EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.7.2025
COM(2025) 413 final
2025/0228(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o začasni opustitvi uporabe nekaterih določb Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z Gvinejo
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.7.2025
COM(2025) 413 final
2025/0228(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o začasni opustitvi uporabe nekaterih določb Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z Gvinejo
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Komisija mora v skladu s členom 25a(2) vizumskega zakonika 1 vsaj enkrat letno oceniti sodelovanje tretjih držav na področju ponovnega sprejema in poročati Svetu.
Komisija lahko na podlagi teh ocen ter ob upoštevanju ukrepov, ki jih je sprejela za izboljšanje ravni sodelovanja na področju ponovnega sprejema, in splošnih odnosov EU z zadevno tretjo državo, vključno na področju migracij, sklene, da zadevna tretja država ne sodeluje v zadostni meri in da je zato treba ukrepati. V tem primeru mora Komisija v skladu s členom 25a(5), točka (a), vizumskega zakonika predložiti predlog izvedbenega sklepa Sveta o začasni opustitvi uporabe nekaterih določb vizumskega zakonika v zvezi z državljani te tretje države. Komisija si mora vseskozi še naprej prizadevati za izboljšanje sodelovanja z zadevno tretjo državo.
• Primer Gvineje
EU je julija 2017 z Gvinejo sklenila dogovor o ponovnem sprejemu („Dobre prakse za učinkovito delovanje postopka vračanja“). Od takrat je bilo za spremljanje izvajanja dogovora izvedenih sedem sestankov skupne delovne skupine, pri čemer je zadnji potekal 19. decembra 2024. Zaradi političnih razmer v državi je bilo sodelovanje septembra 2021 začasno ustavljeno, nadaljevalo pa se je decembra 2023. Čeprav so gvinejski organi ponovno potrdili, da nameravajo sodelovati na področju ponovnega sprejema, se niso bili pripravljeni zavezati večini konkretnih ukrepov, ki jih je predlagala EU za reševanje izzivov pri operativnem sodelovanju. Vprašanje sodelovanja na področju ponovnega sprejema je bilo obravnavano na politični ravni v Conakryju na srečanju med veleposlanikom EU v Gvineji ter ministrom za zunanje zadeve, ministrom za notranje zadeve in predsednikom vlade 15. oktobra 2024 ter v Bruslju na več srečanjih na visoki ravni, kot so obisk gvinejskega ministra za zunanje zadeve 23. oktobra 2023 ter srečanji Komisije/ESZD z gvinejskim veleposlanikom in ministrom za zunanje zadeve 31. maja oziroma 26. junija 2024.
Kljub obstoječemu dogovoru o ponovnem sprejemu in prizadevanjem za okrepitev sodelovanja na področju ponovnega sprejema je sodelovanje za večino držav članic še vedno nezadostno, od konca leta 2023 in v celotnem ocenjevalnem obdobju 2024 pa se je znatno poslabšalo. Evropska unija je na 6. in 7. sestanku skupne delovne skupine julija in decembra 2024 Gvineji jasno sporočila, da je treba izboljšati sodelovanje in v celoti izvajati dogovor o ponovnem sprejemu, učinkovito izvajati dogovorjene postopke za identifikacijo Gvinejcev, ki nimajo pravice do prebivanja v EU, in hitro izdati potne listine za vrnitev po pozitivni identifikaciji za prostovoljno in prisilno vračanje v rokih iz dogovora o ponovnem sprejemu. Gvinejskim organom je bil predan seznam nerešenih prošenj za ponovni sprejem od 13 držav članic in ene pridružene schengenske države. Ti koraki niso privedli do izboljšanja sodelovanja v obdobju poročanja.
Sodelovanje Gvineje na področju ponovnega sprejema njenih državljanov, za katere je bilo ugotovljeno, da nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic, je nezadostno, kar potrjujejo 3-odstotna stopnja vračanja 2 v letu 2024, kar pomeni zmanjšanje v primerjavi z letom 2023, ko je ta stopnja znašala 5 %, precejšnje zmanjšanje kakovosti sodelovanja pri postopku identifikacije, upad stopnje izdaje potnih listin za vrnitev 3 in očitno poslabšanje sodelovanja pri operacijah vračanja. V obdobju poročanja so se države članice soočale z nenehnimi in vse večjimi izzivi pri učinkovitem izvajanju dogovora o ponovnem sprejemu z Gvinejo, zlasti v zvezi z osebami brez dokumentov. Gvineja z nezadostno ravnjo sodelovanja pogosto krši tudi določbe Samojskega sporazuma 4 v zvezi s ponovnim sprejemom, ki se začasno uporablja od 1. januarja 2024, tudi za Gvinejo, zlasti kar zadeva časovni okvir za izdajo potnih listin za vrnitev po predložitvi zahteve za identifikacijo.
V okviru stalnega ocenjevanja, ki ga Komisija izvaja od leta 2020, ter na podlagi podatkov in informacij, ki jih posredujejo države članice, razprav na sestankih ustreznih delovnih skupin Sveta in strokovnih skupin ter ocen drugih institucij, organov, uradov in agencij EU so države članice poročale o več trdovratnih težavah, ki ovirajo različne korake postopka ponovnega sprejema, vključno z identifikacijo gvinejskih državljanov, izdajo potnih listin in operacijami vračanja. To je za države članice pomenilo precejšnje zaostanke pri obravnavanju primerov.
Na podlagi navedenega in glede na to, da kljub ukrepom, ki so jih EU in njene države članice doslej sprejele za izboljšanje sodelovanja na področju ponovnega sprejema, ni bilo izboljšanja, se šteje, da sodelovanje Gvineje z EU na področju ponovnega sprejema ni zadostno.
• Splošni odnosi Unije z Gvinejo
Gvineja je ena od glavnih držav odhoda migrantov brez urejenega statusa v EU. Kljub precejšnjemu zmanjšanju števila nedovoljenih prihodov v EU v primerjavi z letom 2023 so bili Gvinejci leta 2024 po ugotovitvah med ocenjenimi državami še vedno na osmem mestu po številu migrantov brez urejenega statusa z 8 388 nezakonitimi prihodi.
EU in Gvineja vzdržujeta odnose na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju ter področju sodelovanja. Ti odnosi zdaj temeljijo na Samojskem sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav.
EU za Gvinejo pomeni največji trg in dobaviteljico, poleg tega pa je še naprej pomembna gospodarska partnerica.
Na področju trgovine sodelovanje med Gvinejo in EU ureja splošna shema preferencialov EU (GSP) 5 . Opozoriti je treba, da sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki je bil z državami Zahodne Afrike sprejet julija 2014, še ni začel veljati.
Razmisliti bi bilo treba tudi o geopolitičnih usmeritvah Gvineje in njihovem morebitnem vplivu na migracijska vprašanja.
Na podlagi navedenega in glede na to, da kljub nenehnim ukrepom, ki jih je Komisija sprejela za izboljšanje sodelovanja, ni bilo izboljšanja, ter ob upoštevanju splošnih odnosov EU z Gvinejo se šteje, da sodelovanje Gvineje z EU na področju ponovnega sprejema ni zadostno in da je treba ukrepati.
• Vizumski ukrepi
Obseg ukrepov
Z izvedbenim sklepom Sveta bi se morala začasno opustiti uporaba nekaterih določb vizumskega zakonika v zvezi z državljani Gvineje. Ta začasna opustitev pa ne bi veljala za gvinejske družinske člane (mobilnih) državljanov EU, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES 6 , in za gvinejske družinske člane državljanov tretjih držav, ki na podlagi sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter zadevno tretjo državo na drugi strani uživajo pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov EU.
Vsebina vizumskih ukrepov
Nezadostno sodelovanje Gvineje na področju ponovnega sprejema upravičuje začasno opustitev uporabe vseh členov iz točke (a) člena 25a(5) vizumskega zakonika: začasno opustitev možnosti opustitve zahtev v zvezi z dokumentarnimi dokazili, ki jih morajo predložiti prosilci za vizum, določene v členu 14(6), začasno opustitev splošnega roka 15 koledarskih dni iz člena 23(1) za obravnavo vlog (kar posledično izključuje tudi uporabo pravila o podaljšanju tega roka na največ 45 dni zgolj v posameznih primerih in pomeni, da rok 45 dni postane standardni rok za obravnavo vlog), začasno opustitev izdajanja vizumov za večkratni vstop v skladu s členom 24(2) in (2c) ter začasno opustitev možnosti oprostitve plačila vizumske takse za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov v skladu s členom 16(5), točka (b).
Obdobje uporabe vizumskih ukrepov
Vizumski zakonik določa, da se vizumski ukrepi uporabljajo začasno, vendar v izvedbenem sklepu ni treba določiti obdobja uporabe teh ukrepov. Vendar mora v skladu s členom 25a(6) vizumskega zakonika Komisija na podlagi kazalnikov iz člena 25a(2) vizumskega zakonika, vključno s pomočjo pri identifikaciji oseb, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic, pravočasno izdajo potnih listin in organizacijo operacij vračanja, redno ocenjevati napredek pri sodelovanju na področju ponovnega sprejema. Komisija poroča, ali je prišlo do bistvenega in trajnega izboljšanja sodelovanja z zadevno tretjo državo na področju ponovnega sprejema, in lahko, ob upoštevanju splošnih odnosov EU s to tretjo državo, bodisi umakne predloge, ki niso sprejeti s strani Sveta, bodisi predloži Svetu predlog za razveljavitev ali spremembo izvedbenega sklepa. Če pa sodelovanje na področju ponovnega sprejema ostane nezadostno, bo Komisija razmislila o sprožitvi druge faze mehanizma, kot je določena v členu 25a(5), točka (b), vizumskega zakonika.
Komisija v skladu s členom 25a(7) vizumskega zakonika najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti izvedbenega sklepa poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku, doseženem glede sodelovanja zadevne tretje države pri ponovnem sprejemu.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlagani sklep je skladen z vizumskim zakonikom, ki določa usklajena pravila skupne vizumske politike, ki urejajo postopke in pogoje za izdajo vizumov za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.
EU spodbuja celovit pristop k migracijam in prisilnemu razseljevanju, ki temelji na skupnih vrednotah in odgovornostih. Pakt o migracijah in azilu iz maja 2024 ponuja celovit pristop s ciljem krepitve in vključevanja ključnih politik EU na področju migracij, azila, upravljanja meja in vključevanja, eden od njegovih stebrov pa je vključevanje migracije v mednarodna partnerstva za preprečevanje nedovoljenih odhodov, boj proti tihotapljenju migrantov, sodelovanje na področju ponovnega sprejema in spodbujanje zakonitih poti.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami na področju ponovnega sprejema nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je pomemben element zunanjih odnosov EU. Za okrepitev takšnih celovitih partnerstev in zagotovitev polnega sodelovanja tretjih držav Evropski svet dosledno poziva EU, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja, vključno z razvojnim sodelovanjem, trgovino ali vizumskimi ukrepi 7 . Pri preučevanju morebitnih omejevalnih vizumskih ukrepov mora Komisija v skladu s členom 25a vizumskega zakonika upoštevati splošne odnose EU z zadevno tretjo državo, tudi na področju migracij.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Člen 25a(5), točka (a), Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik).
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ni relevantno.
•Sorazmernost
Predlagani ukrepi, katerih namen je izboljšati sodelovanje Gvineje na področju ponovnega sprejema nezakonito prebivajočih državljanov tretje države, so sorazmerni z zastavljenim ciljem. Ti ukrepi ne vplivajo na možnost, da prosilci zaprosijo za vizum in da se jim ta izda, ampak zajemajo nekatere vidike postopka za izdajo vizuma. Poleg tega so nekatere kategorije oseb izključene iz področja uporabe tega sklepa.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Ni relevantno.
•Posvetovanja z deležniki
Ni relevantno.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Ni relevantno.
•Ocena učinka
Ni relevantno.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ni relevantno.
•Temeljne pravice
Predlagani ukrepi ne vplivajo na možnost, da prosilec zaprosi za vizum in da se mu ta izda, ter spoštujejo temeljne pravice prosilcev, zlasti spoštovanje družinskega življenja.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ni relevantno.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ni relevantno.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Ni relevantno.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 1 opredeljuje področje uporabe predlaganega izvedbenega sklepa.
Odstavka 1 in 2 določata, da se predlagani sklep uporablja le za državljane Gvineje, za katere velja vizumska obveznost, in ne za državljane, ki so izvzeti na podlagi člena 4 ali 6 Uredbe (EU) 2018/1806.
Odstavek 3 določa, da so iz področja uporabe predlaganega sklepa izvzeti prosilci za vizum, ki so družinski člani državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali družinski člani državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije.
Odstavek 4 določa, da predlagani sklep ne posega v mednarodne obveznosti držav članic.
Člen 2 določa, da se za državljane Gvineje, ki spadajo na področje uporabe predlaganega sklepa, začasno opusti uporaba naslednjih določb vizumskega zakonika:
–možnost držav članic, da opustijo zahtevo po predložitvi celotnega sklopa spremnih dokumentov. To pomeni, da bodo morali vsi prosilci ob oddaji vloge za izdajo vizuma predložiti celoten sklop spremnih dokumentov, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za vstop, kot so določeni v zakoniku o schengenskih mejah;
–možnost držav članic, da imetnike diplomatskih in službenih potnih listov oprostijo plačila vizumske takse. Za to kategorijo prosilcev se bo uporabljala standardna vizumska taksa v višini 90 EUR;
–standardni 15-dnevni rok za sprejetje odločitve o vlogi. To pomeni, da bodo imele države članice za sprejetje odločitev o vlogah na voljo 45 dni;
–pravila o izdaji vizuma za večkratni vstop. To pomeni, da se bodo načeloma izdajali samo vizumi za enkratni vstop.
Člen 3 vsebuje seznam naslovnikov predlaganega sklepa, tj. zadevnih držav članic.
2025/0228 (NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o začasni opustitvi uporabe nekaterih določb Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z Gvinejo
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) 8 in zlasti člena 25a(5), točka (a), Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Raven sodelovanja Gvineje z državami članicami pri ponovnem sprejemu migrantov brez urejenega statusa je bila ocenjena na podlagi člena 25a(2) Uredbe (ES) št. 810/2009, za Gvinejo pa se je štelo, da ne sodeluje v zadostni meri. Znatno je treba izboljšati sodelovanje v vseh fazah postopka ponovnega sprejema, med drugim za zagotovitev, da bo Gvineja učinkovito ter pravočasno in predvidljivo sodelovala pri identifikaciji, izdajanju potnih listin za vrnitev in operacijah vračanja v skladu z dogovorom o ponovnem sprejemu.
(2)Pojavljajo se stalni izzivi v zvezi z identifikacijo in vračanjem državljanov Gvineje, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic, in sicer zaradi pomanjkanja odziva in nadaljnjega ukrepanja s strani gvinejskih organov na podlagi zahteve za ponovni sprejem v primerih oseb z in brez dokumentov ter zaradi težav pri izdajanju potnih listin za vrnitev, ki se pogosto ne zagotovijo niti v primerih, ko je bilo državljanstvo predhodno potrjeno, in organizaciji operacij vračanja z rednimi in čarterskimi leti. V zvezi s temi izzivi bi bilo treba upoštevati tudi, da se Gvinejci po ugotovitvah uvrščajo na osmo mesto po številu nedovoljenih prihodov v Unijo med državami, ocenjenimi na podlagi člena 25a(2) Uredbe (ES) št. 810/2009, in da je prišlo do precejšnih zaostankov pri obravnavanju primerov na področju ponovnega sprejema.
(3)Ob upoštevanju različnih ukrepov, ki jih je Komisija doslej sprejela za izboljšanje ravni sodelovanja Gvineje na področju ponovnega sprejema, in splošnih odnosov Unije z navedeno tretjo državo, Komisija meni, da Gvineja ne sodeluje v zadostni meri in je zato treba ukrepati.
(4)Uporabo nekaterih določb Uredbe (ES) št. 810/2009 bi bilo zato treba začasno opustiti za državljane Gvineje, za katere v skladu z Uredbo (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta 9 velja vizumska obveznost. Cilj je spodbuditi Gvinejo k sprejetju potrebnih ukrepov za izboljšanje sodelovanja na področju ponovnega sprejema.
(5)V skladu s členom 25a(5), točka (a), Uredbe (ES) št. 810/2009 je primerno, da se določi začasna opustitev možnosti opustitve zahtev v zvezi z dokumentarnimi dokazili, ki jih morajo predložiti prosilci za vizum, določene v členu 14(6), začasna opustitev splošnega roka 15 koledarskih dni iz člena 23(1) za obravnavo vlog (kar posledično izključuje tudi uporabo pravila o podaljšanju tega roka na največ 45 dni zgolj v posameznih primerih in pomeni, da bi moral rok 45 dni postati standardni rok za obravnavo vlog), začasna opustitev izdajanja vizumov za večkratni vstop v skladu s členom 24(2) in (2c) ter začasna opustitev možnosti oprostitve plačila vizumske takse za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov v skladu s členom 16(5), točka (b).
(6)Ta sklep ne bi smel vplivati na uporabo Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta 10 , ki pravico do prostega gibanja razširja na družinske člane, ne glede na njihovo državljanstvo, ki se pridružijo državljanu Unije ali ga spremljajo. Ta sklep se torej ne bi smel uporabljati za družinske člane državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in tretjo državo uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije.
(7)Ukrepi iz tega sklepa ne bi smeli posegati v obveznosti držav članic po mednarodnem pravu, tudi kot držav gostiteljic mednarodnih medvladnih organizacij ali mednarodnih konferenc, ki jih skličejo Združeni narodi ali druge mednarodne medvladne organizacije, ki jih gostijo države članice. Zato se začasna opustitev ne bi smela uporabljati za državljane Gvineje, ki zaprosijo za vizum, če je to potrebno, da države članice izpolnijo svoje obveznosti kot države gostiteljice takih organizacij ali konferenc.
(8)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.
(9)Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES 11 ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.
(10)Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 12 , ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa Sveta 1999/437/ES 13 .
(11)Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 14 , ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 15 .
(12)Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 16 , ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 17 .
(13)Ta sklep za Ciper predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1.Ta sklep se uporablja za državljane Gvineje, za katere v skladu z Uredbo (EU) 2018/1806 velja vizumska obveznost.
2.Ta sklep se ne uporablja za državljane Gvineje, ki so v skladu s členom 4 ali členom 6 Uredbe (EU) 2018/1806 izvzeti iz vizumske obveznosti.
3.Ta sklep se ne uporablja za državljane Gvineje, ki zaprosijo za vizum in so družinski člani državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali družinski člani državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in tretjo državo uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije.
4.Ta sklep se uporablja brez poseganja v primere, ko državo članico zavezujejo mednarodnopravne obveznosti, in sicer:
(a)ko je država gostiteljica mednarodne medvladne organizacije;
(b)ko je država gostiteljica mednarodne konference, sklicane s strani Združenih narodov ali pod pokroviteljstvom Združenih narodov ali drugih mednarodnih medvladnih organizacij, ki jih gosti država članica;
(c)v skladu z večstranskim sporazumom o dodeljenih privilegijih in imunitetah;
(d)na podlagi Lateranske pogodbe, ki sta jo leta 1929 sklenila Sveti sedež (Vatikanska mestna država) in Italija, kot je bila nazadnje spremenjena.
Člen 2
Začasno se opusti uporaba naslednjih določb Uredbe (ES) št. 810/2009:
(a) člena 14(6);
(b) člena 16(5), točka (b);
(c) člena 23(1);
(d) člena 24(2) in (2c).
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Republiko Hrvaško, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko in Kraljevino Švedsko.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik