosti, ki spadajo v njegovo pristojnost, ter z naknadnimi kontrolami svojih programov.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
·Obstoječe proračunske vrstice: ni relevantno
·Zahtevane nove proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
Proračunska vrstica
|
Vrsta odhodkov
|
Prispevek
|
|
številka
|
dif./nedif.
|
držav Efte
|
držav kandidatk in potencialnih kandidatk
|
drugih tretjih držav
|
drugi namenski prejemki
|
2
|
05 01 03 Odhodki za podporo za program Pericles (zaščita eura)
|
nedif.
|
NE
|
NE
|
NE
|
NE
|
2
|
05 04 01 Program Pericles
|
dif.
|
NE
|
NE
|
NE
|
NE
|
3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
–
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
–
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
številka
|
2
|
GD ECFIN
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
VFO 2028–2034 SKUPAJ
|
|
2028
|
2029
|
2030
|
2031
|
2032
|
2033
|
2034
|
|
Odobritve za poslovanje
|
Proračunska vrstica 05 04 01 Program Pericles
|
obveznosti
|
(1a)
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
|
plačila
|
(2a)
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov
|
Proračunska vrstica 05 01 03 Odhodki za podporo za program Pericles (zaščita eura)
|
|
(3)
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
Odobritve za GD
|
obveznosti
|
= 1a +3
|
1
|
1
|
1
|
1
|
1
|
1
|
1
|
7
|
ECFIN SKUPAJ
|
plačila
|
= 2a + 3
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
VFO 2028–2034 SKUPAJ
|
|
2028
|
2029
|
2030
|
2031
|
2032
|
2033
|
2034
|
|
Odobritve za poslovanje SKUPAJ
|
obveznosti
|
(4)
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
|
plačila
|
(5)
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ
|
(6)
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
Odobritve iz RAZDELKA <2> večletnega finančnega okvira
|
obveznosti
|
= 4 + 6
|
1
|
1
|
1
|
1
|
1
|
1
|
1
|
7
|
SKUPAJ
|
plačila
|
= 5 + 6
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
4
|
„Upravni odhodki“
|
GD ECFIN
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
VFO 2028–2034 SKUPAJ
|
|
2028
|
2029
|
2030
|
2031
|
2032
|
2033
|
2034
|
|
Človeški viri
|
0,376
|
0,376
|
0,376
|
0,376
|
0,376
|
0,376
|
0,376
|
2,632
|
Drugi upravni odhodki
|
0,015
|
0,015
|
0,015
|
0,015
|
0,015
|
0,015
|
0,015
|
0,105
|
GD ECFIN SKUPAJ
|
odobritve
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
2,737
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj)
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
2,737
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
VFO 2028–2034 SKUPAJ
|
|
2028
|
2029
|
2030
|
2031
|
2032
|
2033
|
2034
|
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira
|
obveznosti
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
SKUPAJ
|
plačila
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)
Kazalniki izložkov in rezultatov za namen spremljanja napredka in dosežkov tega programa bodo ustrezali skupnim kazalnikom iz Uredbe xxx [uredba o okviru smotrnosti].
3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
–
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.
–
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna
IZGLASOVANE ODOBRITVE
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
2028–2034 SKUPAJ
|
|
2028
|
2029
|
2030
|
2031
|
2032
|
2033
|
2034
|
|
RAZDELEK 4
|
Človeški viri
|
0,376
|
0,376
|
0,376
|
0,376
|
0,376
|
0,376
|
0,376
|
2,632
|
Drugi upravni odhodki
|
0,015
|
0,015
|
0,015
|
0,015
|
0,015
|
0,015
|
0,015
|
0,105
|
Seštevek za RAZDELEK 4
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
0,391
|
2,737
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 4
|
Človeški viri
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
Drugi odhodki upravne narave
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 4
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
|
SKUPAJ
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
Opis nalog:
Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih
–
Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–
Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
IZGLASOVANE ODOBRITVE
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
|
2028
|
2029
|
2030
|
2031
|
2032
|
2033
|
2034
|
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
|
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)
|
2
|
2
|
2
|
2
|
2
|
2
|
2
|
20 01 02 03 (delegacije EU)
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
01 01 01 01 (posredne raziskave)
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
01 01 01 11 (neposredne raziskave)
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
Druge proračunske vrstice (navedite)
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
|
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
Vrstica za upravno podporo
|
– na sedežu
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
|
– na delegacijah EU
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 4
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 4
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
SKUPAJ
|
2
|
2
|
2
|
2
|
2
|
2
|
2
|
Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):
|
Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije
|
Izredno dodatno osebje*
|
|
|
financirano iz razdelka 4 ali odobritev za raziskave
|
financirano iz vrstice BA
|
financirano s pristojbinami
|
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom
|
2
|
|
n. r.
|
|
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU)
|
|
|
|
|
*Please explain briefly below why the tasks included in the proposal at stake cannot be covered fully by existing HR resources and internal redeployments within the DG already implementing the action or within the Commission services.
Opis nalog:
Uradniki in začasni uslužbenci
|
Načrtovanje, upravljanje, spremljanje in nadziranje izvajanja programa.
|
Zunanji sodelavci
|
|
3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami
Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.
Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 4 vnesti v za to določeno vrstico.
Odobritve iz razdelkov 1–3 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.
Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
VFO 2028–2034 SKUPAJ
|
|
2028
|
2029
|
2030
|
2031
|
2032
|
2033
|
2034
|
|
RAZDELEK 4
|
Odhodki za IT (na ravni organizacije)
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,115
|
Seštevek za RAZDELEK 4
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,115
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 4
|
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik)
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 4
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
0
|
|
SKUPAJ
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,016
|
0,115
|
3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
Predlog je skladen s predlogom za VFO za obdobje 2028–2034.
3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
–
ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb
–
je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Skupaj
|
|
2028
|
2029
|
2030
|
2031
|
2032
|
2033
|
2034
|
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.3
Ocenjene posledice za prihodke
–
Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
–
Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
–
za lastna sredstva
–
za druge prihodke
–
Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Prihodkovna proračunska vrstica
|
Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto
|
Posledice predloga/pobude
|
|
|
leto 2028
|
leto 2029
|
leto 2030
|
leto 2031
|
leto 2032
|
leto 2033
|
leto 2034
|
Člen ………….
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).
4.Digitalne razsežnosti
4.1Zahteve digitalnega pomena
Ta predlog naj ne bi imel digitalnega pomena. Ne uvaja ali spreminja uporabe digitalnih sredstev, podatkovnih vidikov ali zagotavljanja digitalnih javnih storitev niti ne vpliva nanje. Področje uporabe predloga je omejeno na zaščito eura pred ponarejanjem in zato ne spada na področje uporabe načela „privzeto digitalno“.
Postopek prijave za upravičence programa se upravlja prek sistema e-nepovratnih sredstev, ki je že obstoječe digitalno orodje, ki ga večina programov nepovratnih sredstev uporablja za olajšanje postopka prijave.
|
4.2Podatki
4.3Digitalne rešitve
4.4Ocena interoperabilnosti
4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju