Bruselj, 29.7.2025

COM(2025) 434 final

2025/0244(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o kazenskopravni zaščiti okolja


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ta predlog se nanaša na sklenitev, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o kazenskopravni zaščiti okolja (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Kazniva dejanja zoper okolje povzročajo veliko škodo okolju, zdravju ljudi in gospodarstvom ter postajajo vse bolj zaskrbljujoča v EU in po vsem svetu. Za trgovino s prepovedanimi drogami, trgovino z ljudmi in ponarejanjem je okoljska kriminaliteta četrta največja organizirana kriminalna dejavnost na svetu. Letno narašča za 5 do 7 %( 1 ). Kazniva dejanja, kot so nezakonito krčenje gozdov, onesnaževanje vode, zraka in tal, trgovina s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, divji lov in druga kazniva dejanja, močno škodijo biotski raznovrstnosti in zdravju ljudi ter uničujejo celotne ekosisteme. Zaradi globalnega učinka nastale škode in degradacije, v kateri je pogosto vpleten organizirani kriminal na čeznacionalni ravni, so potrebni odločno ukrepanje, tesno mednarodno sodelovanje na podlagi skupnega razumevanja kategorij okoljske kriminalitete, sankcije in čezmejno sodelovanje.

EU v zadnjih desetletjih postopoma krepi svoja prizadevanja za ureditev ravnanja, ki škoduje okolju. Danes številni zakonodajni instrumenti EU, zlasti direktive, določajo ustrezne standarde in omejitve za različne okoljske sektorje ter s tem povezane obveznosti za nosilce dolžnosti. Da bi še izboljšala varstvo okolja in okrepila boj proti okoljski kriminaliteti, je EU sprejela Direktivo (EU) 2024/1203 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitvi direktiv 2008/99/ES in 2009/123/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o okoljski kriminaliteti). Direktiva o okoljski kriminaliteti določa skupna minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij za učinkovitejše varstvo okolja ter glede ukrepov za preprečevanje okoljske kriminalitete in boj proti njej ter učinkovito izvrševanje okoljskega prava Unije. Direktiva o okoljski kriminaliteti je začela veljati 20. maja 2024, države članice pa morajo sprejeti potrebne ukrepe za njen prenos do 20. maja 2026.

Tudi Svet Evrope kot institucija, ki je s Konvencijo o kazenskopravni zaščiti okolja iz leta 1998( 2 ) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija iz leta 1998) sprejela prvi mednarodni instrument za boj proti okoljski kriminaliteti, priznava potrebo po okrepljenem mednarodnem pristopu k boju proti tem kaznivim dejanjem.

Konvencija iz leta 1998 nikoli ni začela veljati, saj ni bilo doseženo potrebno najmanjše število ratifikacij ali pristopov.

Zato je usmerjevalni odbor Sveta Evrope za nadzor in usklajevanje dejavnosti na področju preprečevanja in nadzora kriminala – Evropski odbor za vprašanja kriminalitete (v nadaljnjem besedilu: CDPC) – ustanovil delovno skupino strokovnjakov za kazenskopravno zaščito okolja (v nadaljnjem besedilu: CDPC-EC), ki naj bi v študiji izvedljivosti( 3 ) preučila možnosti za nadaljnje ukrepanje, pri čemer bi ocenila, ali je priprava nove konvencije, ki bi nadomestila obstoječo Konvencijo iz leta 1998, izvedljiva in ustrezna, ta skupina pa je nato junija 2022 odločila, da je priprava nove konvencije izvedljiva in ustrezna.

Odbor ministrov Sveta Evrope je 23. novembra 2022 sprejel mandat novega Odbora strokovnjakov za kazenskopravno zaščito okolja (PC-ENV)( 4 ). PC-ENV je bil ustanovljen in pooblaščen, da pod vodstvom Odbora ministrov in CDPC pripravi novo Konvencijo o kazenskopravni zaščiti okolja.

Unija se je o Konvenciji pogajala na podlagi četrte možnosti iz člena 216(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katero se lahko Unija pogaja o mednarodnem sporazumu in ga sklene, kadar ta sporazum „[…] lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe“.

V skladu s členom 218(3) in (4) PDEU je Unijo v pogajanjih o Konvenciji zastopala Evropska komisija, in sicer v skladu s Sklepom Sveta o pooblastitvi Evropske komisije za sodelovanje pri pogajanjih( 5 ).

Unija je dejavno sodelovala v pogajanjih in si prizadevala zagotoviti skladnost Konvencije s pravom Unije in direktivo o okoljski kriminaliteti ter kakovost in dodano vrednost Konvencije na mednarodni ravni.

Po več krogih pogajanj ( 6 ) se je PC-ENV na četrtem zasedanju, ki je potekalo od 4. do 7. junija 2024, dogovoril o besedilu nove konvencije.

Odbor ministrov Sveta Evrope je Konvencijo sprejel [...] in jo dal na voljo za podpis [...] v [...].

Konvencija je v celoti skladna s pravom Unije na splošno in zlasti z direktivo o okoljski kriminaliteti ter bo med drugimi članicami Sveta Evrope in ključnimi mednarodnimi partnerji, ki lahko postanejo pogodbenice Konvencije, spodbujala ključne koncepte iz pristopa Unije k ureditvi okoljske kriminalitete na svetovni ravni.

Vsebina Konvencije

Cilji Konvencije so učinkovito preprečevanje okoljske kriminalitete in boj proti njej, spodbujanje in krepitev nacionalnega in mednarodnega sodelovanja ter določitev minimalnih pravil za usmerjanje držav v njihovi nacionalni zakonodaji.

Konvencija se nanaša na preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje, pregon in sankcioniranje kaznivih dejanj ter opredeljuje izraze „nezakonit“, „voda“, „ekosistem“ in „odpadki“. Te opredelitve so v celoti skladne z ustreznimi opredelitvami in pojmi iz prava EU. 

Konvencija pogodbenice zavezuje, da sprejmejo potrebne ukrepe za sprejetje njenih določb. Zajema ukrepe za opredelitev nezakonitih ravnanj, ki so zajeta v njej, kot kaznivih dejanj v nacionalnem pravu in za določitev ustreznih sankcij ter več ukrepov za zagotovitev učinkovitega boja proti okoljski kriminaliteti, vključno z ukrepi, ki zadevajo vire, usposabljanje, sodelovanje in strateške pristope.

Poglavje o materialnem kazenskem pravu se nanaša na nezakonita in naklepna kazniva dejanja, povezana z onesnaževanjem in dajanjem na trg proizvodov, ki kršijo okoljske zahteve, kazniva dejanja, povezana s kemičnimi snovmi, radioaktivnim materialom ali snovmi, živim srebrom, ozonu škodljivimi snovmi in fluoriranimi toplogrednimi plini, kazniva dejanja v zvezi z odpadki, napravami, ladjami ter nezakonitim odvzemom površinske ali podzemne vode, trgovino z nezakonito pridobljenim lesom, nezakonitim rudarjenjem in usmrtitvijo, uničevanjem, odvzemom in posedovanjem zaščitenih prosto živečih živalskih ali rastlinskih vrst, trgovanjem z zaščitenimi prostoživečimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami, nezakonitim slabšanjem stanja habitatov na zaščitenem območju ter kazniva dejanja, povezana z invazivnimi tujerodnimi vrstami.

Konvencija določa tudi, da se kot posebno hudo kaznivo dejanje opredeli vsako kaznivo dejanje, ki ga zajema Konvencija, če je storjeno naklepno in povzroči posebej resno škodo ali uničenje.

Poseben oddelek o splošnih kazenskopravnih določbah vključuje določbe o napeljevanju, pomoči in poskusu, pristojnosti, odgovornosti pravnih oseb, sankcijah in ukrepih, obteževalnih okoliščinah ter upoštevanju prejšnjih obsodb, ki jih je izrekla druga pogodbenica. Sankcije za fizične osebe bi morale vključevati zaporno kazen in lahko vključujejo tudi denarne kazni. Sankcije za pravne osebe bi morale vključevati kazenske ali nekazenske denarne sankcije in bi lahko vključevale druge ukrepe, kot so prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti, odvzem pravice do javnih ugodnosti ali pomoči ter onemogočenje dostopa do javnih sredstev in uvedba sodnega nadzora. Pogodbenice bi morale omogočiti tudi zamrznitev, zaseg in odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s to konvencijo.

Preiskovanje in pregon kaznivih dejanj ne bi smela biti pogojena s prijavo. Osebe, ki imajo zadosten interes ali ki uveljavljajo kršeno pravico, in nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja, bi morale imeti pravico sodelovati v kazenskem postopku, če take pravice v pogodbenici obstajajo v postopkih, ki zadevajo druga kazniva dejanja.

Konvencija pogodbenice zavezuje k medsebojnemu sodelovanju in usklajevanju v skladu s to konvencijo ter prek ustreznih mednarodnih in regionalnih instrumentov o sodelovanju v kazenskih zadevah. Omogoča tudi izmenjavo informacij med pogodbenicami ob hkratnem upoštevanju pravil o varstvu podatkov.

Poleg tega Konvencija določa ukrepe za zaščito žrtev in prič ali oseb, ki prijavijo kazniva dejanja ali kako drugače sodelujejo s pravosodjem.

Ustanovil se bo odbor pogodbenic, ki bo sestavljen iz predstavnikov pogodbenic in bo prek spremljevalnega mehanizma spremljal izvajanje Konvencije ter bo olajševal zbiranje, analizo in izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks med pogodbenicami.

Konvencija pogodbenicam zagotavlja tudi podlago za uveljavljanje nekaterih pridržkov, vključno z možnostjo organizacij za regionalno povezovanje, da na podlagi svojega harmoniziranega prava opredelijo obseg nekaterih pojmov iz Konvencije.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Pogajanja o Konvenciji so potekala ob upoštevanju celovitih pogajalskih smernic, ki jih je Svet sprejel 28. septembra 2023 skupaj s pooblastilom za pogajanja.

Konvencija je v celoti skladna s ciljem Unije za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, kot je določeno v členu 3(3) PEU in členu 191 PDEU.

Konvencija natančno odraža področje uporabe, strukturo in vsebino direktive o okoljski kriminaliteti ter zajema zadeve, ki spadajo v pristojnost Unije, kot je opredeljeno v Pogodbah.

Pravne opredelitve in terminologija v Konvenciji so skladne z ustreznimi pravnimi opredelitvami in pojmi v pravu EU, na primer opredelitev „ekosistema“ v členu 2(2)(c) direktive o okoljski kriminaliteti in členu 3(c) Konvencije. Kategorije kaznivih dejanj v Konvenciji ustrezajo kaznivim dejanjem, določenim v direktivi o okoljski kriminaliteti, ter določbam o odgovornosti oseb in sankcijah, procesnih pravicah in sodelovanju, preventivnih ukrepih in udeležbi civilne družbe.

Kazniva dejanja zoper okolje v Konvenciji in njihovo področje uporabe so jasno opredeljeni in združljivi s pravom EU, zlasti s seznamom kaznivih dejanj iz člena 3(2) direktive o okoljski kriminaliteti. Seznam kaznivih dejanj, ki jih zajema Konvencija, obravnava naklepno in nezakonito ravnanje ter je v celoti skladen s kaznivimi dejanji, določenimi v direktivi o okoljski kriminaliteti. Kaznivo dejanje „nezakonitega ribolova“, ki je bilo v prvotnem osnutku Sveta Evrope, ni vključeno v besedilo, o katerem se je dogovorilo na ravni strokovnjakov, ker pogodbenice o tem niso dosegle dogovora. Prav tako ni bilo dogovora o obsegu in opredelitvi kaznivega dejanja „nezakonitega rudarjenja ter nezakonite trgovine z minerali in kovinami“, kakor je bilo predlagano v prvotnem osnutku Sveta Evrope. Zadevna določba je bila preoblikovana in zdaj zajema le rudarske dejavnosti, ki se izvajajo brez zakonsko zahtevanega soglasja za izvedbo, kar je v skladu z direktivo o okoljski kriminaliteti. Poleg tega Konvencija podobno kot direktiva o okoljski kriminaliteti opredeljuje „posebej hudo kaznivo dejanje“ v primeru uničenja ali nepopravljive, obsežne in znatne škode ali dolgotrajne, obsežne in znatne škode ekosistemu znatne velikosti ali okoljske vrednosti, habitatu na zavarovanem območju oziroma kakovosti zraka, tal ali vode.

Določbe iz prvotnega osnutka Konvencije Sveta Evrope, ki se nanašajo na obveznosti držav in potrebno skrbnost, nevladne organizacije in civilno družbo, izobraževanje, sodelovanje zasebnega sektorja in medijev ter oceno okoljskih trditev so bile črtane in v končnem besedilu Konvencije niso ohranjene.

Določbe Konvencije, ki se nanašajo na preprečevanje in ozaveščanje, usposabljanje strokovnjakov in zbiranje podatkov, so bile spremenjene in vsebinsko usklajene z ustreznimi določbami direktive o okoljski kriminaliteti (na primer s členoma 16 in 18 direktive o okoljski kriminaliteti).

Splošne kazenskopravne določbe, kot so tiste, ki se nanašajo na napeljevanje, pomoč in poskus, pristojnost, odgovornost pravnih oseb, sankcije in ukrepe, zamrznitev in odvzem ter obteževalne okoliščine, ki so vključene v Konvencijo, so v veliki meri usklajene z ustreznimi določbami direktive o okoljski kriminaliteti. Poleg tega se te določbe odražajo tudi v drugih instrumentih kazenskega prava EU, kot so Direktiva (EU) 2024/1226 (Direktiva o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije) in Direktiva (EU) 2017/1371 (Direktiva o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava), ter v drugih instrumentih, kot je Direktiva (EU) 2024/1260 (Direktiva o povrnitvi in odvzemu premoženja). 

Odgovornost pravnih oseb iz člena 34 Konvencije je v celoti usklajena z določbami člena 6 direktive o okoljski kriminaliteti, saj za oba instrumenta veljajo enaki pogoji in uporabljata enako besedilo. Poleg tega je tudi člen 33 Konvencije, ki ureja pristojnost, usklajen z določbami člena 12 direktive o okoljski kriminaliteti, saj obe določbi določata podobne obvezne razloge za določitev pristojnosti, določba o uveljavljanju pristojnosti s strani več kot ene pogodbenice Konvencije pa po vsebini in naravi ustreza določbi iz navedene direktive.

Določbe Konvencije v zvezi s sankcijami za fizične osebe od pogodbenic zahtevajo zagotovitev, da se kazniva dejanja iz Konvencije kaznujejo z zaporno kaznijo (vendar ne določajo posebnih minimalnih zahtev za najvišje zaporne kazni, kot je določeno v direktivi o okoljski kriminaliteti). Pogodbenice lahko uvedejo tudi denarne sankcije. Te določbe o kaznih za fizične osebe so v skladu z direktivo o okoljski kriminaliteti in so vključene tudi v druge instrumente kazenskega prava EU, kot je na primer Direktiva (EU) 2024/1226. Oba pravna okvira določata denarne sankcije, za pravne osebe pa tudi spremljevalne sankcije ali ukrepe, kot so prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti, onemogočanje dostopa do javnih sredstev, vključno s postopki javnega naročanja, nepovratnimi sredstvi in koncesijami ter odvzem dovoljenj in pooblastil. Vrste kazni in ukrepov iz Konvencije so vključene tudi v direktivo o okoljski kriminaliteti ter so usklajene z drugimi kazenskopravnimi instrumenti EU, kot sta člen 9 Direktive (EU) 2017/1371 in člen 7 Direktive (EU) 2024/1226.

Zamrznitev in odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja zoper okolje, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji zoper okolje, iz ustreznega pravnega okvira sta vključena v člen 35(3) Konvencije in člen 10 direktive o okoljski kriminaliteti. Poleg tega je pojem začasne zamrznitve in odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, iz člena 35(3) Konvencije usklajen z Direktivo (EU) 2024/1260 o povrnitvi in odvzemu premoženja ter Uredbo (EU) 2018/1805 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu. Podobne določbe o zamrznitvi in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, so tudi v členu 10 Direktive (EU) 2024/1226 in členu 10 Direktive (EU) 2017/1371.

Oba pravna okvira določata obteževalne okoliščine, Konvencija v členu 36, direktiva o okoljski kriminaliteti pa v členu 8. Medtem ko Konvencija vključuje enake obteževalne okoliščine kot direktiva o okoljski kriminaliteti, pa so v Direktivi naštete še druge obteževalne okoliščine, kot sta uničenje dokazov ali ustrahovanje prič ali pritožnikov s strani storilca. Poleg tega tudi obteževalne okoliščine iz člena 8 Direktive (EU) 2024/1226 skoraj v celoti odražajo tiste iz Konvencije.

Pomen pravice oseb, ki imajo zadosten interes ali ki uveljavljajo kršeno pravico, in nevladnih organizacij ki spodbujajo varstvo okolja, do sodelovanja v postopkih je poudarjen v členu 39 Konvencije in členu 15 direktive o okoljski kriminaliteti.

Medtem ko se bo direktiva o okoljski kriminaliteti uporabljala za kazniva dejanja zoper okolje v Uniji, ima Konvencija širši geografski doseg, ki zajema članice Sveta Evrope in tretje države po svetu, ki lahko postanejo pogodbenice Konvencije. Konvencija je zato edinstvena priložnost za spodbujanje varstva okolja zunaj Unije v mednarodni pravno zavezujoči pogodbi.

V skladu s pogajalskimi smernicami bi bilo treba doseči združljivost Konvencije s pravnim redom Unije, kar prispeva k uresničevanju ciljev politike Unije za varstvo okolja in v največji možni meri odraža področje uporabe nove direktive o okoljski kriminaliteti. S pridržkom glede opredelitve pomena in obsega izrazov iz člena 56(3) Konvencije se zagotavlja skladnost Konvencije s pravnim redom Unije, vključno in zlasti z direktivo o okoljski kriminaliteti.

•Usklajenost z drugimi politikami Unije

Konvencija je v celoti skladna z drugimi politikami EU in od EU ne bo zahtevala spremembe pravil, predpisov ali standardov na nobenem področju urejanja.

Konvencija ima skupne cilje tudi z drugimi politikami in zakonodajo Unije, katerih cilj je izvajanje temeljnih pravic, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Natančneje, načelo nediskriminacije iz Konvencije je v celoti skladno z zakonodajo Unije o nediskriminaciji in bo spodbujalo vključevanje upoštevanja enakosti v izvajanje Konvencije.

Konvencija je skladna tudi z Naslovom V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki Evropski uniji podeljuje pristojnosti na območju svobode, varnosti in pravice. Evropska unija je poleg direktive o okoljski kriminaliteti sprejela tudi celovit sklop pravnih instrumentov za boj proti okoljski kriminaliteti in drugim kaznivim dejanjem. Naslednji pravni instrumenti ali predlogi so del tega pravnega okvira:

·Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava,

·Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije,

·Direktiva (EU) 2024/1260 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o povrnitvi in odvzemu premoženja,

·Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ,

·Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ,

·Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ,

·Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu.

Konvencija je skladna tudi s pravnim redom Unije na področju varstva podatkov, vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov( 7 ) in direktivo o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj( 8 ).

Poleg tega je Konvencija skladna s celovitim sklopom okoljskega prava Unije, ki je trenutno veljavno ali v postopku revizije in je zajeto v novi direktivi o okoljski kriminaliteti kot horizontalnem instrumentu. Okoljsko pravo Unije in direktiva o okoljski kriminaliteti sta medsebojno povezana, saj je za opredelitev kaznivega dejanja iz direktive o okoljski kriminaliteti potrebno nezakonito ravnanje, tj. kršitev obveznosti, kot je opredeljena v okoljskem pravu Unije.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ta predlog se predloži Svetu v skladu s členom 218(6) PDEU.

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(6) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta. Če se pri preizkusu akta Unije izkaže, da ima ta dva cilja ali dva sestavna dela, pri čemer je eden od njiju glavni ali prevladujoč, drugi pa stranski, mora v skladu s sodno prakso akt temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavni del.

Konvencija v veliki meri sovpada z direktivo o okoljski kriminaliteti. Ker je glavni cilj Konvencije določiti minimalna pravila o opredelitvi zadevnih kaznivih dejanj, določiti minimalne standarde za sankcije in določiti minimalne standarde za druge ukrepe za učinkovitejši boj proti okoljski kriminaliteti, je pravna podlaga za direktivo o okoljski kriminaliteti, torej člen 83(2) PDEU, tudi materialna pravna podlaga za sklenitev Konvencije.

Ker predlog zadeva področje, za katero se uporablja redni zakonodajni postopek (člen 83(2) PDEU), je postopkovna pravna podlaga člen 218(6), drugi pododstavek, točka (a)(v), PDEU, zato je potrebna odobritev Evropskega parlamenta.

·Pristojnost Unije

Narava mednarodnih sporazumov („sporazumi, ki zadevajo le EU“ ali „mešani sporazumi“) je odvisna od pristojnosti Unije glede določenega predmeta urejanja.

Člen 3(2) PDEU določa, da ima Unija izključno pristojnost „za sklenitev mednarodnega sporazuma, […] kolikor lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe“. Zlasti je Sodišče Evropske unije pojasnilo, da „ugotovitev takega tveganja [vpliva na pravila EU ali njihove spremembe z mednarodnimi sporazumi] ne predpostavlja popolnega ujemanja med področjem, ki ga zajemajo mednarodne zaveze, in tistim, ki ga zajema pravna ureditev Unije“, ampak da „lahko take zaveze na področje uporabe skupnih pravil Unije vplivajo ali pa ga spremenijo tudi takrat, kadar spadajo na področje, ki je v velikem delu zajeto s takimi pravili“( 9 ). Pri analizi narave pristojnosti Unije je treba upoštevati področja, ki jih zajemajo pravila Unije in določbe predvidenega sporazuma, njihov predvidljiv prihodnji razvoj ter naravo in vsebino navedenih pravil in določb, da bi se ugotovilo, ali lahko predvideni sporazum ogrozi enotno in dosledno uporabo pravil Unije ter pravilno delovanje sistema, ki ga vzpostavljajo( 10 ). 

Glede na to, da se področje uporabe Konvencije v veliki meri prekriva z direktivo o okoljski kriminaliteti, lahko sklenitev vpliva na skupna pravila Unije ali spremeni njihovo področje uporabe v smislu člena 3(2) PDEU.

Nova konvencija tesno odraža strukturo, naravo, vsebino in področje uporabe direktive o okoljski kriminaliteti. Oba instrumenta vsebujeta določbe o namenu in področju uporabe, terminologiji in opredelitvah pojmov, kaznivih dejanjih, odgovornosti pravnih oseb, pristojnosti, sankcijah in ukrepih, obteževalnih okoliščinah, procesnih pravicah in sodelovanju, preventivnih ukrepih in udeležbi civilne družbe. Poleg tega je bilo med pogajanji iz prvotnega osnutka konvencije, ki ga je predlagal PC-ENV, črtanih več določb, zato je besedilo Konvencije postalo še bolj skladno z direktivo o okoljski kriminaliteti. Črtane določbe so se nanašale na obveznosti države in potrebno skrbnost, nevladne organizacije in civilno družbo, izobraževanje, sodelovanje zasebnega sektorja in medijev, oceno okoljskih trditev, nezakonit ribolov, ustanovitev skupine strokovnjakov za varstvo okolja in ukrepe proti okoljski kriminaliteti, sodelovanje parlamenta pri spremljanju ter na veljavnost in pregled pridržkov. Več določb je bilo v primerjavi s prvotnim osnutkom tudi precej spremenjenih, na primer opredelitev pojma „nezakonit“ in posebno hudega kaznivega dejanja (prej imenovanega „ekocid“), ki zdaj natančno odražata vsebino direktive o okoljski kriminaliteti.

Poleg tega so pravila Unije o okoljski kriminaliteti v veljavi od leta 2008, glede na vse večji pomen in vpliv teh kaznivih dejanj pa bodo še naprej pomembna prednostna naloga in se bodo razvijala na ravni Unije. Ker Konvencija spada na področje, ki ga v veliki meri pokrivajo skupna pravila EU, bi morala imeti Unija izključno zunanjo pristojnost, da Konvencijo za Unijo sklene kot sporazum, ki „zadeva le EU“.

Konvencija določa, da je na voljo za podpis Evropski uniji (člen 53(1)). Konvencija vključuje tudi določbe o pridržkih, ki omogočajo, da se z izjavo opredeli obseg izraza „nezakonit“ in pojmov „notranje pravo“, „notranje določbe“, „zaščiten“ oziroma „zavarovan“ in „zahteva“, ki se uporabljajo v opredelitvi nekaterih kaznivih dejanj iz Konvencije. 

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ni relevantno.

•Sorazmernost

Konvencija ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje cilja politike, ki je učinkovit boj proti okoljski kriminaliteti, in je zato v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) PEU. Unija s sprejetjem direktive o okoljski kriminaliteti že izvaja notranjo pristojnost na tem področju.

Premisleki v zvezi z direktivo o okoljski kriminaliteti veljajo tudi za Konvencijo, saj sta vpliv kaznivih dejanj zoper okolje in pomen varstva okolja čezmejna in zahtevata mednaroden pristop. Konvencija opredeljuje obseg kaznivih dejanj, da se zajamejo vsa zadevna ravnanja, obenem pa se omejuje na tisto, kar je potrebno in sorazmerno. Kazniva dejanja in sankcije iz Konvencije so omejeni na hude kršitve okoljskega prava in tako spoštujejo sorazmernost.

•Izbira instrumenta

Člen 218(6) PDEU določa, da Komisija oziroma visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko predložita predloge Svetu, ki sprejme sklep o sklenitvi mednarodnega sporazuma. Glede na predmet predvidenega sporazuma je primerno, da Komisija v ta namen predloži predlog.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z deležniki

Evropska komisija ni izvedla posebnega posvetovanja z deležniki o tem predlogu.

Priprava Konvencije je bila plod skupnih prizadevanj Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za kazenskopravno zaščito okolja, vključene pa so bile države članice Sveta Evrope in države opazovalke, tudi Sveti sedež.

V skladu z zavezo Sveta Evrope, da bo sodeloval z različnimi deležniki, so bili v razvoj Konvencije vključeni tudi prispevki predstavnikov civilne družbe in drugih mednarodnih organizacij, vključno s Programom Združenih narodov za okolje (UNEP), Uradom Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), svetovno pobudo za odpravo kriminala, povezanega s prostoživečimi vrstami, organizacijo Wild Legal ter mednarodno ustanovo Wildlife Justice Commission.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Pogajalska stališča Unije za Konvencijo so bila pripravljena v posvetovanju z Delovno skupino Sveta za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (COPEN).

•Ocena učinka

Ni relevantno.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Cilj Konvencije je izboljšati okolje, saj zanjo velja člen 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ter tako tudi dobrobit državljanov, kar pozitivno vpliva na pravico do življenja (člen 2 Listine), pravico do telesne celovitosti (člen 3), skrb za otroke in njihovo dobrobit (člen 24), pravico do zdravih delovnih pogojev (člen 31) in pravico do preventivnega zdravstvenega varstva (člen 35).

S Konvencijo sta zagotovljena nujnost in sorazmernost vsakega poseganja v varstvo osebnih podatkov, in sicer z zagotavljanjem uporabe ustreznih zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov iz člena 42 Konvencije v zvezi z osebnimi podatki, ki se prenašajo, v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi sporazumi.

Konvencija zadeva temeljne pravice, in sicer

–svobodo gospodarske pobude – z določitvijo odgovornosti pravnih oseb v členu 34 in jasno določitvijo, v katerih primerih bo pravna oseba odgovorna za kazniva dejanja zoper okolje, ter določitvijo sankcij proti pravnim osebam v členu 35(2), ki morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, s čimer se zagotovita nujnost in sorazmernost vsakega poseganja v svobodo gospodarske pobude;

–načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni (člen 49 Listine) – z določitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih ukrepov, ki upoštevajo težo kaznivega dejanja, v členu 35 , določitvijo posebno hudih kaznivih dejanj v členu 31 ter določitvijo obteževalnih okoliščin v členu 36;

–ter pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat (člen 50 Listine – ne bis in idem) – z možnostjo upoštevanja pravnomočnih obsodb, ki jih je izrekla druga pogodbenica, iz člena 37,

pogodbenice pa bi jo morale izvajati in uporabljati ob ustreznem spoštovanju navedenih pravic.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Konvencija predvideva finančne prispevke držav nečlanic za dejavnosti odbora pogodbenic. Medtem ko bodo vsi člani Sveta Evrope prispevali iz rednega proračuna Sveta Evrope v skladu s Statutom Sveta Evrope, bodo pogodbenice, ki niso članice, zagotovile izvenproračunske prispevke. Prispevek nečlanice Sveta Evrope skupaj določita Odbor ministrov in zadevna nečlanica.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Konvencija določa spremljevalni mehanizem, prek katerega odbor pogodbenic, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic, spremlja izvajanje Konvencije. Odbor bo tudi olajševal zbiranje, analizo in izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks med pogodbenicami, po potrebi pa tudi učinkovito uporabo in izvajanje Konvencije, ter bo podajal mnenja o vseh vprašanjih v zvezi z uporabo Konvencije.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 pojasnjuje namen Konvencije.

Člen 2 opredeljuje obseg Konvencije.

Člen 3 vsebuje opredelitve pomembnih pojmov iz Konvencije.

Člen 4 določa uporabo načela nediskriminacije za Konvencijo.

Člen 5 določa celovite in usklajene politike pogodbenic Konvencije.

Člen 6 določa oblikovanje in objavo nacionalne strategije.

Člen 7 določa, da morajo pogodbenice dodeljevati finančne in človeške vire.

Člen 8 določa, da pogodbenice usposabljajo strokovnjake.

Člen 9 določa obseg zbiranja podatkov in raziskav.

Člen 10 določa splošno obveznost na podlagi Konvencije, da se sprejmejo potrebni zakonodajni ali drugi ukrepi za preprečevanje kaznivih dejanj, določenih s Konvencijo.

Člen 11 določa ukrepe za ozaveščanje.

Člen 12 določa kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim onesnaževanjem.

Člen 13 določa kazniva dejanja v zvezi z dajanjem proizvodov, ki kršijo okoljske zahteve, na trg.

Člen 14 določa kazniva dejanja v zvezi s kemičnimi snovmi.

Člen 15 določa kazniva dejanja v zvezi z radioaktivnim materialom ali snovmi.

Člen 16 določa kazniva dejanja v zvezi z živim srebrom.

Člen 17 določa kazniva dejanja v zvezi z ozonu škodljivimi snovmi.

Člen 18 določa kazniva dejanja v zvezi s fluoriranimi toplogrednimi plini.

Člen 19 določa kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim zbiranjem, obdelavo, prevozom, predelavo, odstranjevanjem oziroma pošiljanjem odpadkov.

Člen 20 določa kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim obratovanjem ali zaprtjem objekta, povezanega z nevarno dejavnostjo.

Člen 21 določa kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim obratovanjem ali zaprtjem objekta, povezanega z nevarnimi snovmi.

Člen 22 določa kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim recikliranjem ladij.

Člen 23 določa kazniva dejanja v zvezi z izpusti onesnaževalnih snovi z ladij.

Člen 24 določa kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim odvzemom površinske ali podzemne vode.

Člen 25 določa kazniva dejanja v zvezi s trgovino z nezakonito pridobljenim lesom.

Člen 26 določa kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim rudarjenjem.

Člen 27 določa kazniva dejanja v zvezi z nezakonito usmrtitvijo, uničevanjem, odvzemom in posedovanjem zaščitenih prosto živečih živalskih ali rastlinskih vrst.

Člen 28 določa kazniva dejanja v zvezi z nezakonito trgovino z zaščitenimi prosto živečimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami.

Člen 29 določa kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim slabšanjem stanja habitatov na zaščitenem območju.

Člen 30 določa kazniva dejanja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami.

Člen 31 določa, kaj se šteje za posebej hudo kaznivo dejanje.

Člen 32 opredeljuje napeljevanje, pomoč in poskus.

Člen 33 določa, v katerih primerih pogodbenice določijo svojo pristojnost v zvezi s Konvencijo.

Člen 34 določa odgovornost pravnih oseb.

Člen 35 določa sankcije in ukrepe.

Člen 36 določa obteževalne okoliščine.

Člen 37 določa možnost upoštevanja prejšnjih obsodb, ki jih je izrekla druga pogodbenica.

Člen 38 določa začetek in nadaljevanje postopka.

Člen 39 našteva primere, v katerih bi morale pogodbenice razmisliti o podelitvi pravic do sodelovanja v postopkih osebam in nevladnim organizacijam.

Člen 40 določa mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah.

Člen 41 določa možnost posredovanja informacij med pogodbenicami brez predhodne zahteve.

Člen 42 določa, da je treba spoštovati pravila o varstvu podatkov iz veljavne zakonodaje in mednarodnih sporazumov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Člen 43 določa položaj žrtev v kazenskih preiskavah in postopkih.

Člen 44 določa zaščito prič v skladu s Konvencijo.

Člen 45 določa zaščito oseb, ki prijavijo kazniva dejanja ali sodelujejo s pravosodjem v skladu s Konvencijo.

Člen 46 določa sestavo odbora pogodbenic in njegove notranje postopke.

Člen 47 navaja, kateri drugi predstavniki se ali se lahko imenujejo v odbor pogodbenic.

Člen 48 našteva naloge odbora pogodbenic.

Člen 49 se nanaša na razmerje do drugih virov mednarodnega prava.

Člen 50 se nanaša na spremembe konvencije.

Člen 51 določa učinke Konvencije.

Člen 52 ureja mehanizem za reševanje sporov v zvezi s Konvencijo.

Člen 53 določa podpis in začetek veljavnosti Konvencije.

Člen 54 določa pristop k Konvenciji.

Člen 55 se nanaša na ozemeljsko področje uporabe Konvencije.

Člen 56 določa možnost pridržkov glede nekaterih določb Konvencije, zlasti možnost organizacij za regionalno povezovanje, da na podlagi svojega harmoniziranega prava opredelijo obseg nekaterih pojmov iz Konvencije.

Člen 57 določa odpoved Konvencije.

Člen 58 določa primere, v katerih je potrebno uradno obvestilo generalnega sekretarja Sveta Evrope.

·Besedilo Konvencije in uradna obvestila

Besedilo Konvencije se predloži Svetu skupaj s tem priporočilom.

Besedilo pridržka se predloži skupaj s tem priporočilom.

V skladu s Pogodbama Komisija v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 58 Konvencije, s čimer se izrazi soglasje Unije, da jo Konvencija zavezuje.

V skladu s Pogodbama Komisija pošlje tudi uradna obvestila iz členov 14(2), 20(2), 21(2), 26(2) in 29(2) Konvencije –

2025/0244 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o kazenskopravni zaščiti okolja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 83(2) v povezavi s členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta( 11 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s Sklepom Sveta [XXX] z dne […]( 12 ) je bila […] podpisana Konvencija Sveta Evrope o kazenskopravni zaščiti okolja (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) s pridržkom njene poznejše sklenitve.

(2)V Konvenciji so določbe o njenem namenu in področju uporabe, pravnih opredelitvah pojmov in terminologiji, kaznivih dejanjih, odgovornosti pravnih oseb, sankcijah in drugih ukrepih, obteževalnih in olajševalnih okoliščinah, procesnih pravicah in sodelovanju, preventivnih ukrepih in udeležbi civilne družbe v zvezi z okoljsko kriminaliteto.

(3)Evropski parlament in Svet sta 11. aprila 2024 na podlagi člena 83(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejela Direktivo (EU) 2024/1203 Evropskega parlamenta in Sveta( 13 ), ki se v veliki meri sklada s Konvencijo.

(4)Glede na to, da področje uporabe in materialne določbe Konvencije v veliki meri sovpadajo z Direktivo (EU) 2024/1203, lahko sklenitev Konvencije vpliva na skupna pravila Unije ali spremeni njihovo področje uporabe v smislu člena 3(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Unija ima zato izključno zunanjo pristojnost za sklenitev Konvencije.

(5)Za zagotovitev združljivosti med Konvencijo in Direktivo (EU) 2024/1203 bi morala Unija uporabiti možnost iz člena 56(3) Konvencije, da s pridržkom določi obseg izraza „nezakonit“ in drugih pojmov, ki se uporabljajo za opredelitev kaznivih dejanj na podlagi Konvencije.

(6)Konvencijo in pridržek bi bilo treba odobriti.

(7)[V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska [s pismom z dne …] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa.] ali [V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja].

(8)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(9)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta( 14 ) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal XXXX( 15 ) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Konvencija Sveta Evrope o kazenskopravni zaščiti okolja se odobri( 16 ).

Člen 2

Pridržek se odobri( 17 ).

Člen 3

Ta sklep začne veljati […]( 18 ).

V Bruslju,

   Za Svet

   predsednik

(1) ()    UNEP in Interpol, Rapid Response Assessment: The Rise of Environmental Crime, junij 2016.
(2) ()    Konvencija o kazenskopravni zaščiti okolja, ETS št. 172, sprejeta dne 4. novembra 1998.
(3) ()    Feasibility Study on the Protection of the Environment through Criminal Law (Študija izvedljivosti o kazenskopravnem varstvu okolja), CDPC(2021)9-Fin.
(4) ()    Evropski odbor za vprašanja kriminalitete (CDPC) – Mandat Odbora strokovnjakov za kazenskopravno zaščito okolja (PC-ENV), CM(2022) 148-add2final.
(5) ()    Sklep Sveta (EU) 2023/2170 z dne 28. septembra 2023 o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o konvenciji Sveta Evrope, ki bo nadomestila in zamenjala Konvencijo o kazenskopravni zaščiti okolja iz leta 1998 (ETS št. 172) (UL L, 2023/2170, 16.10.202, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2170/oj).
(6) ()    Krogi pogajanj so potekali od 16. do 18. oktobra 2023, od 27. do 29. februarja 2024 ter od 4. do 7. junija 2024.
(7) ()    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov).
(8) ()    Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ.
(9) ()    Zadeva C-114/12, Komisija/Svet, ECLI:EU:C:2014:2151, točki 69 in 70.
(10) ()    Mnenje 1/13 z dne 14. oktobra 2014, ECLI:EU:C:2014:2303, točka 74.
(11) ()    Odobritev je objavljena v UL L [...].
(12) ()    UL L […], […], str. […].
(13) ()    Direktiva (EU) 2024/1203 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitvi direktiv 2008/99/ES in 2009/123/ES (UL L, 2024/1203, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1203/oj).
(14) ()    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj ).
(15) ()    UL C […], […], str. […].
(16) ()    Besedilo Konvencije je objavljeno v UL L, […].
(17) ()    Pridržek je objavljen v UL L, […].
(18) ()    Datum začetka veljavnosti Konvencije bo objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

Bruselj, 29.7.2025

COM(2025) 434 final

PRILOGI

k

Predlogu sklepa Sveta

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o kazenskopravni zaščiti okolja


PRILOGA 1

ODBOR MINISTROV

Dokumenti CM

CM(2025) 52-final

14. maj 2025

134. seja Odbora ministrov

(Luxembourg, 13.–14. maj 2025)

Konvencija Sveta Evrope o kazenskopravni zaščiti okolja

Preambula

Države članice Sveta Evrope in druge podpisnice te konvencije so se –

ob sklicevanju na Reykjaviško deklaracijo, sprejeto na četrtem vrhu voditeljev držav in vlad Sveta Evrope v Reykjaviku (16. in 17. maja 2023), v kateri so se voditelji držav in vlad Sveta Evrope zavezali, da bodo okrepili svoja prizadevanja v Svetu Evrope glede okolja z vidika človekovih pravic, opredelili izzive, ki jih trojna planetna kriza onesnaževanja, podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti prinaša za človekove pravice, ter prispevali k razvoju skupnih odzivov na navedeno;

ob sklicevanju na Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ETS št.5, 1950) in njene protokole, Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (ETS št. 104, 1979) in Konvencijo Sveta Evrope o krajini (ETS št. 176, 2000);

ob upoštevanju Evropske konvencije o izročitvi (ETS št. 24, 1957) in njenih protokolov, Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (ETS št. 30, 1959) in njenih protokolov, Evropske konvencije o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb (ETS št. 70, 1970), Evropske konvencije o odstopu postopkov v kazenskih zadevah (ETS št. 73, 1972) in kazenskopravne konvencije o korupciji (ETS št. 173, 1999), Konvencije o kibernetski kriminaliteti (ETS št. 185, 2001) in njenih protokolov ter Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198, 2005);

ob upoštevanju Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (ETS št. 108, 1981) in Protokola o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (CETS št. 223, 2018);

ob upoštevanju naslednjih priporočil Odbora ministrov državam članicam Sveta Evrope: Priporočilo št. R (88) 18 o odgovornosti podjetij s pravno osebnostjo za kazniva dejanja, storjena pri opravljanju njihovih dejavnosti, Priporočilo št. R (96) 8 o politiki na področju kriminala v Evropi v času sprememb, Priporočilo Rec(2001)11 v zvezi z vodilnimi načeli za boj proti organiziranemu kriminalu, Priporočilo CM/Rec(2014)7 o zaščiti prijaviteljev, Priporočilo CM/Rec(2022)9 o zaščiti prič in sodelavcev sodišča ter Priporočilo CM/Rec(2022)20 o človekovih pravicah in varstvu okolja;

ob sklicevanju na resolucijo (77) 28 Odbora ministrov Sveta Evrope o prispevku kazenskega prava k varstvu okolja;

ob sklicevanju na resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope 2398 (2021) in Priporočilo 2213 (2021) o obravnavanju vprašanj kazenske in civilne odgovornosti v kontekstu podnebnih sprememb, resolucijo 2477 (2023) in Priporočilo 2246 (2023) o vplivu oboroženih spopadov na okolje ter Priporočilo 2272 (2024) o vključevanju človekove pravice do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja v proces iz Reykjavika, ki pozivajo k priznanju ekocida, ki ga pravo nekaterih držav članic Sveta Evrope že zajema in o katerem se razpravlja na mednarodni ravni;

ob upoštevanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki vzpostavlja pomembne standarde glede varstva človekovih pravic in okolja;

ob upoštevanju Direktive (EU) 2024/1203 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitvi direktiv 2008/99/ES in 2009/123/ES;

ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (1992) in Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (1998);

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (2000) in Konvencije Združenih narodov proti korupciji (2003);

ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) (1973) in Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (1992);

ob upoštevanju Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL, 1973) in njenih protokolov, Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (Konvencija SOLAS iz leta 1974), Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS, 1982), Konvencije o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (1992) ter Mednarodne konvencije iz Hongkonga o varnem in okolju prijaznem recikliranju ladij (2009);

ob upoštevanju Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala in njene spremembe (1979), Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (1979), Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (1987), Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (1989), Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (1991), Konvencije o jedrski varnosti (1994), Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (1997), Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (2001) ter Konvencije Minamata o živem srebru (2013);

ob sklicevanju na načela Deklaracije konference Združenih narodov o človekovem okolju (1972) ter Deklaracije Združenih narodov iz Ria o okolju in razvoju (1992);

ob sklicevanju na Pariški sporazum, ki je bil sprejet na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 21) 12. decembra 2015 in dan na voljo za podpis 22. aprila 2016, na Glasgowski podnebni pakt, sprejet na COP 26, izid prvega pregleda globalnega stanja, sprejetega na konferenci COP 28, ter na Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost, ki so ga pogodbenice Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti sprejele 18. decembra 2022;

ob sklicevanju na naslednje resolucije Generalne skupščine Združenih narodov: A/RES/75/196 z dne 16. decembra 2020 z naslovom „Krepitev programa Združenih narodov za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje, zlasti njegovih zmogljivosti za tehnično sodelovanje“, A/RES/76/185 z dne 16. decembra 2021 z naslovom „Preprečevanje in odprava kaznivih dejanj, ki vplivajo na okolje“, A/RES/76/300 z dne 28. julija 2022 z naslovom „Človekova pravica do čistega, zdravega in trajnostnega okolja“ ter A/RES/77/325 z dne 25. avgusta 2023 z naslovom „Boj proti nedovoljeni trgovini s prostoživečimi vrstami“;

ob sklicevanju na naslednje resolucije Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov: Resolucija 2013/40 z dne 25. julija 2013 o preprečevanju kriminala in odzivu kazenskega pravosodja na nedovoljeno trgovino z zaščitenimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, Resolucija 2008/25 z dne 24. julija 2008 o mednarodnem sodelovanju pri preprečevanju nedovoljene mednarodne trgovine z gozdnimi proizvodi, vključno z lesom, prostoživečimi vrstami in drugimi gozdnimi biološkimi viri, in boju proti njej ter Resolucija 1996/10 z dne 23. julija 1996 o vlogi kazenskega prava pri varstvu okolja;

ob sklicevanju na Kjotsko deklaracijo o napredku pri preprečevanju kriminala, kazenskem pravosodju in pravni državi: naproti uresničitvi agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je sprejel Štirinajsti kongres Združenih narodov o preprečevanju kriminala in kazenskem pravosodju, ki je potekal od 7. do 12. marca 2021 v Kjotu na Japonskem;

ob sklicevanju na naslednje resolucije Konference pogodbenic Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu: Resolucija 11/3 iz oktobra 2022 z naslovom „Izidi skupne tematske razprave Delovne skupine vladnih strokovnjakov za tehnično pomoč in Delovne skupine za mednarodno sodelovanje pri uporabi Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu za preprečevanje mednarodnega organiziranega kriminala, ki vpliva na okolje, in boj proti njemu, Resolucija 31/1 Komisije za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje iz maja 2022 z naslovom „Krepitev mednarodnega pravnega okvira za mednarodno sodelovanje pri preprečevanju nedovoljene trgovine s prostoživečimi vrstami in boj proti njej“ ter Resolucija 10/6 iz oktobra 2020 z naslovom „Preprečevanje kaznivih dejanj, ki vplivajo na okolje in spadajo na področje uporabe Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ter boj proti njim“, in

ob priznavanju glavne vloge in odgovornosti držav pri opredeljevanju njihovih politik in strategij za preprečevanje okoljske kriminalitete in boj proti njej;

ob upoštevanju obstoječih raziskav o stroških, ki jih povzročajo kazniva dejanja zoper okolje;

ob priznavanju, da dejavnosti organiziranega okoljskega kriminala ovirajo in spodkopavajo prizadevanja držav za varstvo okolja, spodbujanje pravne države in doseganje trajnostnega razvoja;

ob priznavanju, da okoljska kriminaliteta negativno vpliva na gospodarstva, javno zdravje, varnost ljudi, prehransko varnost, preživetje in habitate;

ob priznavanju temeljne vloge učinkovitega mednarodnega sodelovanja pri preprečevanju okoljske kriminalitete in boju proti njej ter v ta namen priznavanju pomena obravnavanja in odpravljanja mednarodnih izzivov in ovir, ki ovirajo tako sodelovanje, ter učinkovitega odzivanja nanje;

ob hkratnem priznavanju pomembnega prispevka drugih ustreznih deležnikov, vključno z zasebnim sektorjem, civilno družbo, nevladnimi organizacijami, mediji, akademskimi krogi in znanstveno skupnostjo, k preprečevanju okoljske kriminalitete in boju proti njej;

ob hkratnem priznavanju, da ima civilna družba, vključno z okoljskimi nevladnimi organizacijami, na področju varstva okolja pomembno vlogo tako pri prispevanju k ozaveščanju javnosti o okoljskih vprašanjih kot na področju preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj zoper okolje;

ob priznavanju pomena primerne skrbnosti pravnih oseb pri zagotavljanju varstva okolja in preprečevanju kaznivih dejanj zoper okolje;

ob priznavanju, da ima okoljska kriminaliteta vse bolj ekstrateritorialne učinke in se pojavlja v obliki mednarodne nedovoljene trgovine, kar skupaj s pospešenimi pojavi degradacije (podnebne spremembe, erozija biotske raznovrstnosti, izčrpavanje naravnih virov, uničevanje habitatov itd.) spodbuja k potrebi po splošnih minimalnih standardih v kazenskem pravu kot delu skupnega in sodelovalnega mednarodnega okvira;

ob priznavanju, da se lahko okoljska kriminaliteta pojavlja v številnih oblikah, ki jih je treba z zakonom določiti, opredeliti in inkriminirati na jasen, učinkovit in sorazmeren način, pri čemer je treba v celoti spoštovati načelo zakonitosti;

ob priznavanju, da lahko nekatera naklepna ravnanja, ki jih zajema ta konvencija, povzročijo posebej hudo škodo okolju in da je treba to opredeliti kot posebno hudo kaznivo dejanje –

dogovorile o naslednjem:

Poglavje I – Namen, področje uporabe, opredelitve pojmov in nediskriminacija

Člen 1 – Nameni konvencije

1.Nameni te konvencije so:

(a)učinkovito preprečevanje okoljske kriminalitete in boj proti njej;

(b)spodbujanje in krepitev nacionalnega in mednarodnega sodelovanja v boju proti okoljski kriminaliteti;

(c)določitev minimalnih pravil za usmerjanje držav pri njihovi nacionalni zakonodaji;

ter s tem spodbujanje in krepitev varstva okolja.

2.Da bi Pogodbenice zagotovile učinkovito izvajanje določb konvencije, konvencija vzpostavlja poseben mehanizem za spremljanje.

Člen 2 – Področje uporabe konvencije

1.Ta konvencija se uporablja za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje, pregon in sankcioniranje kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo.

2.Ta konvencija se uporablja v miru in v razmerah oboroženega spopada, vojne ali okupacije.

Člen 3 – Opredelitve pojmov

V tej konvenciji:

(a)izraz „nezakonit“ pomeni kršitev notranjega zakona, predpisa, upravne določbe ali odločitve pristojnega organa, ki so namenjeni varstvu okolja. Ravnanje se šteje za nezakonito tudi, če se izvaja na podlagi pooblastila pristojnega organa Pogodbenice, kadar je bilo tako pooblastilo pridobljeno na goljufiv način ali s korupcijo, izsiljevanjem ali prisilo;

(b)izraz „voda“ pomeni vse vrste površinskih voda, vključno z rekami, jezeri, somornicami, obalnimi vodami, vsemi telesi podzemne vode in vsemi morskimi vodami, vključno z oceani in morji;

(c)izraz „ekosistem“ pomeni dinamično celoto rastlinskih in živalskih združb ter združb gliv in mikroorganizmov ter njihovega neživega okolja, ki vzajemno delujejo kot funkcionalna enota. Vključuje habitatne tipe, habitate vrst in populacije vrst;

(d)izraz „odpadek“ pomeni vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči.

Člen 4 – Načelo nediskriminacije

Pogodbenice izvajajo določbe te konvencije brez diskriminacije zaradi spola, rase, barve kože, jezika, starosti, vere, političnega ali drugega mnenja, narodnosti ali socialnega porekla, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, spolne usmerjenosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti ali drugega statusa.

Poglavje II – Celostna politika in zbiranje podatkov

Člen 5 – Celovita in usklajena politika

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za sprejetje in izvajanje učinkovitih, celovitih in usklajenih politik, ki zajemajo ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti storitvi katerega koli kaznivega dejanja, določenega v skladu s to konvencijo.

2.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev ustreznih mehanizmov za usklajevanje in sodelovanje na strateški in operativni ravni med vsemi svojimi pristojnimi organi, vključenimi v preprečevanje kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo, in boj proti njim. Taki mehanizmi so namenjeni:

(a)zagotavljanju skupnega razumevanja odnosa med kazenskim in upravnim izvrševanjem ter sprejetju skupnih prednostnih nalog in praks;

(b)izmenjavi informacij za strateške in operativne namene v okviru nacionalnega prava, vključno s pravili o varstvu podatkov, ter

(c)izmenjavi dobrih praks.

3.Pogodbenice proučijo možnost imenovanja ali ustanovitve enega ali več uradnih organov, odgovornih za usklajevanje, izvajanje, spremljanje ter ocenjevanje politik in ukrepov za preprečevanje in boj proti storitvi katerega koli kaznivega dejanja, določenega v skladu s to konvencijo, pri čemer upoštevajo svoje ustavne tradicije, pravne sisteme in nacionalne okoliščine.

4.V ukrepe, sprejete v skladu s tem členom, so vključeni vsi ustrezni akterji, kot so vladne agencije, nacionalni, regionalni in lokalni parlamenti ter organi, vključno s sodstvom, javnimi tožilci, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in po potrebi nevladnimi organizacijami ter drugimi ustreznimi organizacijami in subjekti.

5.Pogodbenice razmislijo o dodelitvi nalog specializiranim preiskovalnim enotam, tožilcem in sodnikom za preprečevanje, preiskovanje, pregon in razsojanje o kaznivih dejanjih, določenih v skladu s to konvencijo, pri čemer upoštevajo svoje ustavne tradicije, pravne sisteme in nacionalne okoliščine, ob tem pa ustrezno upoštevajo pravila, ki urejajo status in funkcije pravnih strokovnjakov.

Člen 6 – Nacionalna strategija

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za pripravo in objavo nacionalne strategije za preprečevanje kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo, in boj proti njim, pri čemer taka nacionalna strategija obravnava:

(a)cilje in prednostne naloge nacionalne politike na tem področju;

(b)vloge in odgovornosti pristojnih organov;

(c)potrebne vire in način podpiranja specializacije strokovnih delavcev na področju kazenskega pregona;

(d)ureditve za redno ocenjevanje doseganja ciljev take nacionalne strategije ter

(e)pomoč mednarodnih mrež, ki se ukvarjajo z zadevami, ki so neposredno pomembne za preprečevanje kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo, in povezanih kršitev ter boj proti njim. 

Člen 7 – Viri

Pogodbenice dodelijo ustrezne finančne in človeške vire za preprečevanje in boj proti storitvi katerega koli kaznivega dejanja, določenega v skladu s to konvencijo.

Člen 8 – Usposabljanje strokovnjakov

1.Pogodbenice zagotovijo ustrezno in redno multidisciplinarno, tehnično in pravno usposabljanje za ustrezne strokovnjake, ki se ukvarjajo s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem, pregonom in razsojanjem kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo, pri čemer ustrezno upoštevajo pravila, ki urejajo status in funkcije pravnih strokovnjakov.

2.Pogodbenice spodbujajo vključevanje navodil o usklajenem večagencijskem sodelovanju v usposabljanje iz odstavka 1 tega člena, da se omogočijo celoviti in ustrezni napotitveni postopki v primerih, ki zadevajo kazniva dejanja, določena v skladu s to konvencijo.

Člen 9 – Zbiranje podatkov in raziskave

1.Za izvajanje te konvencije se Pogodbenice zavezujejo:

(a)redno zbirati ustrezne statistične podatke o primerih, ki zadevajo kazniva dejanja, določena v skladu s to konvencijo ter

(b)spodbujati raziskave na področju okoljske kriminalitete za preučevanje njenih vzrokov in posledic, pojavnosti in stopnje obsodb ter učinkovitosti ukrepov, sprejetih za izvajanje te konvencije.

2.Pogodbenice Odboru Pogodbenic iz člena 46 te konvencije zagotovijo informacije, zbrane na podlagi tega člena.

3.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da so informacije, zbrane na podlagi tega člena, na voljo javnosti.

Poglavje III – Preprečevanje

Člen 10 – Splošne obveznosti

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za to, da bi preprečile, da bi katera koli fizična ali pravna oseba storila katero koli kaznivo dejanje, določeno v skladu s to konvencijo, po potrebi v sodelovanju s civilno družbo in nevladnimi organizacijami.

Člen 11 – Ozaveščanje

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje ali organizacijo kampanj obveščanja in ozaveščanja v zvezi s preprečevanjem okoljske kriminalitete in bojem proti njej, po potrebi v sodelovanju s civilno družbo in nevladnimi organizacijami.

2.Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev obsežnega razširjanja informacij med širšo javnostjo o ukrepih, ki so na voljo za preprečevanje kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo.

Poglavje IV– Kazensko materialno pravo

Oddelek 1 – Onesnaževanje, proizvodi in snovi

Člen 12 – Kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim onesnaževanjem

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonit nameren izpust, emisijo ali vnos količine materialov ali snovi, energije ali ionizirajočega sevanja v zrak, tla ali vodo, ki povzroči ali bi lahko povzročil smrt ali hudo telesno poškodbo katere koli osebe ali znatno škodo kakovosti zraka, kakovosti tal ali kakovosti vode oziroma znatno škodo živalim ali rastlinam.

Člen 13 – Kazniva dejanja v zvezi z dajanjem na trg proizvodov, ki kršijo okoljske zahteve

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno dajanje na trg – s čimer se krši prepoved ali druga zahteva, katere cilj je varstvo okolja – proizvoda, katerega uporaba v velikem obsegu, in sicer njegova uporaba s strani več uporabnikov, ne glede na njihovo število, povzroči izpuste, emisije ali vnose količine materialov ali snovi, energije ali ionizirajočega sevanja v zrak, tla ali vodo ter povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo katere koli osebe ali znatno škodo kakovosti zraka, tal ali vode oziroma znatno škodo živalim ali rastlinam.

Člen 14 – Kazniva dejanja v zvezi s kemičnimi snovmi

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno proizvodnjo, dajanje na trg ali omogočanje dostopnosti na trgu, uvoz, izvoz ali uporabo reguliranih kemičnih snovi, in sicer samih, v zmeseh ali v izdelkih, vključno z njihovo vključitvijo v izdelke, kadar je tako ravnanje prepovedano z notranjim pravom, namenjenim varstvu okolja, ter povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo katere koli osebe ali znatno škodo kakovosti zraka, tal ali vode oziroma znatno škodo živalim ali rastlinam.

2.Pogodbenice lahko opredelijo notranje določbe, za katere se odločijo, da jih bodo uporabljale v skladu z odstavkom 1 tega člena, in o njih uradno obvestijo sekretariat.

Člen 15 – Kazniva dejanja v zvezi z radioaktivnim materialom ali snovmi

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno izdelavo, proizvodnjo, obdelovanje, uporabo, hrambo, skladiščenje, prevoz, uvoz, izvoz ali odstranjevanje radioaktivnega materiala ali snovi, kadar tako ravnanje povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo katere koli osebe ali znatno škodo kakovosti zraka, tal ali vode oziroma znatno škodo živalim ali rastlinam.

Člen 16 – Kazniva dejanja v zvezi z živim srebrom

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno izdelavo, uporabo, skladiščenje, uvoz ali izvoz živega srebra, živosrebrovih spojin, zmesi živega srebra in proizvodov z dodanim živim srebrom, kadar tako ravnanje povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo katere koli osebe ali znatno škodo kakovosti zraka, tal ali vode oziroma znatno škodo živalim ali rastlinam.

Člen 17 – Kazniva dejanja v zvezi z ozonu škodljivimi snovmi

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno proizvodnjo, dajanje na trg, uvoz, izvoz, uporabo ali sproščanje snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, ali proizvodnjo, dajanje na trg, uvoz ali izvoz izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo take snovi.

Člen 18 – Kazniva dejanja v zvezi s fluoriranimi toplogrednimi plini

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno proizvodnjo, dajanje na trg, uvoz, izvoz, uporabo ali sproščanje fluoriranih toplogrednih plinov ali proizvodnjo, dajanje na trg ali uvoz izdelkov in opreme, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline ali za svoje delovanje potrebujejo te pline.

Oddelek 2 – Odpadki

Člen 19 – Kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim zbiranjem, obdelavo, prevozom, predelavo, odstranjevanjem oziroma pošiljanjem odpadkov

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno zbiranje, obdelavo, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, nadzor takih postopkov in dejavnosti po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, vključno z dejavnostmi trgovca ali posrednika (ravnanje z odpadki), kadar se tako ravnanje:

(a)nanaša na nevarne odpadke, kot so opredeljeni v skladu z notranjim pravom, in zadeva nezanemarljive količine ali

(b)nanaša na druge odpadke, ki niso tisti iz odstavka 1.a tega člena, in povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo katere koli osebe ali znatno škodo kakovosti zraka, kakovosti tal ali kakovosti vode oziroma znatno škodo živalim ali rastlinam.

2.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno čezmejno pošiljanje odpadkov, kadar se tako pošiljanje izvaja v nezanemarljivi količini, ne glede na to, ali je pošiljanje izvedeno v eni pošiljki ali v več pošiljkah, ki se zdijo povezane.

Oddelek 3 – Objekti

Člen 20 – Kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim obratovanjem ali zaprtjem objekta, v katerem se opravlja nevarna dejavnost

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno obratovanje ali zaprtje objekta, v katerem se opravlja nevarna dejavnost, kadar tako ravnanje povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo katere koli osebe ali znatno škodo kakovosti zraka, kakovosti tal ali kakovosti vode oziroma znatno škodo živalim ali rastlinam.

2.Pogodbenice lahko opredelijo notranje določbe, za katere se odločijo, da jih bodo uporabljale v skladu z odstavkom 1 tega člena, in o njih uradno obvestijo sekretariat.

Člen 21 – Kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim obratovanjem ali zaprtjem objekta, povezanega z nevarnimi snovmi

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno obratovanje ali zaprtje objekta, v katerem se skladiščijo ali uporabljajo nevarne snovi ali zmesi, kadar tako ravnanje povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo katere koli osebe ali znatno škodo kakovosti zraka, kakovosti tal ali kakovosti vode oziroma znatno škodo živalim ali rastlinam.

2.Pogodbenice lahko opredelijo notranje določbe, za katere se odločijo, da jih bodo uporabljale v skladu z odstavkom 1 tega člena, in o njih uradno obvestijo sekretariat.

Oddelek 4 – Ladje

Člen 22 – Kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim recikliranjem ladij

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno neizpolnjevanje veljavnih zahtev, ki nalagajo recikliranje ladje v obratih za recikliranje ladij, ki izpolnjujejo zahtevane okoljske standarde, s strani lastnika ladje.

Člen 23 – Kazniva dejanja v zvezi z izpusti onesnaževalnih snovi z ladij

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonit nameren izpust onesnaževalnih snovi z ladij, kadar tako ravnanje povzroči ali bi lahko povzročilo poslabšanje kakovosti vode ali škodo morskemu okolju.

Oddelek 5 – Naravni viri

Člen 24 – Kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim odvzemom površinske ali podzemne vode

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonit nameren odvzem površinske ali podzemne vode, kadar tako ravnanje povzroči ali bi lahko povzročilo znatno škodo ekološkemu stanju ali potencialu teles površinske vode ali količinskemu stanju teles podzemnih voda.

Člen 25 – Kazniva dejanja v zvezi s trgovino z nezakonito pridobljenim lesom

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno dajanje na trg nezakonito pridobljenega lesa ali proizvodov, pridobljenih iz takega lesa, razen kadar se to ravnanje nanaša na zanemarljivo količino.

Člen 26 – Kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim rudarjenjem

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonite namerne rudarske dejavnosti, za katere je v skladu z notranjim pravom potrebna presoja vplivov na okolje ali enakovreden okoljski postopek, kadar se te dejavnosti izvajajo brez zakonsko zahtevanega soglasja za izvedbo z okoljskega vidika ter kadar povzročijo ali bi lahko povzročile smrt ali hudo telesno poškodbo katere koli osebe ali znatno škodo kakovosti zraka, kakovosti tal ali kakovosti vode oziroma znatno škodo živalim ali rastlinam.

2.Pogodbenice lahko opredelijo notranje določbe, za katere se odločijo, da jih bodo uporabljale v skladu z odstavkom 1 tega člena, in o njih uradno obvestijo sekretariat.

Oddelek 6 – Biotska raznovrstnost

Člen 27 – Kazniva dejanja v zvezi z nezakonito usmrtitvijo, uničevanjem, odvzemom in posedovanjem zaščitenih prosto živečih živalskih ali rastlinskih vrst

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno usmrtitev, uničevanje, odvzem ali posedovanje primerka ali primerkov prosto živečih živalskih ali rastlinskih vrst, vključno z odvzemom ali posedovanjem delov primerkov ali iz njih izdelanih izdelkov, razen kadar se to ravnanje nanaša na zanemarljivo količino takih primerkov, pri čemer se po potrebi upošteva stanje ohranjenosti vrste.

Člen 28 – Kazniva dejanja v zvezi z nezakonito trgovino z zaščitenimi prosto živečimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno prodajo ali ponujanje v prodajo primerka ali primerkov prosto živečih živalskih ali rastlinskih vrst oziroma njihovih delov ali iz njih izdelanih izdelkov, razen v primerih, ko se to ravnanje nanaša na zanemarljivo količino takih primerkov, pri čemer se po potrebi upošteva stanje ohranjenosti vrste.

2.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno čezmejno trgovino s primerki prosto živečih živalskih ali rastlinskih vrst oziroma njihovimi deli ali iz njih izdelanimi izdelki, razen v primerih, ko se to ravnanje nanaša na zanemarljivo količino takih primerkov, pri čemer se po potrebi upošteva stanje ohranjenosti vrste.

Člen 29 – Kazniva dejanja v zvezi z nezakonitim slabšanjem stanja habitatov na zaščitenem območju

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonito namerno povzročanje slabšanja stanja habitata na zavarovanem območju ali vznemirjanje zaščitenih živalskih vrst na zavarovanem območju, kakor je opredeljeno v notranjem pravu, kadar je to poslabšanje ali vznemirjanje znatno.

2.Pogodbenice lahko opredelijo habitate na zavarovanem območju ali zaščitene živalske vrste, za katere se odločijo, da se bo uporabljal odstavek 1 tega člena, in o njih uradno obvestijo sekretariat.

Člen 30 – Kazniva dejanja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot kaznivo dejanje v skladu z notranjim pravom opredelijo nezakonit nameren vnos na nacionalno ozemlje, dajanje na trg, posedovanje, vzrejo, prevoz, uporabo, izmenjavo, dovoljevanje razmnoževanja, rasti ali gojenja, sproščanje v okolje ali širjenje invazivnih tujerodnih vrst, ki so v notranjem pravu opredeljene kot vrste, ki vzbujajo zaskrbljenost za okolje, kadar tako ravnanje povzroči ali bi lahko povzročilo smrt ali hudo telesno poškodbo katere koli osebe ali znatno škodo kakovosti zraka, kakovosti tal ali kakovosti vode oziroma znatno škodo živalim ali rastlinam.

Oddelek 7 – Posebej hudo kaznivo dejanje

Člen 31 – Posebej hudo kaznivo dejanje

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi kot posebej hudo kaznivo dejanje opredelijo katero koli kaznivo dejanje, določeno v skladu s to konvencijo, če je storjeno namerno in povzroči uničenje ali povzroči nepopravljivo, obsežno in znatno škodo ali dolgotrajno, obsežno in znatno škodo ekosistemu znatne velikosti ali okoljske vrednosti, habitatu na zavarovanem območju ali kakovosti zraka, tal ali vode.

Oddelek 8 – Splošne določbe kazenskega prava

Člen 32 – Napeljevanje, pomoč in poskus

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, da se kot kaznivo dejanje opredeli nezakonito namerno napeljevanje ali pomoč k storitvi kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo.

2.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, da se kot kazniva dejanja opredelijo nezakoniti namerni poskusi storitve kaznivih dejanj, določenih v skladu s členi 12 do 21 in 23 do 25, členom 28, odstavek 2, ter členom 30 te konvencije.

3.Pogodbenice razmislijo o sprejetju potrebnih zakonodajnih ukrepov, da bi se kot kazniva dejanja opredelili nezakoniti namerni poskusi storitve kaznivih dejanj, določenih v skladu s členom 27 in členom 28, odstavek 1, te konvencije.

Člen 33 – Pristojnost

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe za določitev pristojnosti za vsako kaznivo dejanje, določeno v skladu s to konvencijo, kadar:

(a)je storjeno na njihovem ozemlju;

(b)je storjeno na ladji, ki pluje pod njihovo zastavo;

(c)je storjeno v zrakoplovu, registriranim po njihovem pravu, ali

(d)ga je storil njihov državljan.

2.Pogodbenice razmislijo o sprejetju potrebnih zakonodajnih ukrepov za določitev pristojnosti za vsako kaznivo dejanje v skladu s to konvencijo, kadar je kaznivo dejanje storjeno proti njihovemu državljanu.

3.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe za določitev pristojnosti za vsako kaznivo dejanje v skladu s to konvencijo, kadar so domnevni storilci prisotni na njihovem ozemlju in jih ni mogoče izročiti drugi državi izključno zaradi njihovega državljanstva.

4.Kadar več kakor ena Pogodbenica uveljavlja pristojnost za domnevno kaznivo dejanje, določeno v skladu s to konvencijo, se zadevne Pogodbenice po potrebi posvetujejo glede določitve najprimernejše pristojnosti za pregon.

5.Brez poseganja v splošna pravila mednarodnega prava ta konvencija ne izključuje kazenske pristojnosti, ki jo izvaja Pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom.

Člen 34 – Odgovornost pravnih oseb

1.Pogodbenice s potrebnimi zakonodajnimi ukrepi zagotovijo, da pravne osebe lahko odgovarjajo za kazniva dejanja, določena v skladu s to konvencijo, ki jih je v njihovo korist bodisi samostojno bodisi kot del organa pravne osebe storila fizična oseba, ki ima vodilni položaj v navedeni pravni osebi, na podlagi:

(a)pooblastila za zastopanje pravne osebe,

(b)pristojnosti za odločanje v imenu pravne osebe ali

(c)pooblastila za opravljanje nadzora v pravni osebi.

2.Poleg že navedenih primerov iz odstavka 1 tega člena Pogodbenice sprejmejo zakonodajne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da je pravna oseba lahko odgovorna tudi v primeru, ko sta pomanjkljiv nadzor ali kontrola s strani fizične osebe iz odstavka 1 tega člena omogočila, da je njej podrejena oseba v korist navedene pravne osebe storila kaznivo dejanje, določeno v skladu s to konvencijo.

3.V skladu s pravnimi načeli Pogodbenice je lahko odgovornost pravnih oseb kazenska, civilna ali upravna.

4.Taka odgovornost ne vpliva na kazensko odgovornost fizičnih oseb, ki so storile kazniva dejanja.

Člen 35 – Sankcije in ukrepi

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe za zagotovitev, da se kazniva dejanja, določena v skladu s to konvencijo, ki jih storijo fizične osebe, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, ki upoštevajo resnost kaznivega dejanja. Sankcije vključujejo zaporno kazen in lahko vključujejo tudi denarne kazni.

2.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pravne osebe, spoznane za odgovorne v skladu s členom 34, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, ki vključujejo kazenske ali nekazenske denarne sankcije, lahko pa tudi druge ukrepe, kot so:

(a)prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti;

(b)prenehanje upravičenosti do javnih ugodnosti ali pomoči;

(c)onemogočanje dostopa do javnih sredstev, vključno s postopki javnega naročanja, nepovratnimi sredstvi in koncesijami, ter odvzem dovoljenj in pooblastil;

(d)uvedba sodnega nadzora;

(e)sodni nalog za likvidacijo;

(f)začasni odvzem, odvzem ali preklic dovoljenj in pooblastil za opravljanje dejavnosti, ki so privedle do kaznivega dejanja;

(g)ob obstoju javnega interesa, objavo celotne sodne odločbe v zvezi s kaznivim dejanjem zoper okolje ali njenega dela, brez poseganja v pravila o zasebnosti ali varstvu podatkov, ali

(h)obveznost vzpostavitve sheme primerne skrbnosti za povečanje skladnosti z okoljskimi standardi.

3.Pogodbenice v okviru možnosti svojih nacionalnih pravnih sistemov v največji možni meri sprejmejo take zakonodajne in druge ukrepe, ki so potrebni, da se omogočijo zamrznitev, zaseg in zaplemba:

(a)pripomočkov za kaznivo dejanje, torej vsakega premoženja, ki je ali naj bi bilo na kakršen koli način v celoti ali deloma uporabljeno za storitev kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo, ter

(b)premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s to konvencijo, ali premoženja, katerega vrednost ustreza tej premoženjski koristi.

4.Pogodbenice razmislijo o sprejetju potrebnih zakonodajnih in drugih ukrepov v skladu s svojim notranjim pravom, da bi med sankcije in ukrepe, ki se uporabljajo za fizične in pravne osebe, vključile povrnitev okolja v prvotno stanje v skladu z naslednjimi določbami:

(a)pristojni organ lahko pod določenimi pogoji v zvezi s kaznivim dejanjem, določenim v skladu s to konvencijo odredi povrnitev okolja v prvotno stanje ter

(b)pristojni organ lahko izvrši odrejeno povrnitev okolja v prvotno stanje, ki ni bila opravljena, na stroške osebe, zoper katero je bila izdana odredba, ali pa se tej osebi lahko namesto ali poleg odredbe naložijo druge kazenske ali nekazenske sankcije.

Člen 36 – Obteževalne okoliščine

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe za zagotovitev, da se lahko ena ali več naslednjih okoliščin, če te niso že del zakonskih znakov kaznivega dejanja, v skladu z ustreznimi določbami notranjega prava upoštevajo kot obteževalne okoliščine pri naložitvi sankcij v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s to konvencijo, in sicer:

(a)kaznivo dejanje je povzročilo hudo in obsežno ali hudo in dolgotrajno ali hudo in nepopravljivo škodo ekosistemu;

(b)kaznivo dejanje je bilo storjeno v okviru hudodelske združbe;

(c)storilec je pri kaznivem dejanju uporabil lažne ali ponarejene dokumente;

(d)kaznivo dejanje je storil javni uslužbenec ali ga je storilo več javnih uslužbencev pri opravljanju svojih nalog;

(e)storilec je bil predhodno pravnomočno obsojen za kazniva dejanja, določena v skladu s to konvencijo, ali

(f)s kaznivim dejanjem so bile neposredno ali posredno ustvarjene znatne finančne koristi oziroma je bilo pričakovano, da bodo take koristi ustvarjene, ali se je bilo z njim mogoče neposredno ali posredno izogniti znatnim stroškom oziroma je bilo pričakovano, da se bo takim stroškom izognilo, kolikor je take koristi oziroma stroške mogoče določiti.

2.Obteževalna okoliščina iz odstavka 1.a tega člena se ne uporablja za kaznivo dejanje iz člena 31 te konvencije.

Člen 37 – Prejšnje obsodbe, ki jih je izrekla druga Pogodbenica

Pogodbenice razmislijo o sprejetju potrebnih zakonodajnih ukrepov za določitev možnosti, da se pri določitvi sankcij v zvezi s kaznivimi ravnanji, določenimi v skladu s to konvencijo, upoštevajo pravnomočne obsodbe, ki jih je izrekla druga Pogodbenica.

Poglavje V – Preiskovanje, pregon in procesno pravo

Člen 38 – Začetek in nadaljevanje postopka

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za preiskave ali pregon kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo, ni potrebna prijava in da se postopek lahko nadaljuje, tudi če je prijava umaknjena.

Člen 39 – Pravica do sodelovanja v postopku

Pogodbenice razmislijo o sprejetju potrebnih zakonodajnih in drugih ukrepov v skladu s svojim notranjim pravom, s katerimi bi osebam, ki imajo zadosten interes ali zatrjujejo kršitev pravice, ter nevladnim organizacijam, ki spodbujajo varstvo okolja, zagotovile pravico do sodelovanja v kazenskih postopkih v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s to konvencijo, v obsegu, v katerem navedene procesne pravice za take osebe in organizacije obstajajo v nacionalnih pravnih sistemih Pogodbenic v postopkih glede drugih kaznivih dejanj, na primer kot civilna stranka.

Poglavje VI – Mednarodno sodelovanje

Člen 40 – Mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah

1.Pogodbenice med seboj sodelujejo v največjem možnem obsegu v skladu z določbami te konvencije in z uporabo ustreznih mednarodnih in regionalnih instrumentov za sodelovanje v kazenskih zadevah ter dogovorov na podlagi enotne ali vzajemne zakonodaje in notranjega prava za namene:

(a)preprečevanja in pregona kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo, ter boja proti njim, vključno z zamrznitvijo, zasegom in zaplembo;

(b)zaščite prič in oseb, ki prijavijo kazniva dejanja, določena v skladu s to konvencijo, in sodelujejo s pravosodjem, ter zagotavljanja pomoči takim osebam;

(c)preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s to konvencijo, ter

(d)izvrševanja ustreznih kazenskih sodb, ki so jih izdali sodni organi Pogodbenic.

2.Če Pogodbenica, ki izročitev ali medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah pogojuje s sporazumom, prejme prošnjo za izročitev ali pravno pomoč v kazenskih zadevah od Pogodbenice, s katero nima sklenjenega takega sporazuma, lahko ob popolnem spoštovanju svojih obveznosti po mednarodnem pravu in pod pogoji, določenimi v notranjem pravu zaprošene Pogodbenice, to konvencijo uporabi kot pravno podlago za izročitev ali medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s to konvencijo, in lahko v ta namen smiselno uporabi člena 16 in 18 Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

Člen 41 – Obveščanje

1.Pogodbenica lahko v okviru svojega notranjega prava brez predhodnega zaprosila drugi Pogodbenici sporoči podatke, pridobljene na podlagi lastnih preiskav, kadar meni, da bi bilo razkritje takih informacij lahko v pomoč Pogodbenici prejemnici pri preprečevanju kaznivih dejanj, določenih v skladu s to konvencijo, ali pri uvedbi ali vodenju preiskovanja ali postopkov v zvezi s takimi kaznivimi dejanji, ali da bi to razkritje lahko vodilo do zaprosila za sodelovanje s to Pogodbenico po členu 40 te konvencije.

2.Pogodbenica, ki prejme kakršne koli podatke v skladu z odstavkom 1 tega člena, jih predloži pristojnim organom, da lahko začnejo postopke, če jih ocenijo kot primerne, ali da se ti podatki lahko upoštevajo v ustreznih civilnih in kazenskih postopkih.

3.Pogodbenica, ki posreduje informacije, lahko v skladu s svojo nacionalno zakonodajo Pogodbenici prejemnici določi pogoje za uporabo takih informacij. Pogodbenica prejemnica je vezana na izpolnitev teh pogojev.

Člen 42 – Varstvo podatkov

Pogodbenica vsak prenos osebnih podatkov v skladu s členoma 40 in 41 te konvencije opravi le, če so izpolnjeni pogoji, določeni v veljavni zakonodaji in mednarodnih sporazumih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Poglavje VII – Zaščitni ukrepi

Člen 43 – Položaj žrtev v kazenskih preiskavah in postopkih

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za zaščito pravic in interesov žrtev v vseh fazah kazenskih preiskav in postopkov v skladu s svojim notranjim pravom, zlasti tako, da:

(a)jih obveščajo o njihovih pravicah in storitvah, ki so jim na voljo, ter, na zahtevo, nadaljnjih ukrepih v zvezi z njihovo prijavo, sprejetih obtožbah in stanju kazenskega postopka, razen če bi lahko tako obvestilo v izjemnih primerih negativno vplivalo na ustrezno obravnavo zadeve, ter o njihovi vlogi v postopku in o izidu njihovih zadev;

(b)jim v skladu s postopkovnimi pravili notranjega prava omogočajo zaslišanje, predložitev dokazov in izbiro, kako bodo neposredno ali prek posrednika predstavile svoja stališča, potrebe in skrbi ter kako bodo ta stališča, potrebe in skrbi obravnavane;

(c)jim preskrbijo ustrezne podporne storitve, tako da so njihove pravice in interesi ustrezno predstavljeni in upoštevani, ter

(d)zagotovijo, da so na voljo ukrepi za zaščito žrtev in njihovih družinskih članov pred sekundarno in ponovno viktimizacijo, ustrahovanjem in maščevanjem.

2.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve od prvega stika s pristojnimi organi dostop do informacij o ustreznih sodnih in upravnih postopkih.

3.Pogodbenice zagotovijo, da imajo žrtve dostop do pravne pomoči, kadar imajo status stranke v kazenskem postopku. Pogoji ali postopkovna pravila za dostop žrtev do pravne pomoči se določijo z notranjim pravom.

4.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko žrtve kaznivega dejanja, določenega v skladu s to konvencijo, ki je bilo storjeno na ozemlju Pogodbenice, ki ni Pogodbenica, v kateri prebivajo, vložijo prijavo pri pristojnih organih svoje države prebivališča, če tega v Pogodbenici, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, ne morejo ali, v primeru hudega kaznivega dejanja v smislu notranjega prava navedene Pogodbenice, ne želijo storiti.

5.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi članom skupin, fundacij, združenj ali vladnih ali nevladnih organizacij omogočijo, da žrtvam z njihovo privolitvijo pomagajo in/ali jih podpirajo med kazenskim postopkom v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s to konvencijo, razen če je bila sprejeta obrazložena odločitev, ki temu nasprotuje.

Člen 44 – Zaščita prič

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za zagotovitev učinkovite in ustrezne zaščite prič v kazenskih postopkih v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s to konvencijo, ter po potrebi njihovih sorodnikov in drugih oseb, ki so jim blizu, pred vsemi oblikami maščevanja ali ustrahovanja.

2.Odstavek 1 tega člena se uporablja tudi za žrtve, če so priče.

Člen 45 – Zaščita oseb, ki prijavijo kazniva dejanja ali sodelujejo s pravosodjem

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za zagotovitev učinkovite in ustrezne zaščite tistih, ki prijavijo kazniva dejanja, določena v skladu s to konvencijo, ali kako drugače sodelujejo s preiskovalnimi organi ali organi pregona.

Poglavje VIII – Mehanizem za spremljanje

Člen 46 – Odbor Pogodbenic

1.Odbor Pogodbenic sestavljajo predstavniki Pogodbenic te konvencije.

2.Odbor Pogodbenic skliče generalni sekretar Sveta Evrope. Prvi sestanek se izvede v enem letu po začetku veljavnosti te konvencije za deseto podpisnico, ki jo je ratificirala. Nato se Odbor Pogodbenic sestane na zahtevo vsaj tretjine Pogodbenic ali generalnega sekretarja.

3.Odbor Pogodbenic sprejme svoj poslovnik.

4.Vsaka Pogodbenica, ki ni članica Sveta Evrope, prispeva k financiranju dejavnosti Odbora Pogodbenic. Prispevek nečlanice Sveta Evrope skupaj določita Odbor ministrov in zadevna nečlanica.

Člen 47 – Drugi predstavniki

1.Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, komisar za človekove pravice, Evropski odbor za vprašanja kriminalitete (CDPC) in drugi zadevni medvladni odbori Sveta Evrope imenujejo vsak svojega predstavnika v Odbor Pogodbenic.

2.Odbor ministrov lahko povabi druge organe Sveta Evrope, da imenujejo predstavnika v Odbor Pogodbenic, potem ko se z njim o tem posvetuje.

3.Predstavniki civilne družbe, zlasti nevladnih organizacij, se lahko sprejmejo v Odbor Pogodbenic kot opazovalci po postopku, določenem v ustreznih pravilih Sveta Evrope.

4.Predstavniki, imenovani v skladu z odstavki 1 do 3 tega člena, se udeležujejo sestankov Odbora Pogodbenic, nimajo pa glasovalne pravice.

Člen 48 – Naloge Odbora Pogodbenic

1.Odbor Pogodbenic spremlja izvajanje te konvencije. Postopek za ocenjevanje izvajanja te konvencije se določi v poslovniku Odbora Pogodbenic.

2.Odbor Pogodbenic olajšuje zbiranje, analizo in izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks med državami za izboljšanje njihove zmogljivosti za kazenskopravno zaščito okolja.

3.Odbor Pogodbenic po potrebi tudi:

(a)olajšuje učinkovito uporabo in izvajanje te konvencije, vključno s prepoznavanjem kakršnih koli težav in učinkov izjav ali pridržkov, predloženih po tej konvenciji, ter

(b)izraža mnenja o kakršnem koli vprašanju glede izvajanja te konvencije in omogoča izmenjave informacij o pomembnem pravnem, političnem ali tehnološkem razvoju.

4.Sekretariat Sveta Evrope pomaga Odboru Pogodbenic pri izvajanju njegovih nalog v skladu s tem členom.

5.CDPC se redno obvešča o dejavnostih iz odstavkov 1 do 3 tega člena.

Poglavje IX – Razmerje do drugih virov mednarodnega prava

Člen 49 – Razmerje do drugih virov mednarodnega prava

1.Ta konvencija ne vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz običajnega mednarodnega prava in drugih mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so ali bodo postale Pogodbenice te konvencije, in ki vsebujejo določbe o zadevah, ki jih ureja ta konvencija.

2.Pogodbenice te konvencije lahko med seboj sklenejo dvostranske in večstranske sporazume o zadevah, ki jih obravnava ta konvencija, zaradi dopolnitve ali okrepitve določb ali lažje uporabe načel, ki jih vsebuje.

3.Nobena določba te konvencije ne vpliva na pravice, obveznosti in odgovornosti držav in posameznikov po mednarodnem pravu.

Poglavje X – Spremembe konvencije

Člen 50 – Spremembe konvencije

1.Vsak predlog za spremembo te konvencije, ki ga pripravi Pogodbenica, se sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki ga pošlje državam članicam Sveta Evrope, vsaki podpisnici, vsaki Pogodbenici, Evropski uniji, vsaki državi, ki je bila povabljena k podpisu te konvencije v skladu s členom 53, in vsaki državi, ki je bila povabljena k pristopu k tej konvenciji v skladu s členom 54.

2.Odbor ministrov Sveta Evrope obravnava predlagane spremembe in po posvetovanju s Pogodbenicami te konvencije, ki niso članice Sveta Evrope, lahko sprejme spremembo z večino glasov, kakor je določeno v členu 20.d statuta Sveta Evrope.

3.Besedilo spremembe, ki jo je v skladu z odstavkom 2 tega člena sprejel Odbor ministrov, se pošlje Pogodbenicam v sprejetje.

4.Vsaka sprememba, sprejeta v skladu z odstavkom 2 tega člena, začne veljati prvi dan meseca po poteku enega meseca po dnevu, ko so vse Pogodbenice obvestile generalnega sekretarja Sveta Evrope, da so jo sprejele.

Poglavje XI – Končne določbe

Člen 51 – Učinki konvencije

1.Določbe te konvencije ne posegajo v določbe notranjega prava in zavezujoče mednarodne instrumente, ki že veljajo ali lahko začnejo veljati, po katerih so ali so bile priznane ugodnejše pravice osebam za preprečevanje okoljske kriminalitete in boj proti njej.

2.Pogodbenice, ki so države članice Evropske unije, v medsebojnih odnosih uporabljajo pravila Evropske unije, ki urejajo zadeve s področja uporabe te konvencije. To ne posega v polno uporabo te konvencije v njihovih odnosih z drugimi Pogodbenicami.

Člen 52 – Reševanje sporov

1.Pogodbenice najprej poskušajo vsak spor, ki lahko nastane v zvezi z uporabo ali razlago določb te konvencije, rešiti s pogajanji, konciliacijo, arbitražo ali na kateri koli drug način za mirno reševanje, ki je sprejet z njihovim medsebojnim sporazumom.

2.Odbor ministrov Sveta Evrope lahko določi postopke za poravnavo, ki jih lahko uporabijo Pogodbenice v primeru sporov, če se tako sporazumejo.

Člen 53 – Podpis in začetek veljavnosti

1.Konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi, in Evropski uniji.

2.Konvencijo je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

3.Konvencija začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko je deset podpisnic, od tega najmanj osem držav članic Sveta Evrope, izrazilo privolitev, da jih konvencija zavezuje v skladu z določbami odstavka 2 tega člena.

4.Za vsako državo iz odstavka 1 tega člena ali za Evropsko unijo, ki naknadno izrazi soglasje, da jo konvencija zavezuje, začne konvencija veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu deponiranja njene listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

Člen 54 – Pristop h konvenciji

1.Po začetku veljavnosti te konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetovanju s Pogodbenicami te konvencije in po pridobitvi njihove soglasne odobritve povabi katero koli državo nečlanico Sveta Evrope, ki ni sodelovala pri pripravi konvencije, da pristopi k njej s sklepom, ki ga sprejme večina, kakor določa 20. člen, odstavek (d), Statuta Sveta Evrope, in s soglasno izvolitvijo predstavnikov Pogodbenic, ki so upravičeni sodelovati v Odboru ministrov.

2.Za vsako državo, ki pristopi h konvenciji, začne ta veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

Člen 55 – Ozemeljska veljavnost

1.Vsaka država ali Evropska unija lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja uporabe te konvencije.

2.Vsaka Pogodbenica lahko kadar koli naknadno z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli drugo ozemlje, določeno v izjavi, in za mednarodne odnose katerega je odgovorna ali v imenu katerega je pooblaščena sprejeti obveznosti. Za tako ozemlje začne konvencija veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel tako izjavo.

3.Vsaka izjava, predložena v skladu s prejšnjima odstavkoma, se lahko umakne za katero koli ozemlje, določeno v vsaki taki izjavi, na podlagi uradnega obvestila, naslovljenega na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po datumu, ko je generalni sekretar prejel tako uradno obvestilo.

Člen 56 – Pridržki

1.K nobeni določbi te konvencije niso dopustni pridržki, razen tistih, določenih v drugem in tretjem odstavku tega člena.

2.Vsaka država ali Evropska unija lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da si pridržuje pravico, da ne uporablja ali da uporablja samo v posebnih primerih ali pod posebnimi pogoji določbe iz člena 33, odstavek 1.d, te konvencije. 

3.Organizacija za regionalno povezovanje in države članice te organizacije lahko na podlagi svoje usklajene zakonodaje ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, določijo:

(a)obseg izraza „nezakonit“ iz člena 3(a) te konvencije ter

(b)obseg pojmov „notranje pravo“, „notranje določbe“, „zaščiten“ oziroma „zavarovan“ in „zahteva“, ki se uporabljajo za opredelitev kaznivih dejanj iz členov 13 in 14, 19 do 22 in 26 do 30 te konvencije.

4.Vsaka Pogodbenica lahko v celoti ali delno umakne pridržek z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Ta izjava začne veljati z dnem, ko jo prejme generalni sekretar.

Člen 57 – Odpoved

1.Vsaka Pogodbenica lahko to konvencijo kadar koli odpove z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

2.Taka odpoved začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.

Člen 58 – Uradno obvestilo

Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope, države nečlanice, ki so sodelovale pri njeni pripravi, vsako podpisnico, vsako Pogodbenico, Evropsko unijo in vsako državo, ki je povabljena k pristopu k tej konvenciji, o:

(a)vsakem podpisu;

(b)deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

(c)vsakem dnevu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s členom 53 oziroma členom 54;

(d)vsaki spremembi, sprejeti v skladu s členom 50, in dnevu začetka veljavnosti te spremembe;

(e)vsakem pridržku in umiku pridržka na podlagi člena 56;

(f)vsaki odpovedi, dani na podlagi določb člena 57 ali

(g)vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s to konvencijo.

V potrditev navedenega so spodaj podpisani, ki so bili za to ustrezno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v/na […][…] [202x] v angleščini in francoščini, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije, Evropski uniji in vsaki državi, ki je povabljena k pristopu k tej konvenciji.

PRILOGA 2

Pridržek glede opredelitve nekaterih izrazov iz Konvencije Sveta Evrope o kazenskopravni zaščiti okolja

V skladu s členom 56(3) Konvencije o kazenskopravni zaščiti okolja (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) Evropska unija izjavlja, da za Evropsko unijo pojem „domači zakon“, ki se uporablja za opredelitev izraza „nezakonit“ v členu 3(a) Konvencije, pomeni pravo Unije, ki prispeva k uresničevanju enega od ciljev okoljske politike Unije iz člena 191(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zakon, predpis ali upravno določbo države članice Evropske unije ali odločitev pristojnega organa države članice, s katerimi se uveljavlja ustrezno pravo Unije. Enak pomen velja za pojma „notranje pravo“ in „notranje določbe“, ki se uporabljata za opredelitev zadevnega ravnanja iz členov 14, 19, 20, 21, 26, 29 in 30 Konvencije. Poleg tega se pojmi „zaščiten“ oziroma „zavarovan“ in „zahteva“, ki se uporabljajo za opredelitev ustreznega ravnanja iz členov 13, 22, 27, 28 in 29 Konvencije, razlagajo v skladu z nacionalnim pravom, kot je opredeljeno zgoraj.