2023/0363 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU

v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

v zvezi s

stališčem Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 806/2014, (EU) 2021/523 in (EU) 2024/1620 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe

1.Ozadje

Datum predložitve predloga Evropskemu parlamentu in Svetu (dokument COM(2023) 593 final – 2023/0363 COD):	17. oktober 2023
Datum mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora:	14. februar 2024
Datum stališča Evropskega parlamenta, prva obravnava:	12. marec 2024
Datum predložitve spremenjenega predloga:	n. r.
Datum sprejetja stališča Sveta:	[8. julij 2025]

2.Cilj predloga Komisije

Cilj tega predloga je olajšati deljenje informacij med organi, njihovo ponovno uporabo ter preprečiti odvečno poročanje finančnih subjektov in drugih udeležencev na finančnem trgu, ki morajo podatke poročati različnim nacionalnim organom in organom EU, ki nadzorujejo finančni sistem. Ločeno Komisija v istem predlogu predlaga tudi zmanjšanje pogostosti poročanja o programu InvestEU.

3.Pripombe k stališču Sveta

Stališče Sveta, kot je bilo sprejeto v prvi obravnavi, v celoti odraža politični dogovor, ki sta ga Evropski parlament in Svet dosegla 17. decembra 2024. Komisija ta dogovor podpira. Glavne točke tega dogovora so:

·Glede področja uporabe obveznosti deljenja podatkov sta se sozakonodajalca dogovorila, da bo zajemalo vse organe na ravni EU, ki nadzorujejo finančni sistem: tri evropske nadzorne organe (tj. Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Evropski odbor za sistemska tveganja, Enotni odbor za reševanje, Evropsko centralno banko v vlogi pristojnega organa za enotni mehanizem nadzora in Organ za preprečevanje pranja denarja. Vendar sta sozakonodajalca iz področja uporabe obveznosti deljenja podatkov izključila pristojne nacionalne organe; zato bodo ti podatke, ki presegajo to, kar je že določeno v pravu EU, še naprej delili prostovoljno. Komisija obžaluje ta konkretni izid (glej izjavo Komisije v dodatku), saj zmanjšuje potencial pobude za zmanjšanje bremena, vendar ga sprejema kot kompromis.

·V zvezi z integriranim sistemom poročanja, kot ga je Evropski parlament predstavil v svojem stališču v prvi obravnavi, bodo morali evropski nadzorni organi v skladu z uredbo pripraviti poročilo, v katerem bo določen časovni načrt za izvajanje medsektorskega integriranega sistema poročanja, ki bo temeljil na tekočem sektorskem delu evropskih nadzornih organov. Kot ločen izdelek je bilo dogovorjeno še poročilo evropskih nadzornih organov o ovirah pri deljenju podatkov, ki bo predloženo čez dve leti in se bo po potrebi redno posodabljalo. Vendar sozakonodajalca nista potrdila finančnih posledic tega dogovora, ki jih je Komisija določila med medinstitucionalnimi pogajanji, zato za to delo evropskih nadzornih organov ne bodo na voljo nobeni dodatni viri.

·V zvezi z memorandumi o soglasju za izmenjavo informacij sta se sozakonodajalca dogovorila, da lahko organi sklepajo memorandume o soglasju v zvezi z ureditvami za izmenjavo informacij. Komisija lahko pripravi nezavezujoče smernice za organe, da se določijo glavni vidiki teh memorandumov o soglasju.

·Glede obveznosti, da se podatki zahtevajo od drugih organov (tj. načelo enkratnega poročanja), sta se sozakonodajalca dogovorila o obveznosti organov, da zahtevajo podatke od drugih organov, ki jih že imajo, in ne od subjektov, ki poročajo, pri čemer sta upoštevala, da lahko v nekaterih primerih organi potrebujejo prožnost, da se lahko obrnejo neposredno na finančne institucije.

·Kar zadeva deljenje podatkov za raziskave in inovacije, bo dogovor spodbujal ponovno uporabo podatkov za namene raziskav in inovacij, pri čemer bo treba podatke ustrezno obdelati, da se anonimizirajo in da se zaščitijo zaupne informacije. Tako kot v predlogu Komisije bo deljenje s tretjimi osebami za raziskave in inovacije prostovoljno, sozakonodajalca pa sta nadalje opredelila, da posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in držav članic ne sme biti mogoče identificirati. Nasprotno pa ni bil dosežen dogovor o deljenju podatkov s Komisijo, ki ga je Komisija predlagala, da bi izboljšala svojo zmožnost ocenjevanja učinkov svojih predlogov in na način, ki bi preprečil identifikacijo posameznih subjektov.

·V zvezi s predlaganimi spremembami uredbe o InvestEU je bilo dogovorjeno, da se ohranijo v skladu s predlogom Komisije.

4.Zaključek

Komisija podpira rezultate medinstitucionalnih pogajanj in zato lahko sprejme stališče Sveta v prvi obravnavi, hkrati pa ugotavlja, da kompromisno besedilo slabi potencial za zmanjšanje bremena v primerjavi s predlogom Komisije.

5.Izjave Komisije

Komisija je predložila izjavo za zapisnik Coreperja II z dne 2. aprila 2025, ki je v dodatku.

DODATEK

Izjave Komisije

Izjava Komisije, predložena za zapisnik Coreperja II z dne 2. aprila 2025:

„Komisija se močno zavzema za zmanjšanje bremena. Dogovor, dosežen na trialogu 17. decembra, je pomemben nadaljnji korak proti sistemu, v katerem se podatki poročajo enkrat, nato pa se delijo in ponovno uporabijo v čim večji meri. Vendar Komisija močno obžaluje, da je bil potencial predloga za zmanjšanje bremena znatno oslabljen po odločitvi, da se nacionalni pristojni organi ne vključijo v področje uporabe obveznosti deljenja podatkov. Zmanjšanje upravnega bremena je skupni cilj, na katerega voditelji držav in vlad pogosto javno opozarjajo (glej sklepe Evropskega sveta z dne 17. in 18. aprila 2024 o uniji kapitalskih trgov), in vse institucije bi si morale prizadevati za poenostavitev za podjetja EU. Komisija bo še naprej podpirala ta cilj, tudi s stalnim izvajanjem svoje strategije za nadzorniške podatke v finančnih storitvah EU in delom v zvezi z integriranim poročanjem.“