EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.9.2025

COM(2025) 339 final

2025/0184(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Začasnega sporazuma o trgovini med Evropsko unijo na eni strani ter Skupnim južnoameriškim trgom, Argentinsko republiko, Federativno republiko Brazilijo, Republiko Paragvaj in Vzhodno republiko Urugvaj na drugi strani

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Mercosur 1 je peto največje gospodarstvo zunaj EU po BDP (2,9 bilijona EUR v letu 2023) in enajsti največji trgovinski partner EU. Je pomemben trg z več kot 270 milijoni prebivalcev in velikim neizkoriščenim potencialom za trgovino in naložbe. EU je prvo večje gospodarstvo, ki je doseglo celovit trgovinski sporazum z Mercosurjem, ki bo izvoznikom, ponudnikom storitev in vlagateljem iz EU omogočil pomembno prednost prvega na trgu v tej regiji. Začasni trgovinski sporazum bo okrepil vezi med podobno mislečimi in zanesljivimi partnerji ter odražal zavezanost obeh strani odprti, trajnostni in na pravilih temelječi trgovini ter boju proti protekcionizmu. Ustvaril bo ambiciozen in celovit okvir za trgovinske odnose, ki bo prispeval h gospodarski varnosti in pomagal pri soočanju s sedanjimi svetovnimi izzivi.

Izid pogajanj je sestavljen iz dveh pravnih instrumentov:

1.Partnerskega sporazuma med EU in Mercosurjem, ki bo vključeval a) steber o politiki in sodelovanju ter b) trgovinski steber, ter

2.Začasnega trgovinskega sporazuma, ki zajema liberalizacijo trgovine in naložb.

Začasni trgovinski sporazum je bil podpisan dne.... istočasno kot Partnerski sporazum med EU in Mercosurjem. V skladu s členom 23.2(1) bo Začasni trgovinski sporazum začel veljati prvi dan v mesecu, ki sledi datumu, ko se pogodbenici pisno uradno obvestita, da so končani notranji postopki, ki so za to potrebni. Začasni trgovinski sporazum bo prenehal veljati, po ratifikaciji in z začetkom veljavnosti pa ga bo nadomestil Partnerski sporazum med EU in Mercosurjem.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Začasni trgovinski sporazum bo nadomestil naslov II Medregionalnega okvirnega sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Skupnim južnoameriškim trgom in njegovimi državami pogodbenicami, ki je bil podpisan 15. decembra 1995 v Madridu.

Začasni trgovinski sporazum je popolnoma v skladu s splošno vizijo EU za njeno partnerstvo z Latinsko Ameriko in Karibi, kot je opredeljena v skupnem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu o novi agendi za odnose med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi, sprejetem 7. junija 2023.

Poleg tega je Začasni trgovinski sporazum v skladu s „Pregledom trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“ iz februarja 2021, ki trgovinsko in naložbeno politiko poleg temeljnih gospodarskih interesov povezuje z evropskimi in univerzalnimi standardi in vrednotami ter daje večji poudarek trajnostnemu razvoju, človekovim pravicam, boju proti davčnim utajam, varstvu potrošnikov ter odgovorni in pravični trgovini.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Začasni trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem vključuje tudi poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, ki Sporazum povezuje s splošnimi cilji na področju trajnostnega razvoja in posebnimi cilji na področju dela, okolja in podnebnih sprememb.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 218(7) PDEU Svetu omogoča, da Komisijo pooblasti, da v imenu Unije odobri spremembe Sporazuma, ob upoštevanju posebnih pogojev, ki jih Svet lahko določi za tako pooblastilo.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

Trgovinski sporazumi so primerno sredstvo za urejanje dostopa na trg in s tem povezanih področij celovitih gospodarskih odnosov s tretjo državo zunaj EU. Ni drugih načinov, na podlagi katerih bi take zaveze in prizadevanja za liberalizacijo postali pravno zavezujoči.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

(1)Postopno popolno odpravo dajatev za 91 % blaga, ki ga podjetja EU izvažajo v Mercosur. S tem se bo letno prihranilo več kot 4 milijarde EUR dajatev. Države Mercosurja bodo na primer odpravile visoke dajatve na industrijske izdelke, kot so avtomobili (35 %), avtomobilski deli (14–18 %), stroji (14 do 20 %), kemikalije (do 18 %), oblačila (do 35 %), farmacevtski izdelki (do 14 %), usnjeni čevlji (do 35 %) ali tekstil (do 35 %). Sporazum bo postopoma odpravil tudi dajatve na izvoz hrane in pijače iz EU, kot so vino (27 %), čokolada (20 %), žgane pijače (20 do 35 %), piškoti (16 do 18 %), konzervirane breskve (55 %) ali brezalkoholne pijače (20–35 %). Sporazum bo omogočil tudi brezcarinski dostop do mlečnih izdelkov iz EU, za katere veljajo kvote (trenutno tarifa v višini 28 %), zlasti za sire.

(2)Sporazum bo odpravil uvozne dajatve za 92 % blaga Mercosurja, izvoženega v EU, kar bo EU omogočilo uravnoteženo odpiranje trga. Občutljivi kmetijski proizvodi, kot so govedina, sladkor ali perutnina, so deležni preferencialne obravnave le v omejenih količinah prek skrbno umerjenih tarifnih kvot.

(3)Za Argentino, Urugvaj in Paragvaj Sporazum v celoti odpravlja izvozne davke na surovine in industrijsko blago ali jih obračunava po stopnji nič. Prav tako znižuje izvozne davke na kmetijske proizvode (Argentina) ali jih odpravlja (Urugvaj, Paragvaj in Brazilija). V zvezi z industrijskim blagom se je Brazilija zavezala, da bo za pomembne surovine, potrebne za gospodarsko diverzifikacijo EU (nikelj, baker, aluminij, surovine za proizvodnjo jekla, jeklo, titan), ohranila ničelno stopnjo. Brazilija je ohranila politični manevrski prostor za uvedbo izvoznih dajatev na nekatere surovine, zato je EU v teh primerih pridobila preferenciale v višini vsaj 50 % za vse izvozne dajatve, ki jih bo Brazilija uvedla v prihodnosti, in zgornjo mejo 25 %.

(4)Trden dvostranski zaščitni mehanizem, ki EU in Mercosurju omogoča uvedbo začasnih ukrepov za urejanje uvoza v primeru nepričakovanega in znatnega povečanja uvoza, ki povzroča ali grozi, da bo povzročilo resno škodo domači industriji. Ti zaščitni ukrepi se uporabljajo tudi za kmetijske proizvode v okviru režima tarifnih kvot ali pa so, kadar je to ustrezno, omejeni na ozemlje najbolj oddaljenih regij EU.

(5)Najvišji standardi za varnost hrane ter zdravje živali in rastlin se še naprej uporabljajo za vse proizvode, ne glede na to, ali so proizvedeni doma ali uvoženi v EU. Uporablja se previdnostno načelo. Sporazum določa okrepljeno sodelovanje z organi partnerskih držav in hitrejši pretok informacij o morebitnih tveganjih prek neposrednejšega in učinkovitejšega informacijskega sistema in sistema obveščanja.

(6)Celovito poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, katerega cilj je zagotoviti, da trgovina podpira varstvo okolja in socialni razvoj. Poglavje zajema vprašanja, kot so trajnostno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdov, spoštovanje pravic delavcev in spodbujanje odgovornega poslovnega ravnanja. Vključuje tudi posebne določbe o reševanju sporov in poseben mehanizem pregleda. Poglavje vključuje tudi izrecno zavezo za učinkovito izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, za katero je bilo dogovorjeno, da bo bistveni del Partnerskega sporazuma med EU in Mercosurjem, kar omogoča začasno prekinitev izvajanja Začasnega trgovinskega sporazuma, če pogodbenica odstopi od Pariškega sporazuma ali preneha biti pogodbenica „v dobri veri“. Priloga k poglavju o trgovini in trajnostnem razvoju vsebuje zaveze pogodbenic, da bodo sprejele ukrepe za zaustavitev nadaljnjega krčenja gozdov od leta 2030. Prvič doslej sta pogodbenici katerega koli trgovinskega sporazuma, v zvezi s katerim se uporablja postopek za reševanje sporov, sprejeli posamično pravno zavezo za zaustavitev krčenja gozdov. Sporazum civilnim družbam tudi ponuja dejavno vlogo spremljanja izvajanja sporazuma, vključno s kakršnimi koli okoljskimi vprašanji.

(7)Nove priložnosti za sodelovanje pri javnih razpisih za ponudnike iz EU v državah Mercosurja, ki niso članice Sporazuma STO o javnih naročilih. Države Mercosurja prvič odpirajo svoje trge javnih naročil. Podjetja iz EU bodo lahko sodelovala v javnih naročilih, ki jih bodo razpisali javni organi, kot so ministrstva na centralni ravni javne uprave ter druge vladne in zvezne agencije, in sicer pod enakimi pogoji kot podjetja iz držav Mercosurja.

(8)Odprava tehničnih in regulativnih trgovinskih ovir za blagovno menjavo, zlasti s spodbujanjem uporabe samocertificiranja in poenotenja z uporabo mednarodnih standardov, ki so jih sprejeli ISO, IEC, ITU in Codex Alimentarius ter druge mednarodne organizacije za določanje standardov v skladu s skupno opredelitvijo, dogovorjeno med EU in Mercosurjem. Dosežen je bil dogovor o zmanjšanju podvajanja testiranja v sektorju elektronike na področjih z nizkim tveganjem. Na voljo bo tudi posebna priloga o motornih vozilih, ki bo spodbujala uporabo pravilnikov UN/ECE in zmanjšala podvajanje preskusov v sektorju.

(9)Celovita priloga s podrobnimi določbami za olajšanje trgovine z vinom in žganimi pijačami, ki zajema priznavanje enoloških postopkov, certificiranje in označevanje v skladu z najsodobnejšimi sporazumi EU o prosti trgovini.

(10)Odprtje storitvenih sektorjev in olajševanje trgovine s storitvami med EU in Mercosurjem, tako z lokalnim ustanavljanjem kot čezmejno. Sporazum zajema najrazličnejše storitvene sektorje, vključno s poslovnimi storitvami, finančnimi storitvami, telekomunikacijami, pomorskim prometom (Mercosur prvič odpira pomorski promet v regiji) ter poštnimi in kurirskimi storitvami. Vključuje tudi obveznosti glede ustanavljanja podjetij v storitvenem in nestoritvenem sektorju. Zagotovil bo enake konkurenčne pogoje za ponudnike storitev EU in njihove konkurente v Mercosurju. „Pravica do zakonskega urejanja“ v javnem interesu je v celoti ohranjena na vseh ravneh upravljanja. Sporazum vsebuje tudi napredne določbe o gibanju strokovnjakov za poslovne namene, kot so vodstveni delavci ali strokovnjaki, ki jih podjetja EU napotijo v svoje hčerinske družbe v državah Mercosurja. Obstaja tudi vsebinsko poglavje o e-trgovanju – novost za partnerje Mercosurja.

(11)Visoka raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, vključno s podrobnimi določbami o avtorskih pravicah, poslovnih skrivnostih in uveljavljanju, ki zagotavljajo boljše varstvo.

(12)Visoka raven zaščite in izvrševanja na področju geografskih označb EU, primerljiva z ravnjo v EU, za 344 imen kakovostnih živil, vina in žganih pijač v EU.

(13)Poglavje, namenjeno malim in srednjim podjetjem za zagotovitev, da v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja sporazum o prosti trgovini.

(14)Mehanizem hitrega reševanja sporov z arbitražo ali s pomočjo mediatorja. Poglavje o reševanju sporov vključuje nove določbe, oblikovane na podlagi pritožbe v okviru STO, ki ni povezana s kršitvijo – če pogodbenica meni, da ukrep druge pogodbenice izničuje ali bistveno zmanjšuje njene koristi na podlagi Sporazuma, lahko od arbitražnega senata zahteva, da odloči o tem vprašanju.

2025/0184 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Začasnega sporazuma o trgovini med Evropsko unijo na eni strani ter Skupnim južnoameriškim trgom, Argentinsko republiko, Federativno republiko Brazilijo, Republiko Paragvaj in Vzhodno republiko Urugvaj na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 91(1), člena 100(2) in člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(5) in (6), drugi pododstavek, točka (a), in člena 218(7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta 2 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s Sklepom Sveta št. [XX] 3 je bil Začasni sporazum o trgovini med Evropsko unijo na eni strani ter Skupnim južnoameriškim trgom, Argentinsko republiko, Federativno republiko Brazilijo, Republiko Paragvaj in Vzhodno republiko Urugvaj na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) podpisan [XX XXX 2025] s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)Sporazum bi bilo treba začasno uporabljati med Unijo na eni strani in eno ali več državami podpisnicami Mercosurja na drugi strani v skladu s členom 23.3 Sporazuma do zaključka postopkov, potrebnih za začetek njegove veljavnosti. Dogovor Unije o začasni uporabi Sporazuma med Unijo in eno ali več državami podpisnicami Mercosurja v skladu s členom 23.3(2) Sporazuma bi bilo treba izraziti skupaj s privolitvijo Unije, da jo Sporazum zavezuje.

(3)Sporazum bi bila treba odobriti.

(4)V skladu s členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije je primerno pooblastiti Komisijo, da v imenu Unije odobri nekatere spremembe Sporazuma s strani organa, ustanovljenega s Sporazumom, v skladu s členom 12.26 in pododstavkom (f)(ii)(iv)(xvi) člena 22.1(6) Sporazuma.

(5)Sporazum v skladu s členom 23.7(1) Sporazuma osebam ne podeljuje pravic ali nalaga obveznosti v okviru Unije, razen tistih, ki so ustvarjene med pogodbenicama v skladu z mednarodnim javnim pravom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Začasni trgovinski sporazum med Evropsko unijo na eni strani ter Skupnim južnoameriškim trgom, Argentinsko republiko, Federativno republiko Brazilijo, Republiko Paragvaj in Vzhodno republiko Urugvaj na drugi strani se odobri.  4

Člen 2

Sporazum se do začetka njegove veljavnosti začasno uporablja med Unijo na eni strani in eno ali več državami podpisnicami Mercosurja na drugi strani v skladu s členom 23.3 Sporazuma od prvega dne drugega meseca, ki sledi datumu, ko ena ali več držav podpisnic Mercosurja, odvisno od primera, uradno obvesti Unijo o zaključku svojih notranjih postopkov, potrebnih za začasno uporabo Sporazuma, in potrdi, da se strinja z začasno uporabo Sporazuma 5 .

Člen 3

Za namene člena 12.26 Sporazuma vse spremembe ali popravke Prilog 12-A do 12-E k Sporazumu odobri Komisija v imenu Unije, po posvetovanju z Odborom za trgovinsko politiko.

Člen 4

1.Za namene odstavka 6 člena 2 Priloge 2-D in pododstavka (f)(ii) člena 22.1(6) Sporazuma vse spremembe Dodatka 2-D-1 k Prilogi 2-D k Sporazumu odobri Komisija v imenu Unije, po posvetovanju z Odborom za trgovinsko politiko.

2.Za namene odstavka 4 člena 5 Priloge 2-D in pododstavka (f)(iv) člena 22.1(6) Sporazuma vse spremembe Dodatka 2-D-3 k Prilogi 2.D k Sporazumu odobri Komisija v imenu Unije, po posvetovanju z Odborom za trgovinsko politiko.

Člen 5

Za namene člena 13.39 in pododstavka (f)(xii) člena 22.1(6) Sporazuma vse spremembe Priloge 13-C k Sporazumu odobri Komisija v imenu Unije, po posvetovanju z Odborom za trgovinsko politiko.

Člen 6

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja 6 .

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA „PRIHODKI“ – ZA PREDLOGE, KI IMAJO POSLEDICE ZA PRIHODKOVNO STRAN PRORAČUNA

1.NASLOV PREDLOGA:

Predlog sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Začasnega sporazuma o trgovini med Evropsko unijo na eni strani ter Skupnim južnoameriškim trgom in Argentinsko republiko, Federativno republiko Brazilijo, Republiko Paragvaj in Vzhodno republiko Urugvaj na drugi strani

2.PRORAČUNSKE VRSTICE:

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka): poglavje 12, člen 120 

Znesek za zadevno leto (2025), določen v proračunu: EUR 21 082 004 566

(samo v primeru namenskih prejemkov):

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka):

3.FINANČNE POSLEDICE:

◻    Predlog nima finančnih posledic.

X    Predlog nima finančnih posledic za odhodke, ima pa finančne posledice za prihodke.

◻    Predlog ima finančne posledice za namenske prejemke.

Njihov učinek je naslednji: 

v mio. EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Stanje po ukrepu
Prihodkovna proračunska vrstica	[N+15]	[N+16]	[N+17]	[N+18]	[N+19]
poglavje 12, člen 120	1 milijarda EUR	1 milijarda EUR	1 milijarda EUR	1 milijarda EUR	1 milijarda EUR
poglavje/člen/postavka …

(samo v primeru namenskih prejemkov, če je proračunska vrstica že znana)

Odhodkovna proračunska vrstica	[N+2]	[N+3]	[N+4]	[N+5]
poglavje/člen/postavka …
poglavje/člen/postavka …

4.UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

5.DRUGE OPOMBE

Predlagani sklep ne povzroča dodatnih stroškov (odhodkov) za proračun EU.

Začasni trgovinski sporazum bo imel finančne posledice za proračun EU na strani prihodkov. Privedel bo do ocenjenega zmanjšanja dajatev v višini 247,5 milijona EUR na dan začetka veljavnosti Sporazuma 8 . Ko se bo Začasni trgovinski sporazum na strani EU v celoti izvajal (po 15 letih od začetka njegove veljavnosti), naj bi letna izguba dajatev po ocenah dosegla 1 milijardo EUR. Ta ocena temelji na projekciji razvoja trgovine v naslednjih 15 letih brez kakršnega koli sporazuma.

Mogoče je pričakovati posredne pozitivne učinke v smislu povečanih virov v zvezi z davkom na dodano vrednost in bruto nacionalnim dohodkom.

(1)    Skupni južnoameriški trg (okrajšava v španščini: Mercosur) je proces regionalnega povezovanja, ki so ga prvotno vzpostavile Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, nato pa sta se mu pridružili Venezuela (začasno ustavljeno članstvo) in Bolivija (v pristopnem procesu). Samo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj so pogodbenice Partnerskega sporazuma med EU in Mercosurjem.

(2)    UL C, , str. .

(3)    [Vstaviti sklic.]

(4)    Besedilo Sporazuma je objavljeno v UL L, XXXXX .

(5)    Generalni sekretariat Sveta v Uradnem listu Evropske unije objavi datum, od katerega se Sporazum začasno uporablja med Unijo na eni strani in eno ali več državami podpisnicami Mercosurja na drugi strani.

(6)    Datum začetka veljavnosti Sporazuma bo objavil Generalni sekretariat Sveta v Uradnem listu Evropske unije.

(7)    Uporabi se samo, če je potrebno.

(8)    Ocenjeni znesek izgube prihodkov v višini 247,5 milijona EUR je brez stroškov pobiranja (25 % je bilo odbitih od ocenjene izgube prihodkov v višini 330 milijonov EUR).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.9.2025

COM(2025) 339 final

PRILOGA

k

Predlogu sklepa Sveta

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Začasnega sporazuma o trgovini med Evropsko unijo na eni strani ter Skupnim južnoameriškim trgom, Argentinsko republiko, Federativno republiko Brazilijo, Republiko Paragvaj in Vzhodno republiko Urugvaj na drugi strani

ZAČASNI SPORAZUM O TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO NA ENI STRANI IN SKUPNIM JUŽNOAMERIŠKIM TRGOM, ARGENTINSKO REPUBLIKO, FEDERATIVNO REPUBLIKO BRAZILIJO, REPUBLIKO PARAGVAJ IN VZHODNO REPUBLIKO URUGVAJ NA DRUGI STRANI

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU,

   na eni strani ter

ARGENTINSKA REPUBLIKA,

FEDERATIVNA REPUBLIKA BRAZILIJA,

REPUBLIKA PARAGVAJ,

VZHODNA REPUBLIKA URUGVAJ,

podpisnice tega sporazuma, ki so države pogodbenice Skupnega južnoameriškega trga, v nadaljnjem besedilu: države podpisnice Mercosurja, in

SKUPNI JUŽNOAMERIŠKI TRG, v nadaljnjem besedilu: MERCOSUR,

   na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici,

v tem sporazumu se MERCOSUR nanaša na Argentinsko republiko, Federativno republiko Brazilijo, Republiko Paragvaj in Vzhodno republiko Urugvaj, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU pomembnih in dolgoletnih trgovinskih in naložbenih odnosov med pogodbenicama;

OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti nadaljnji krepitvi, liberalizaciji in diverzifikaciji njunih trgovinskih in naložbenih odnosov;

OB PRIZNAVANJU, da se z določbami tega sporazuma ohranja pravica pogodbenic do pravnega urejanja na svojem ozemlju v skladu z njuno nacionalno zakonodajo za doseganje legitimnih ciljev politike, kot so med drugim javno zdravje, varnost, okolje, izobraževanje, javna morala ter spodbujanje in varovanje kulturne raznolikosti;

NA PODLAGI pravic in obveznosti pogodbenic v Svetovni trgovinski organizaciji;

OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti krepitvi in razvoju večstranskega trgovinskega sistema z uporabo preglednih, pravičnih in nediskriminatornih pravil z namenom spodbujanja vse bolj dinamične in odprte mednarodne trgovine, ki zagotavlja večjo udeležbo držav v razvoju v mednarodni trgovini, pri naložbah in tehnoloških tokovih;

OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti spodbujanju mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju v okviru gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti, ob udeležbi vseh zadevnih deležnikov, vključno s civilno družbo in zasebnim sektorjem, ter izvajanju tega sporazuma v skladu z njuno ustrezno zakonodajo in mednarodnimi zavezami na področju dela in okolja;

OB PRIZNAVANJU začasnega značaja tega sporazuma, ki bo okrepil dvostranske gospodarske in trgovinske odnose med pogodbenicama, ki bo vključen v Partnerski sporazum med EU in Mercosurjem in ki se bo zato prenehal uporabljati z začetkom veljavnosti
Partnerskega sporazuma med EU in Mercosurjem;

OB PONOVNI POTRDITVI pravice pogodbenic do izkoriščanja svojih naravnih virov v skladu s svojimi okoljskimi politikami in cilji trajnostnega razvoja;

V ŽELJI, da bi izboljšali konkurenčnost svojih podjetij, tako da bi jim zagotovili predvidljiv pravni okvir za njihove trgovinske in naložbene odnose, pri čemer bi bila posebna pozornost namenjena mikro, malim in srednjim podjetjem;

OB PONOVNI POTRDITVI potrebe po spodbujanju spoštovanja mednarodno priznanih smernic in načel družbene odgovornosti podjetij in odgovornega poslovnega ravnanja, vključno s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) za večnacionalna podjetja, med podjetji, ki delujejo na njunem ozemlju;

OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti spodbujanju celovitega gospodarskega in socialnega razvoja s ciljem dviga življenjskega standarda, izkoreninjenja revščine ter izboljšanja ravni varstva dela in okolja na svojem ozemlju;

OB UPOŠTEVANJU pomena njunih procesov regionalnega povezovanja za spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja na regionalni in svetovni ravni, za krepitev vezi med njunimi narodi in za mednarodno stabilnost;

OB PRIZNAVANJU razlik v gospodarskem in socialnem razvoju med pogodbenicama in znotraj njiju;

OB PRIZNAVANJU posebnih izzivov in težav, s katerimi se sooča Paragvaj kot neobalna država v razvoju –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

POGLAVJE 1

ZAČETNE DOLOČBE

ČLEN 1.1

Vzpostavitev območja proste trgovine in razmerje do Sporazuma STO

1.    Pogodbenici tega sporazuma vzpostavita območje proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 in členom V GATS.

2.    Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in medsebojne obveznosti iz Sporazuma o STO.

3.    Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da bi morala pogodbenica delovati na način, ki bi bil v neskladju z njenimi obveznostmi iz Sporazuma o STO.

ČLEN 1.2

Cilji

Namen določb iz tega sporazuma je:

(a)    sodoben in vzajemno koristen trgovinski sporazum, ki ustvarja predvidljiv okvir za spodbujanje trgovine in gospodarske dejavnosti, hkrati pa spodbuja in varuje naše skupne vrednote in poglede na vlogo vlade v družbi ter ohranja pravico pogodbenic do urejanja na vseh ravneh upravljanja za doseganje ciljev javne politike;

(b)    razvoj mednarodne trgovine in trgovine med pogodbenicama na način, ki prispeva k trajnostnemu razvoju v okviru gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti ter je skladen z njunimi mednarodnimi obveznostmi na teh področjih in jih podpira;

(c)    spodbujanje bolj trajnostnega, pravičnejšega in vključujočega gospodarstva za dvig življenjskega standarda, zmanjšanje revščine in ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti;

(d)    konsolidacija, povečanje in diverzifikacija blagovne menjave s kmetijskimi in nekmetijskimi proizvodi med pogodbenicama z zmanjšanjem ali odpravo tarifnih in netarifnih ovir za trgovino ter nadaljnjim povezovanjem v globalne vrednostne verige;

(e)    olajševanje blagovne menjave, zlasti z uporabo dogovorjenih določb glede carine in olajševanja trgovine, standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti ter tudi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(f)    liberalizacija in olajševanje trgovine s storitvami ter razvoj ugodnega okolja za povečanje naložbenih tokov, konkurenčnosti in gospodarske rasti ter zlasti za izboljšanje pogojev za ustanavljanje podjetij med pogodbenicama;

(g)    prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami in tekočimi plačili v skladu s poglavjem 10;

(h)    učinkovito, pregledno in konkurenčno odpiranje trgov pogodbenic za javna naročila;

(i)    spodbujanje inovacij in ustvarjalnosti z zagotavljanjem ustrezne in učinkovite ravni varstva in izvrševanja pravic intelektualne lastnine v skladu z veljavnimi mednarodnimi pravili pogodbenic, da se zagotovi ravnotežje med pravicami imetnikov pravic in javnim interesom;

(j)    opravljanje gospodarskih dejavnosti, zlasti tistih glede odnosov med pogodbenicama, v skladu z načelom svobodne in neizkrivljene konkurence;

(k)    vzpostavitev okvira za udeležbo civilne družbe, vključno z delodajalci, sindikati, delavskimi in poslovnimi organizacijami ter okoljskimi skupinami, v podporo učinkovitemu izvajanju tega sporazuma;

(l)    vzpostavitev hitrega in učinkovitega mehanizma za reševanje sporov in

(m)    pregledno in predvidljivo regulativno okolje ter učinkoviti postopki za gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP), ob ohranjanju zmožnosti pogodbenic, da sprejemata in uporabljata svoje zakone in druge predpise, ki urejajo gospodarsko dejavnost v javnem interesu, ter da dosegata legitimne cilje javne politike, kot so varstvo in spodbujanje javnega zdravja, socialnih storitev, javnega izobraževanja, varnosti, okolja, javne morale, socialne zaščite ali varstva potrošnikov, zasebnosti in varstva podatkov ter spodbujanje in varstvo kulturne raznolikosti.

ČLEN 1.3

Splošna opredelitev pojmov

Če ni določeno drugače, v tem sporazumu:

(a)    „kmetijski proizvod“ pomeni proizvod iz Priloge 1 k Sporazumu o kmetijstvu;

(b)    „carina“ pomeni kakršno koli dajatev ali takso, ki se uvede na uvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno s kakršnimi koli oblikami dodatnih davkov ali taks, ki se uvedejo na tak uvoz 1 ali v zvezi z njim, in ne vključuje:

(i)    notranjih davkov ali drugih notranjih dajatev, naloženih v skladu s členom III GATT 1994;

(ii)    protidampinških ali izravnalnih dajatev, ki se uporabljajo v skladu s členoma VI in XVI GATT 1994 ter Sporazumom STO o izvajanju člena VI GATT 1994 in Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih v skladu s poglavjem 8;

(iii)    ukrepov, ki se uporabljajo v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom o zaščitnih ukrepih ali v skladu z drugimi zaščitnimi ukrepi, ki se uporabljajo v skladu s poglavjem 8;

(iv)    ukrepov, ki jih odobri Organ STO za reševanje sporov ali so odobreni na podlagi poglavja 21;

(v)    pristojbin ali drugih taks, naloženih v skladu s členom VIII GATT 1994, ali

(vi)    ukrepov, sprejetih za zaščito zunanjefinančnega položaja pogodbenice in njene plačilne bilance v skladu s členom XII GATT 1994 in Dogovorom o plačilnobilančnih določbah GATT 1994;

(c)    „CPC“ pomeni začasno osrednjo klasifikacijo proizvodov (Central Product Classification) (Statistična listina, serija M, št. 77, Oddelek za mednarodne ekonomske in socialne zadeve, Statistični urad Združenih narodov, New York, leto 1991);

(d)    „dnevi“ pomenijo koledarske dneve, vključno z vikendi in prazniki;

(e)    „Partnerski sporazum med EU in Mercosurjem“ pomeni Partnerski sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Skupnim južnoameriškim trgom, Argentinsko republiko, Federativno republiko Brazilijo, Republiko Paragvaj in Vzhodno republiko Urugvaj na drugi strani, ki se bo sklenil;

(f)    „obstoječ“ pomeni veljaven na datum začetka veljavnosti tega sporazuma;

(g)    „blago pogodbenice“ pomeni domače blago v skladu z GATT 1994 in vključuje blago s poreklom iz te pogodbenice;

(h)    „harmonizirani sistem“ ali „HS“ pomeni harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vključno z njegovimi splošnimi pravili razlage, opombami k oddelkom in opombami k poglavjem, sprejet v Bruslju 14. junija 1983;

(i)    „tarifna številka“ pomeni prve štiri števke tarifne uvrstitve v harmonizirani sistem;

(j)    „pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, ustrezno ustanovljen ali kako drugače organiziran po zakonu, ki se uporablja, in sicer kot pridobitna ali nepridobitna dejavnost ter v zasebni ali državni lasti, vključno s kakršnimi koli delniškimi družbami, trusti, partnerstvi, skupnimi podjetji, samostojnimi podjetniki ali združenji;

(k)    „ukrep“ pomeni kakršen koli ukrep pogodbenice v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa, zahteve ali prakse 2 ;

(l)    „fizična oseba pogodbenice“ za Evropsko unijo pomeni državljana države članice Evropske unije, za Mercosur pa državljana države podpisnice Mercosurja, v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo;

(m)    „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo;

(n)    „sanitarni ali fitosanitarni ukrep“ pomeni vsak ukrep iz Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(o)    „tretja država“ pomeni državo ali ozemlje zunaj ozemeljskega področja uporabe tega sporazuma;

(p)    „UNCLOS“ pomeni Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, sklenjeno 10. decembra 1982 v Montego Bayu, in

(r)    „STO“ pomeni Svetovno trgovinsko organizacijo.

ČLEN 1.4

Sporazumi STO

(a)    „Protidampinški sporazum STO“ pomeni Sporazum o izvajanju člena VI GATT 1994;

(b)    „Sporazum o kmetijstvu“ pomeni Sporazum o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(c)    „Dogovor o reševanju sporov“ pomeni Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu o STO;

(d)    „GATS“ pomeni Splošni sporazum o trgovini s storitvami iz Priloge 1B k Sporazumu o STO;

(e)    „GATT 1994“ pomeni Splošni sporazum o carinah in trgovini 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(f)    „Sporazum o zaščitnih ukrepih“ pomeni Sporazum o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(g)    „Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih“ pomeni Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(h)    „Sporazum o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih“ pomeni Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(i)    „Sporazum TBT“ pomeni Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1 k Sporazumu o STO;

(j)    „Sporazum TRIPS“ pomeni Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Sporazumu o STO in

(k)    „Sporazum o STO“ pomeni Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, sprejet 15. aprila 1994.

ČLEN 1.5

Pogodbenici

1.    Evropska unija je odgovorna za izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma.

2.    Če ni določeno drugače, je vsaka od držav podpisnic Mercosurja v okviru tega sporazuma odgovorna za izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma.

ČLEN 1.6

Regionalno povezovanje

1.    Ob priznavanju razlik v njunih procesih regionalnega povezovanja in brez poseganja v obveznosti, sprejete v skladu s tem sporazumom, pogodbenici spodbujata pogoje, ki olajšujejo pretok blaga in storitev med obema regijama in znotraj njiju.

2.    Kar zadeva pretok blaga, v skladu z odstavkom 1:

(a)    je blago s poreklom iz države podpisnice Mercosurja, ki je sproščeno v prosti promet v Evropski uniji, upravičeno do prostega pretoka blaga na ozemlju Evropske unije pod pogoji, določenimi v Pogodbi o delovanju Evropske unije;

(b)    države podpisnice Mercosurja za blago s poreklom iz Evropske unije, ki je uvoženo na njihovo ozemlje iz druge države podpisnice Mercosurja, uporabljajo carinske postopke, ki niso manj ugodni od tistih, ki se uporabljajo za blago s poreklom iz te države podpisnice Mercosurja.

Obravnava iz točk (a) in (b) tega odstavka ne vključuje tarifne obravnave za blago, ki jo ureja poglavje 2;

(c)    države podpisnice Mercosurja redno pregledujejo svoje carinske postopke, da bi olajšale pretok blaga Evropske unije med svojimi ozemlji in se izognile podvajanju postopkov in kontrol, kadar je to izvedljivo in v skladu z razvojem njihovega procesa povezovanja, in

(d)    se koristi usklajevanja tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, sanitarnih in fitosanitarnih zahtev ter postopkov odobritve, vključno z uvoznimi potrdili in kontrolami, v okviru Mercosurja pod nediskrimatornimi pogoji razširijo na blago s poreklom iz Evropske unije, če je uvoženo v skladu z zakoni in drugimi predpisi države uvoznice podpisnice Mercosurja.

3.    Kar zadeva pretok storitev, v skladu z odstavkom 1:

(a)    si države članice Evropske unije, če je primerno, prizadevajo olajšati svobodo opravljanja storitev na ozemlju Evropske unije za podjetja, ki so v lasti ali pod nadzorom fizičnih ali pravnih oseb države podpisnice Mercosurja in imajo sedež v državi članici Evropske unije, če je primerno, in

(b)    si države podpisnice Mercosurja, če je primerno, prizadevajo olajšati svobodo opravljanja storitev med svojimi ozemlji za podjetja, ki so v lasti ali pod nadzorom fizičnih ali pravnih oseb države članice Evropske unije in imajo sedež v državi podpisnici Mercosurja, če je primerno.

ČLEN 1.7

Sklici na zakone in druge sporazume

1.    Če ni določeno drugače, se sklici na zakone in druge predpise pogodbenice razumejo tako, da vključujejo tudi njihove spremembe.

2.    Če ni določeno drugače, se vsak sklic ali vključitev na podlagi sklica v okviru tega sporazuma na druge sporazume ali pravne instrumente v celoti ali na njihov del razlaga tako, da vključuje tudi povezane priloge, protokole, sprotne opombe ter razlagalne in pojasnjevalne opombe.

3.    Če ni določeno drugače, se sklici na mednarodne sporazume v tem sporazumu ali njihova vključenost v ta sporazum, v celoti ali delno, razumejo tako, da vključujejo tudi njihove spremembe ali sporazume, ki nasledijo te mednarodne sporazume, ki začnejo veljati za obe pogodbenici na datum podpisa tega sporazuma ali po njem. Če se pojavi kakršno koli vprašanje v zvezi z izvajanjem ali uporabo določb tega sporazuma, ki je posledica takih sprememb ali sporazumov, ki nasledijo zadevne sporazume, se pogodbenici lahko na zahtevo katere koli pogodbenice posvetujeta med seboj v okviru Sveta za trgovino, da bi poiskali obojestransko zadovoljivo rešitev za to vprašanje, če je primerno. Kot rezultat takega posvetovanja lahko pogodbenici s sklepom Sveta za trgovino ustrezno spremenita ta sporazum.

4.    Odstavek 3 se smiselno uporablja, če je za Evropsko unijo in eno ali več držav podpisnic Mercosurja začela veljati sprememba mednarodnega sporazuma ali sporazum, ki bo nasledil mednarodni sporazum, ki je naveden v tem sporazumu ali vključen vanj v celoti ali delno.

POGLAVJE 2

BLAGOVNA MENJAVA

ČLEN 2.1

Cilj in področje uporabe

1.    Pogodbenici vzpostavita območje proste trgovine za blago v prehodnem obdobju, ki se začne na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.    Določbe tega poglavja se uporabljajo za blagovno menjavo pogodbenice, če v tem sporazumu ni določeno drugače.

ODDELEK A

CARINE

ČLEN 2.2

Nacionalna obravnava

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami. V ta namen je člen III GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

ČLEN 2.3

Opredelitev pojmov

V tem poglavju „blago s poreklom“ pomeni blago, ki izpolnjuje pogoje glede porekla iz pogodbenice v skladu s pravili o poreklu iz poglavja 3.

ČLEN 2.4

Znižanje ali odprava carin

1.    Če v tem sporazumu ni določeno drugače, vsaka pogodbenica zniža ali odpravi carine na blago s poreklom v skladu s Prilogo 2-A.

2.    Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicama je skladna z ustrezno tarifno nomenklaturo posamezne pogodbenice v skladu s harmoniziranim sistemom. Vsaka pogodbenica v svojem Dodatku k Prilogi 2-A navede različico harmoniziranega sistema, ki se uporablja v ta namen.

3.    Pogodbenica lahko ustvari novo tarifno postavko. V tem primeru in kar zadeva trgovino med pogodbenicama, je carina, ki se uporablja za ustrezno blago iz nove tarifne postavke, enaka ali nižja od carine, ki se uporablja za ustrezno blago iz prvotne tarifne postavke iz Priloge 2-A, dogovorjena tarifna koncesija pa ostane nespremenjena.

4.    Za vsako blago s poreklom iz druge pogodbenice je osnovna carinska stopnja za uvoz, za katero se v skladu z odstavkom 1 uporabljajo postopna znižanja, določena v Prilogi 2-A.

5.    Brez poseganja v odstavka 1 in 3 Evropska unija v obdobju 2 (dveh) let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ne poviša carin v uporabi 31. decembra 2017 za blago s poreklom iz Paragvaja, ki je uvrščeno pod naslednje tarifne postavke iz Dodatka 2-A-1 kot blago „PY“: 20019030, 21012098, 21069098 in 33021029. V tem odstavku „blago s poreklom iz Paragvaja“ pomeni blago, ki izpolnjuje zahteve glede porekla iz pododdelkov 2 in 3 oddelka 2 poglavja 1 naslova II Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije 3 ter pododdelkov 3 do 9 oddelka 2 poglavja 2 naslova II Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije 4 .

6.    Če v tem sporazumu ni določeno drugače, pogodbenica od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ne uvede novih carin ali poviša carin, ki se že uporabljajo v skladu z osnovnimi stopnjami iz Priloge 2-A za trgovino z blagom s poreklom, ki poteka med pogodbenicama. Pojasniti je treba, da lahko pogodbenica poviša carino, ki se uporablja za trgovino med pogodbenicama, kot je določeno v Prilogi 2-A, ki je bila enostransko znižana na raven iz navedene priloge za zadevno leto po navedenem enostranskem znižanju.

7.    Če pogodbenica zniža svojo veljavno carinsko stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi na stopnjo, ki je nižja od osnovne stopnje za določeno tarifno postavko iz Priloge 2-A, se šteje, da ta stopnja dajatve nadomesti osnovno stopnjo iz Priloge 2-A, če in dokler je nižja od osnovne stopnje, za namene izračuna preferencialne stopnje za to tarifno postavko. V zvezi s tem pogodbenica uporabi tarifno znižanje za veljavno stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi za izračun veljavne carinske stopnje, pri čemer ves čas ohranja relativno maržo preferenciala za katero koli tarifno postavko. Taka relativna marža preferenciala za tarifno postavko ustreza razliki med osnovno stopnjo iz Priloge 2-A in uporabljeno carinsko stopnjo za to tarifno postavko v skladu s Prilogo 2-A, deljeno z navedeno osnovno stopnjo, in se izrazi kot odstotni delež.

8.    Vsaka pogodbenica lahko pospeši odpravo carin za blago s poreklom iz druge pogodbenice ali kako drugače izboljša pogoje dostopa do trga za blago s poreklom iz druge pogodbenice, če to dovoljujeta njen splošni gospodarski položaj in položaj zadevnega gospodarskega sektorja.

9.    Pododbor za blagovno menjavo iz člena 2.14 po preteku 3 (treh) let po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma na zahtevo katere koli pogodbenice preuči ukrepe, ki zagotavljajo boljši dostop do trga. Svet za trgovino je pooblaščen za sprejemanje sklepov o spremembah Priloge 2-A. Taki sklepi nadomestijo katero koli stopnjo dajatve ali kategorijo postopnega znižanja, določeno v Prilogi 2-A, za tako blago s poreklom.

ČLEN 2.5

Blago, ponovno uvedeno po popravilu

1.    V tem členu pojem „popravilo“ pomeni vsak postopek predelave, ki se opravi na blagu za odpravo operativnih okvar ali materialne škode in obnovitev prvotne funkcije blaga ali za zagotovitev skladnosti blaga s tehničnimi zahtevami glede njegove uporabe, brez katerega blaga ne bi bilo več mogoče uporabljati na običajen način in za predvidene namene. Popravilo blaga vključuje obnovo in vzdrževanje, ne vključuje pa operacije ali postopka, ki:

(a)    uniči osnovne značilnosti blaga ali ustvari novo ali komercialno drugačno blago;

(b)    nedokončano blago spremeni v dokončano blago ali

(c)    se uporablja za izboljšanje tehnične zmogljivosti blaga.

2.    Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki ponovno vstopi na njeno carinsko območje, po tem ko je z njenega carinskega območja začasno izvoženo na carinsko območje druge pogodbenice zaradi popravila, ne glede na to, ali bi se navedeno popravilo lahko izvedlo na carinskem območju pogodbenice, iz katere je bilo blago izvoženo za popravilo, kot je opredeljeno v odstavku 1.

3.    Odstavek 2 se ne uporablja za blago, uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom, ki se potem izvozi zaradi popravila in ni ponovno uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom.

4.    Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki je začasno uvoženo s carinskega območja druge pogodbenice zaradi popravila.

ODDELEK B

NETARIFNI UKREPI

ČLEN 2.6

Pristojbine in druge takse za uvoz in izvoz

1.    Vsaka pogodbenica v skladu s členom VIII GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, zagotovi, da so vse pristojbine in druge takse katere koli vrste 5 , razen uvoznih in izvoznih dajatev, naloženih na uvoz ali izvoz ali v zvezi z njim, količinsko omejene na približne stroške opravljenih storitev, se ne izračunajo na osnovi ad valorem in ne pomenijo posrednega varstva domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

2.    Vsaka pogodbenica lahko zaračuna takse ali zahteva povrnitev stroškov le, kadar so opravljene posebne storitve, vključno z naslednjim:

(a)    prisotnostjo carinskega osebja, če je to zahtevano, zunaj uradnih ur ali drugje kot v prostorih carine;

(b)    analizami ali izvedenskimi poročili o blagu in poštnimi pristojbinami za vračilo blaga vložniku, zlasti v zvezi z odločbami glede zavezujočih informacij ali zagotavljanjem informacij glede uporabe carinskih zakonov in drugih predpisov;

(c)    pregledom ali vzorčenjem blaga za namene preverjanja ali uničenjem blaga, če so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega osebja, ali

(d)    izjemnimi kontrolnimi ukrepi, kadar so ti potrebni zaradi narave blaga ali morebitnega tveganja.

3.    Pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru konzularnih in diplomatskih odnosov, vključno s plačili povezanih pristojbin in taks, v zvezi z uvozom blaga druge pogodbenice. Pogodbenici imata na voljo prehodno obdobje 3 (treh) let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, da izpolnita zahteve iz tega odstavka 6 .

4.    Vsaka pogodbenica objavi seznam pristojbin in taks, ki jih lahko naloži v zvezi z uvozom ali izvozom blaga.

ČLEN 2.7

Postopki za izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj

1.    Pogodbenici zagotovita, da se vsi postopki za izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj, ki se uporabljajo za blagovno menjavo med pogodbenicama, uporabljajo nevtralno ter se izvajajo pošteno, pravično, nediskriminatorno in pregledno.

2.    Vsaka pogodbenica postopke za izdajanje dovoljenj sprejme ali ohrani samo kot pogoj za uvoz na svoje ozemlje z ozemlja druge pogodbenice ali za izvoz s svojega ozemlja na ozemlje druge pogodbenice, če ostali ustrezni postopki za dosego upravnega namena niso na voljo.

3.    Pogodbenici ne sprejmeta ali ohranita neavtomatičnih postopkov za izdajanje uvoznih ali izvoznih dovoljenj 7 , razen če je to potrebno za izvajanje ukrepa, ki je v skladu s tem sporazumom. Pogodbenica, ki sprejme neavtomatične postopke za izdajanje uvoznih ali izvoznih dovoljenj, jasno navede ukrep, ki se izvaja s takim postopkom za izdajanje dovoljenj.

4.    Pogodbenici uvedeta in izvajata vse postopke za izdajanje dovoljenj v skladu s členi 1 do 3 Sporazuma STO o izdajanju uvoznih dovoljenj (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izdajanju uvoznih dovoljenj). V ta namen so členi 1 do 3 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj smiselno vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del ter se uporabljajo za vse postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj.

5.    Vsaka pogodbenica, ki uvede ali spremeni kateri koli postopek za izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj, ustrezne informacije objavi na uradnem spletišču. Te informacije se objavijo, kadar je to izvedljivo, 21 (enaindvajset) dni pred datumom začetka uporabe uvedenih ali spremenjenih postopkov za izdajanje dovoljenj, v vsakem primeru pa najpozneje na ta datum. Te informacije, ki so na voljo na spletu, vsebujejo podatke iz člena 5 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj. Vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o vsakršni uvedbi ali spremembi postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj, tako uradno obvestilo pa vsebuje iste informacije, kot so navedene v členu 5 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj.

6.    Na zahtevo pogodbenice druga pogodbenica nemudoma zagotovi vse ustrezne informacije v zvezi z vsemi postopki za izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj, ki jih pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, namerava sprejeti ali jih ohranja ali jih je sprejela, pri čemer se smiselno vključijo informacije iz členov 1 do 3 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj.

ČLEN 2.8

Izvozna konkurenca

1.    Pogodbenici potrjujeta svoje zaveze, izražene v ministrskem sklepu o izvozni konkurenci z dne 19. decembra 2015 (WT/MIN(15)/45, WT/L/980) v okviru STO (v nadaljnjem besedilu: ministrski sklep za izvozno konkurenco).

2.    V tem členu „izvozne subvencije“ pomenijo subvencije v smislu členov 1 in 3 Sporazuma SIU, ki so odvisne od izvozne učinkovitosti, vključno s subvencijami iz Priloge I k Sporazumu SIU in subvencijami iz člena 9 Sporazuma o kmetijstvu.

3.    Pogodbenica ne ohrani, uvede ali ponovno uvede izvoznih subvencij za kmetijsko blago, ki se izvozi ali vključi v proizvod, ki se izvaža.

4.    Pogodbenica ne ohrani, uvede ali ponovno uvede izvoznih kreditov, jamstev za izvozne kredite, zavarovalnih programov, državnih trgovinskih podjetij ali mednarodne pomoči v hrani ali drugih ukrepov, ki imajo enak učinek kot izvozna subvencija, za kmetijsko blago, ki se izvaža ali vključi v blago, ki se izvaža na ozemlje druge pogodbenice, razen če so ti ukrepi skladni z obveznostmi pogodbenice izvoznice na podlagi sporazumov STO ter sklepov ministrske konference in Generalnega sveta STO, zlasti pa na podlagi ministrskega sklepa o izvozni konkurenci.

5.    Pogodbenici potrjujeta svojo zavezo iz ministrske deklaracije z Balija, sprejete 7. decembra 2013 (WT/MIN(13)/DEC) v okviru STO, okrepljene z ministrskim sklepom o izvozni konkurenci, da bosta povečali preglednost in izboljšali spremljanje vseh oblik izvoznih subvencij in izvoznih kreditov, jamstev za izvozne kredite, zavarovalnih programov, državnih trgovinskih podjetij in mednarodne pomoči v hrani ter drugih ukrepov, ki imajo enak učinek kot izvozna subvencija.

6.    Pogodbenici potrjujeta svoje zaveze, sprejete na podlagi ministrskega sklepa o izvozni konkurenci v zvezi z mednarodno pomočjo v hrani, in sodelujeta pri spodbujanju najboljše prakse pri zagotavljanju pomoči v hrani v okviru ustreznih mednarodnih forumov, tako da si prizadevata omejiti monetizacijo pomoči v hrani in zagotavljanje pomoči v hrani v naravi le na izredne razmere.

ČLEN 2.9

Carine, takse, pristojbine in druge dajatve pri izvozu

Pogodbenica za izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njim ne uvede ali ohrani nobenih dajatev ali taks, razen v skladu s Prilogo 2-B, 3 (tri) leta od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

ČLEN 2.10

Državna trgovinska podjetja

1.    Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da ohrani ali ustanovi državno trgovinsko podjetje v skladu s členom XVII GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami ter Dogovorom STO o razlagi člena XVII GATT 1994, ki so smiselno vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

2.    Če pogodbenica od druge pogodbenice zahteva informacije o posameznih državnih trgovinskih podjetjih, njihovih dejavnostih ali učinku njihovih dejavnosti na dvostransko trgovino, pogodbenica, na katero je zahtevek naslovljen, zagotovi popolno preglednost v skladu s členom XVII GATT 1994.

3.    Ne glede na odstavek 1 pogodbenica ne določi ali ohrani določenega uvoznega ali izvoznega monopola, razen tistih, ki jih je pogodbenica že vzpostavila ali jih predpisuje njena ustava, kot so navedeni v Prilogi 2-C. V tem odstavku uvozni ali izvozni monopol pomeni izključno pravico ali pooblastilo, ki ga pogodbenica podeli subjektu za uvoz blaga iz druge pogodbenice ali izvoz blaga vanjo.

ČLEN 2.11

Prepoved količinskih omejitev

1.    Pogodbenica ne sme sprejeti ali ohraniti nobene prepovedi ali omejitve za uvoz katerega koli blaga druge pogodbenice ali za izvoz ali prodajo za izvoz katerega koli blaga, namenjenega za drugo pogodbenico, ne glede na to, ali gre za kvote, dovoljenja ali druge ukrepe, razen v skladu s členom XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami. V ta namen je člen XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

2.    Pogodbenica ne sme sprejeti ali ohraniti zahtev glede izvoznih ali uvoznih cen, razen če je to dovoljeno pri izvrševanju sklepov o protidampinških in izravnalnih dajatvah ali cenovnih zavez.

ČLEN 2.12

Uporaba preferencialov

1.    Za namen spremljanja delovanja tega sporazuma in izračuna stopenj uporabe preferencialov si pogodbenici vsako leto izmenjata statistične podatke o uvozu za obdobje, ki se začne 1 (eno) leto po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma in konča 10 (deset) let po zaključku odprave tarif za vse blago v skladu s Prilogo 2-A. Če Odbor za trgovino ne odloči drugače, se to obdobje samodejno podaljša za 5 (pet) let, nato pa lahko Odbor za trgovino odloči, da ga bo še podaljšal.

2.    Izmenjava statističnih podatkov o uvozu iz odstavka 1 zajema podatke, ki se nanašajo na zadnje razpoložljivo leto, vključno z vrednostjo in, če je primerno, obsegom, na ravni tarifnih postavk za uvoz blaga druge pogodbenice, ki je upravičeno do preferencialne obravnave po tem sporazumu, in uvoz tistega blaga, ki je bilo deležno nepreferencialne obravnave.

3.    Brez poseganja v odstavek 2 in ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti v skladu z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice pogodbenici ni treba izmenjati statističnih podatkov o uvozu.

ČLEN 2.13

Posebni ukrepi v zvezi z upravljanjem preferencialne obravnave

1.    Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju in odkrivanju kršitev njunih zakonov in drugih predpisov, nepravilnosti in goljufij v zvezi s preferencialno obravnavo, odobreno na podlagi tega poglavja, ter boju proti njim v skladu s poglavjem 3 in Prilogo 4-A.

2.    Pogodbenica se lahko v skladu s postopkom iz odstavka 4 odloči, da začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnih izdelkov, če na podlagi objektivnih, prepričljivih in preverljivih informacij ugotovi, da:

(a)    so bile storjene obsežne sistematične kršitve ustreznih zakonov in drugih predpisov, nepravilnosti ali goljufije, da bi se pridobila preferencialna tarifna obravnava, odobrena na podlagi tega poglavja, in

(b)    druga pogodbenica sistematično zavrača ali kako drugače ne izpolnjuje svojih obveznosti iz odstavka 1 v skladu s poglavjem 3 in Prilogo 4-A.

3.    V tem členu neizpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1 med drugim pomeni jasno dokazano in sistematično:

(a)    neizpolnjevanje obveznosti preverjanja statusa porekla zadevnih izdelkov v skladu s postopki iz členov 3.24 in 3.25 ter

(b)    zavrnitev sporočanja rezultatov preverjanja porekla, opravljenega v skladu s členoma 3.25 in 3.26, ali neupravičeno zamudo v zvezi s tem ali

(c)    pomanjkanje upravnega sodelovanja v skladu s Prilogo 4-A.

4.    Pogodbenica, ki je sprejela ugotovitev iz odstavka 2, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti Odbor za trgovino in mu predloži informacije, ki so podlaga za njeno ugotovitev.

5.    Ko so zahteve iz odstavka 4 izpolnjene, pogodbenica, ki je sprejela ugotovitev, začne posvetovanja z drugo pogodbenico v Odboru za trgovino, da se doseže rešitev, ki je sprejemljiva za obe pogodbenici. Če se pogodbenici ne sporazumeta o obojestransko sprejemljivi rešitvi v 3 (treh) mesecih po datumu uradnega obvestila, lahko pogodbenica, ki je sprejela ugotovitev, odloči, da začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnih izdelkov. V takih primerih pogodbenica, ki je sprejela ugotovitev, o začasni opustitvi brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti Odbor za trgovino.

6.    Sklep o začasni opustitvi ustrezne preferencialne obravnave zadevnega izdelka v skladu z odstavkom 4 se uporablja le za obdobje, ki je sorazmerno z učinkom na finančne interese zadevne pogodbenice in ni daljše od 3 (treh) mesecev. Če je mogoče objektivno in preverljivo ugotoviti, da pogoji, na podlagi katerih je bil sprejet navedeni sklep o začasni opustitvi, ob izteku obdobja začasne opustitve še vedno obstajajo, se lahko zadevna pogodbenica odloči, da navedeni sklep o začasni opustitvi podaljša za enako obdobje. O kakršni koli opustitvi potekajo redna posvetovanja v Odboru za trgovino. V primeru podaljšanja se posvetovanja v Odboru za trgovino opravijo vsaj 15 (petnajst) dni pred iztekom obdobja opustitve.

7.    Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi notranjimi postopki objavi obvestila uvoznikom o vseh uradnih obvestilih glede ugotovitev v skladu z odstavkom 4 in sklepu o začasni opustitvi iz odstavkov 5 in 6.

ODDELEK C

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

ČLEN 2.14

Pododbor za blagovno menjavo

1.    Pododbor za blagovno menjavo, ustanovljen v skladu s členom 22.3(4), ima poleg nalog iz členov 22.3 in 5.14 še naslednje naloge:

(a)    spodbuja blagovno menjavo med pogodbenicama;

(b)    letno ocenjuje uporabo in upravljanje kvot in preferencialov, odobrenih s tem sporazumom, in

(c)    razpravlja o vseh tehničnih vprašanjih, ki se lahko pojavijo med pogodbenicama v zvezi z zadevami, povezanimi z uporabo tarifne nomenklature vsake pogodbenice, kot je opredeljeno v odstavkih 3 in 4 Priloge 2-A, jih pojasnjuje in obravnava.

ČLEN 2.15

Pododbor za trgovino z vinskimi proizvodi in žganimi pijačami

1.    Pododbor za trgovino z vinskimi proizvodi in žganimi pijačami, ustanovljen v skladu s členom 22.3(4), ima poleg nalog iz člena 22.3 še naslednje naloge:

(a)    zagotovi pravočasna uradna obvestila o spremembah zakonov in drugih predpisov o zadevah iz Priloge 2-D, ki imajo učinek na vinske proizvode in žgane pijače, s katerimi pogodbenici trgujeta in

(b)    sprejema sklepe za določitev podrobnosti pravil iz odstavka 2 Dodatka 2-D-3, zlasti obrazcev, ki jih je treba uporabiti, in podrobnih informacij, ki jih je treba navesti v poročilu o analizi.

ČLEN 2.16

Sodelovanje pri trgovini z vinskimi proizvodi in žganimi pijačami ter kontaktne točke

1.    Pogodbenici sodelujeta pri zadevah, povezanih s trgovino z vinskimi proizvodi in žganimi pijačami, ter obravnavata s tem povezana vprašanja, zlasti glede:

(a)    opredelitev proizvodov, certificiranja in etiketiranja vin;

(b)    uporabe sort vinske trte pri pridelavi vina in njihovega etiketiranja in

(c)    opredelitev proizvodov, certificiranja in etiketiranja žganih pijač.

2.    Pogodbenici tesno sodelujeta in iščeta načine za izboljšanje medsebojne pomoči pri uporabi Priloge 2-D, zlasti za boj proti goljufivim praksam.

3.    Za olajšanje medsebojne pomoči med izvršilnimi organi in organi pogodbenic v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta priloga, vsaka pogodbenica imenuje organe, odgovorne za uporabo in izvrševanje Priloge 2-D. Če pogodbenica imenuje več kot en pristojni organ, zagotovi, da je delo teh organov usklajeno. V takih primerih pogodbenica imenuje tudi en sam povezovalni organ, ki bi moral delovati kot enotna kontaktna točka za organ druge pogodbenice.

4.    Pogodbenici se prek Pododbora za trgovino z vinskimi proizvodi in žganimi pijačami medsebojno obvestita o kontaktnih podatkih organov in kontaktnih točk iz odstavka 3 najpozneje 6 (šest) mesecev po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma. Pogodbenici se medsebojno obveščata o morebitnih spremembah kontaktnih podatkov takih organov in kontaktnih točk.

POGLAVJE 3

PRAVILA O POREKLU IN POSTOPKI GLEDE POREKLA

ODDELEK A

PRAVILA O POREKLU

ČLEN 3.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a)    se „uvrščen“ nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določen oddelek, poglavje, pod tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;

(b)    „pošiljka“ pomeni bodisi izdelke, ki jih izvoznik hkrati pošlje prejemniku, bodisi izdelke, ki so zajeti v enem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku, ali, če takega dokumenta ni, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

(c)    se „carinski organ ali pristojni upravni organ“ nanaša na:

(i)    v Evropski uniji: službe Evropske komisije, pristojne za carinske zadeve, ter carinske uprave in vse druge organe držav članic Evropske unije, pristojne za uporabo in izvrševanje carinske zakonodaje, in

(ii)    v Mercosurju: pristojne organe držav podpisnic Mercosurja ali njihove naslednike, kot so navedeni spodaj:

(A)    Argentina: Secretaría de Industria y Gestión Comercio (Ministerio de Economía);

(B)    Brazilija: Secretaria de Comércio Exterior do Ministério do Desenvolvimento, Indústria, Comércio e Serviços in Secretaria Especial da Receita Federal do Brasil (Ministério da Fazenda);

(C)    Paragvaj: Subsecretaría de Estado de Comercio y Servicios (Ministerio de Industria y Comercio) in

(D)    Urugvaj: Asesoría de Política Comercial (Ministerio de Economía y Finanzas);

(d)    „izvoznik“ pomeni osebo na ozemlju pogodbenice, ki izvaža izdelek s poreklom in pripravi navedbo o poreklu;

(e)    „zamenljivi materiali“ pomenijo materiale, ki so enake vrste in tržne kakovosti z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi in ki se jih med seboj ne da ločiti, ko so enkrat vgrajeni v izdelek;

(f)    „blago“ pomeni materiale in izdelke;

(g)    „uvoznik“ pomeni osebo, ki uvaža izdelek s poreklom in uveljavlja preferencialno tarifno obravnavo zanj;

(h)    „izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

(i)    „material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del, ki se uporablja pri izdelavi izdelka, in

(j)    „izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen poznejši uporabi pri drugem postopku izdelave.

ČLEN 3.2

Splošne zahteve

1.    Za namene preferencialne tarifne obravnave, ki jo pogodbenica uporablja za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s tem sporazumom, se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije, če izpolnjujejo vse druge veljavne zahteve iz tega poglavja:

(a)    izdelki, v celoti pridobljeni v Evropski uniji v skladu s členom 3.4;

(b)    izdelki, pridobljeni v Evropski uniji izključno iz materialov s poreklom, ali

(c)    izdelki, pridobljeni v Evropski uniji, ki vključujejo materiale brez porekla, če izpolnjujejo pogoje iz Priloge 3-B.

2.    Za namene preferencialne tarifne obravnave, ki jo pogodbenica uporablja za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s tem sporazumom, se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Mercosurja, če izpolnjujejo vse druge veljavne zahteve iz tega poglavja:

(a)    izdelki, v celoti pridobljeni v Mercosurju v skladu s členom 3.4;

(b)    izdelki, pridobljeni v Mercosurju izključno iz materialov s poreklom, ali

(c)    izdelki, pridobljeni v Mercosurju, ki vključujejo materiale brez porekla, če izpolnjujejo pogoje iz Priloge 3-B.

3.    Če je izdelek pridobil status blaga s poreklom, se materiali brez porekla, uporabljeni pri njegovi izdelavi, ne štejejo za materiale brez porekla, če je ta izdelek vključen v drug izdelek kot material.

ČLEN 3.3

Dvostranska kumulacija porekla

1.    Izdelki s poreklom iz Evropske unije se štejejo za materiale s poreklom iz Mercosurja, kadar so vključeni v tam pridobljeni izdelek, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 3.6.

2.    Izdelki s poreklom iz Mercosurja se štejejo za materiale s poreklom iz Evropske unije, kadar so vključeni v tam pridobljeni izdelek, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 3.6.

ČLEN 3.4

V celoti pridobljeni izdelki

1.    Za v celoti pridobljene v Evropski uniji ali Mercosurju štejejo:

(a)    mineralni izdelki in druge naravne snovi, pridobljeni iz tal ali morskega dna;

(b)    tam gojene ali pridelane rastline in rastlinski proizvodi;

(c)    tam skotene ali izvaljene in vzrejene žive živali;

(d)    izdelki iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)    izdelki, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;

(f)    proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(g)    proizvodi iz akvakulture, pri čemer so se ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji tam razvili ali so bili tam vzrejeni;

(h)    proizvodi ribolova in drugi proizvodi iz morja, pridobljeni z njihovimi plovili 8 ;

(i)    proizvodi, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz proizvodov iz točke (h);

(j)    mineralni izdelki in drugi neživi naravni viri, pridobljeni iz morskega dna, podzemlja ali oceanskega dna:

(i)    v izključni ekonomski coni držav podpisnic Mercosurja ali držav članic Evropske unije, kot je določeno z njihovimi zakoni in drugimi predpisi ter v skladu z delom V Konvencije UNCLOS;

(ii)    v epikontinentalnem pasu držav podpisnic Mercosurja ali držav članic Evropske unije, kot je določeno z njihovimi zakoni in drugimi predpisi ter v skladu z delom VI Konvencije UNCLOS; ali

(iii)    na območju, kot je opredeljeno v členu 1(1) Konvencije UNCLOS, na katerem ima pogodbenica ali oseba pogodbenice izključne pravice za izkoriščanje v skladu z delom XI Konvencije UNCLOS in Sporazumom o izvajanju dela XI Konvencije UNCLOS;

(k)    tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin;

(l)    odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo 9 , ali

(m)    blago, tam proizvedeno izključno iz proizvodov, navedenih v točkah (a) do (l).

2.    Izraza „njihova plovila“ in „njihove predelovalne ladje“ v točkah (h) in (i) odstavka 1 se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje, ki:

(a)    so registrirani v državi članici Evropske unije ali državi podpisnici Mercosurja in imajo, če je primerno, dovoljenja za gospodarski ribolov, ki jih izda država podpisnica Mercosurja ali Evropska unija v imenu ribiških družb, ki so ustrezno registrirane za delovanje v tej državi članici Evropske unije ali državi podpisnici Mercosurja;

(b)    plujejo pod zastavo iste države članice Evropske unije ali države podpisnice Mercosurja 10 , v kateri so registrirani, in

(c)    izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:

(i)    so v najmanj 50-odstotni (petdesetodstotni) lasti ene ali več fizičnih oseb 11 pogodbenic;

(ii)    so v lasti pravnih oseb 12 :

(A)    ki imajo svoj sedež in glavno poslovno enoto v pogodbenici in

(B)    ki so v vsaj 50-odstotni (petdesetodstotni) lasti fizičnih ali pravnih oseb pogodbenic ali

(iii)    najmanj dve tretjini posadke so fizične osebe pogodbenic.

ČLEN 3.5

Dovoljena odstopanja

1.    Če material brez porekla, ki se uporablja pri izdelavi izdelka, ne izpolnjuje zahtev iz Priloge 3-B, se tak izdelek ne glede na to šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice, če:

(a)    skupna vrednost materialov brez porekla ne presega 10 % (deset odstotkov) cene franko tovarna izdelka in

(b)    z uporabo tega odstavka ni presežen noben odstotni delež za največjo vrednost ali težo materialov brez porekla iz Priloge 3-B.

2.    Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema, za katere se uporabljajo dovoljena odstopanja iz opomb 6 in 7 Priloge 3-A.

ČLEN 3.6

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1.    Ne glede na točko (c) člena 3.2(1) in točko (c) člena 3.2(2) se izdelek ne šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice, če izdelava tega izdelka obsega samo naslednje postopke, izvedene na materialih brez porekla v tej pogodbenici:

(a)    postopke za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)    zamenjavo embalaže ter ločevanje in združevanje tovorkov;

(c)    pranje, čiščenje ali odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

(d)    likanje tekstila ali likanje tekstila s paro;

(e)    preproste postopke barvanja in loščenja;

(f)    luščenje, delno ali popolno beljenje, poliranje in glaziranje žit in riža;

(g)    postopke barvanja sladkorja ali aromatiziranja sladkorja ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja;

(h)    lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreškov in zelenjave;

(i)    ostrenje, preprosto brušenje, ločevanje ali preprosto rezanje;

(j)    sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah in usklajevanje, vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov;

(k)    preprosto pakiranje v steklenice, pločevinke, čutare, vrečke, zaboje ali škatle, pritrjevanje na lepenko ali plošče in vse druge preproste postopke pakiranja;

(l)    pritrjevanje ali tiskanje oznak, etiket, logotipov in drugih podobnih znakov na izdelke ali njihovo embalažo;

(m)    preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, in preprosto mešanje sladkorja s katerim koli materialom;

(n)    enostavno sestavljanje delov izdelkov brez porekla v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(o)    preprosto dodajanje vode, redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;

(p)    kombinacijo dveh ali več postopkov, opisanih v točkah (a) do (o), ali

(q)    zakol živali.

2.    V odstavku 1 se postopki štejejo za preproste, če ne zahtevajo posebnih veščin oziroma strojev, naprav ali orodij, ki bi bili posebej izdelani ali nameščeni za izvajanje navedenih postopkov.

ČLEN 3.7

Enota kvalifikacije

1.    Enota kvalifikacije za uporabo tega poglavja je določen izdelek, kot je uvrščen v skladu s harmoniziranim sistemom.

2.    Za izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz predmetov in je uvrščen pod eno tarifno številko harmoniziranega sistema, je enota kvalifikacije celota.

3.    Za pošiljko, ki je sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo pod enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi tega poglavja vsak izdelek obravnavati posebej.

ČLEN 3.8

Pakirni materiali, embalažni materiali in zabojniki

1.    Če je embalaža po splošnem pravilu 5 za razlago harmoniziranega sistema pri uvrstitvi vključena v izdelek, je vključena tudi za namene določanja porekla.

2.    Embalažni materiali in zabojniki za odpremo, ki se uporabljajo za zaščito izdelkov med prevozom, se ne upoštevajo pri določanju porekla takih izdelkov.

ČLEN 3.9

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so običajni za ta izdelek in so vključeni v njegovo ceno ali niso posebej zaračunani, se štejejo za en izdelek z zadevnim delom opreme, stroja, naprave ali vozila.

ČLEN 3.10

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1.    Če se pri izdelavi izdelka uporabljajo zamenljivi materiali s poreklom in brez porekla, se ti materiali med skladiščenjem fizično ločijo glede na njihovo poreklo, da bi materiali s poreklom ohranili svoj status porekla.

2.    Ne glede na odstavek 1 fizično ločevanje zamenljivih materialov s poreklom in brez porekla pri izdelavi izdelka ni potrebno, če je poreklo takega izdelka določeno z metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja za upravljanje zalog.

3.    Ločeno knjigovodsko izkazovanje se evidentira in uporablja v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, ki se uporabljajo v pogodbenici, v kateri se izdelek proizvaja.

4.    Metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja se lahko uporablja samo, če je mogoče zagotoviti, da statusa porekla v nobenem trenutku ne pridobi več izdelkov kot v primeru, če bi bili materiali fizično ločeni.

5.    Pogodbenica lahko določi, da je za uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja potrebno predhodno dovoljenje ustreznih pristojnih organov. Pristojni organi lahko izdajo dovoljenje pod kakršnimi koli pogoji, ki se jim zdijo primerni, in v takih primerih spremljajo uporabo dovoljenja. Ti organi lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če upravičenec do dovoljenja kakor koli nepravilno uporablja metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev iz tega poglavja.

ČLEN 3.11

Garniture

Garniture, opredeljene v splošnem pravilu 3 za razlago harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, če so vsi njihovi sestavni deli izdelki s poreklom. Kljub temu se, če je posamezna garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % (petnajst odstotkov) cene garniture franko tovarna.

ČLEN 3.12

Nevtralne sestavine

Pri določanju, ali gre za izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki se uporabljajo pri njegovi izdelavi:

(a)    energije in goriva;

(b)    naprav in opreme;

(c)    strojev in orodij ali

(d)    blaga, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

ČLEN 3.13

Načelo teritorialnosti

1.    Pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v tem poglavju, morajo biti neprekinjeno izpolnjeni v Evropski uniji ali Mercosurju.

2.    Če se blago s poreklom, izvoženo iz Evropske unije ali Mercosurja v tretjo državo, vrne, se šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da je vrnjeno blago:

(a)    isto kot izvoženo blago in

(b)    da na njem niso bili opravljeni nobeni postopki, razen tistih, ki so bili potrebni, da se je ohranilo v dobrem stanju, medtem ko se je nahajalo v tretji državi ali med izvozom.

ČLEN 3.14

Pogoji prevoza

1.    Izdelki, ki so bili prijavljeni za uvoz v pogodbenico, morajo biti isti kot izdelki, ki so bili izvoženi iz pogodbenice, iz katere imajo poreklo. Preden se prijavijo za uvoz, ne smejo biti na noben način spremenjeni ali preoblikovani, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev izdelkov v dobrem stanju ali dodajanja ali pritrjevanja oznak, označb, pečatov ali katerih koli drugih razpoznavnih znakov, da se zagotovi skladnost s posebnimi domačimi zahtevami pogodbenice uvoznice.

2.    Skladiščenje izdelkov ali pošiljk in delitev pošiljk je možna, če se to opravi pod odgovornostjo izvoznika ali poznejšega imetnika blaga in če izdelki v državi ali državah tranzita ostanejo pod carinskim nadzorom.

3.    V primeru dvoma, ali so zahteve iz odstavkov 1 in 2 izpolnjene, lahko carinski organi pogodbenice uvoznice od uvoznika zahtevajo, da predloži dokazila o izpolnjevanju zahtev, ki se lahko predložijo v kakršni koli obliki, vključno s pogodbenimi prevoznimi listinami, kot so nakladnice ali dejanska oziroma konkretna dokazila na podlagi oznak ali oštevilčenja tovorkov ali kakršna koli dokazila v zvezi s samim izdelkom.

ČLEN 3.15

Razstave

1.    Za izdelke s poreklom, ki se pošljejo na razstavo v tretjo državo in se po razstavi prodajo za uvoz v Evropsko unijo ali Mercosur, pri uvozu veljajo ugodnosti v skladu z določbami tega sporazuma, če se carinskim organom pogodbenice uvoznice zadovoljivo dokaže, da:

(a)    je izvoznik te izdelke poslal iz Evropske unije ali Mercosurja v tretjo državo, v kateri je razstava, in jih tam razstavil;

(b)    je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na razpolago osebi v Evropski uniji ali Mercosurju;

(c)    so bili izdelki med razstavo ali takoj za tem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo, in

(d)    izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi.

2.    Navedba o poreklu se sestavi v skladu z oddelkom B in je predložena carinskim organom pogodbenice uvoznice. V njej se navedeta ime in naslov razstave.

3.    Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih z namenom prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

ODDELEK B

POSTOPKI GLEDE POREKLA

ČLEN 3.16

Splošne zahteve

Izdelki s poreklom iz Evropske unije pri uvozu v Mercosur in izdelki s poreklom iz Mercosurja pri uvozu v Evropsko unijo so upravičeni do preferencialne tarifne obravnave na podlagi tega sporazuma ob predložitvi navedbe o poreklu v skladu s členom 3.17 ter zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice 13 .

ČLEN 3.17

Pogoji za sestavo navedbe o poreklu

1.    Navedbo o poreklu iz člena 3.16 lahko sestavi:

(a)    izvoznik v skladu z ustreznimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenice izvoznice ali

(b)    kateri koli izvoznik za katero koli majhno pošiljko, sestavljeno iz enega ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega praga, določenega v ustreznih zakonih in drugih predpisih pogodbenice izvoznice.

2.    Pogodbenici si izmenjujeta informacije o ustreznih zakonih in drugih predpisih, kakor je navedeno v odstavku 1:

(a)    na datum začetka veljavnosti tega sporazuma;

(b)    če obstajajo kakršne koli spremembe teh zakonov in drugih predpisov pred začetkom veljavnosti takih sprememb in

(c)    na zahtevo katere koli pogodbenice kadar koli po začetku veljavnosti tega sporazuma.

3.    Navedba o poreklu se lahko sestavi, če so zadevni izdelki izdelki s poreklom iz Evropske unije ali Mercosurja in izpolnjujejo druge zahteve iz tega poglavja.

4.    Izvoznik, ki sestavi navedbo o poreklu, je pripravljen, da na zahtevo carinskih organov ali pristojnih upravnih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega poglavja.

5.    Izvoznik sestavi navedbo o poreklu na računu, dobavnici ali katerem koli drugem trgovinskem dokumentu, ki izdelek s poreklom opisuje dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati z uporabo ene od jezikovnih različic iz Priloge 3-C ter v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice izvoznice.

6.    Navedba o poreklu vsebuje izvirni lastnoročni podpis izvoznika, razen če je v ustreznih zakonih in drugih predpisih pogodbenice izvoznice določeno drugače.

7.    Navedbo o poreklu lahko sestavi izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, če je predložena v pogodbenici uvoznici najpozneje v 2 (dveh) letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

ČLEN 3.18

Veljavnost navedbe o poreklu

1.    Navedba o poreklu velja 12 (dvanajst) mesecev od datuma, ko jo je sestavil izvoznik, in se v tem roku predloži carinskim organom pogodbenice uvoznice.

2.    Navedbe o poreklu, predložene po roku iz odstavka 1, se lahko sprejmejo za namene uporabe preferencialne obravnave le, če jih v tem roku ni bilo mogoče predložiti zaradi izjemnih okoliščin.

3.    V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi pogodbenice uvoznice sprejmejo navedbo o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

ČLEN 3.19

Uvoz po delih

Če se na zahtevo uvoznika in v skladu s pogoji, ki jih določijo carinski organi pogodbenice uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2, točka (a), za razlago harmoniziranega sistema, ki so uvrščeni v oddelkih XV do XXI harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke ob uvozu prvega dela carinskim organom predloži ena sama navedba o poreklu.

ČLEN 3.20

Izjeme od navedbe o poreklu

1.    Izdelki, ki jih posamezniki pošiljajo drugim posameznikom kot majhne tovorke ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom in se zanje ne zahteva predložitev navedbe o poreklu, če se taki izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in če je bila zanje dana izjava, da izpolnjujejo zahteve tega poglavja, ter kadar ni dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži navedenemu dokumentu.

2.    Občasni uvozi, pri katerih gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso predvideni za komercialne namene.

3.    Skupna vrednost izdelkov iz odstavka 1 ne presega vrednosti, določenih v zakonih in drugih predpisih pogodbenice uvoznice. Pogodbenici si izmenjujeta informacije o teh vrednostih.

ČLEN 3.21

Dokazila

Dokumenti iz člena 3.17(4) lahko vključujejo:

(a)    neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;

(b)    dokumente, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdane ali sestavljene v Evropski uniji ali Mercosurju, če so ti dokumenti uporabljeni, izdani ali sestavljeni v skladu z zakoni in drugimi predpisi te pogodbenice;

(c)    dokumente, ki dokazujejo obdelavo ali predelavo materialov v Evropski uniji ali Mercosurju, izdane ali sestavljene v Evropski uniji ali Mercosurju, če so ti dokumenti uporabljeni, izdani ali sestavljeni v skladu z zakoni in drugimi predpisi te pogodbenice, in

(d)    navedbo o poreklu, ki dokazuje status porekla uporabljenih materialov, sestavljeno v Evropski uniji ali Mercosurju v skladu s tem poglavjem.

ČLEN 3.22

Zahteve glede vodenja evidenc

Izvoznik, ki sestavi navedbo o poreklu, vsaj 3 (tri) leta od datuma sestave navedbe o poreklu hrani kopijo te navedbe o poreklu in dokumentov iz člena 3.17(4). Uvoznik to navedbo o poreklu ali njeno kopijo, če izvirnik hrani carinski organ ali pristojni upravni organ, hrani vsaj 3 (tri) leta od datuma uvoza izdelkov, na katere se ta navedba o poreklu nanaša.

ČLEN 3.23

Razlike in formalne napake

1.    Manjše razlike med navedbami o poreklu in dokumenti, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, še ne pomenijo ničnosti navedbe o poreklu, če se ustrezno ugotovi, da navedba o poreklu ustreza predloženim izdelkom.

2.    Očitne formalne napake na navedbi o poreklu niso razlog za zavrnitev navedbe o poreklu, če take napake ne vzbujajo dvomov o pravilnosti informacij v navedbi o poreklu.

ČLEN 3.24

Sodelovanje med carinskimi organi in pristojnimi upravnimi organi

1.    Carinski organi ali pristojni upravni organi držav članic Evropske unije in države podpisnice Mercosurja si s komunikacijskimi sredstvi med Evropsko komisijo in sekretariatom Mercosurja izmenjajo naslove carinskih organov ali pristojnih upravnih organov, odgovornih za preverjanje navedb o poreklu.

2.    Za zagotovitev pravilne uporabe tega poglavja si Evropska unija in Mercosur prek svojih carinskih organov ali pristojnih upravnih organov medsebojno pomagata pri preverjanju pristnosti navedb o poreklu in točnosti informacij v teh navedbah.

3.    Za preprečevanje in preiskovanje kršitev carinske zakonodaje ter boj proti njim Priloga 4-A določa sodelovanje med carinskimi organi ali pristojnimi upravnimi organi, vključno s prisotnostjo ustrezno pooblaščenih uradnikov ene pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice, ob upoštevanju dogovora in pogojev, ki jih določi pogodbenica, na ozemlju katere se pomoč zagotavlja.

ČLEN 3.25

Preverjanje navedb o poreklu

1.    Navedbe o poreklu se preverijo naključno ali kadar carinski organi ali pristojni upravni organi pogodbenice uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti navedb, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnjevanju drugih zahtev iz tega poglavja.

2.    Za namene izvajanja odstavka 1 carinski organi ali pristojni upravni organi pogodbenice uvoznice vrnejo navedbo o poreklu ali njeno kopijo carinskim organom ali pristojnim upravnim organom pogodbenice izvoznice, pri čemer zahtevo za preverjanje obrazložijo. Kakršni koli pridobljeni dokumenti ali informacije, ki kažejo, da so informacije, navedene na navedbi o poreklu, napačne, se priložijo v podporo zahteve za preverjanje.

3.    Zahteva za preverjanje in poznejši odgovor se predložita v uradnem jeziku carinskega organa ali pristojnega upravnega organa pogodbenice uvoznice, ki zahteva preverjanje, v jeziku, ki je za to pogodbenico sprejemljiv, ali v skladu s členom 5(3) Priloge 4-A.

4.    Preverjanje opravijo carinski organi ali pristojni upravni organi pogodbenice izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati kakršno koli dokazilo in opraviti kakršen koli inšpekcijski pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi ustrezen.

5.    Če se carinski organi ali pristojni upravni organi pogodbenice uvoznice odločijo, da bodo med čakanjem na rezultate preverjanja začasno opustili odobritev preferencialne obravnave za zadevne izdelke, uvozniku prepustijo izdelke ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, za katere carinski organi ali pristojni upravni organi menijo, da so potrebni. Začasna opustitev preferencialne obravnave se zaključi čim prej, potem ko pogodbenica uvoznica določi poreklo izdelkov.

6.    Carinski organi ali pristojni upravni organi pogodbenice izvoznice čim prej obvestijo organe pogodbenice uvoznice o rezultatih preverjanja, ki so ga ti zahtevali. Pogodbenica izvoznica carinskim organom ali pristojnim upravnim organom pogodbenice uvoznice zagotovi naslednje informacije:

(a)    rezultate preverjanja;

(b)    opis izdelka, ki se preverja, in tarifno uvrstitev, ki je pomembna za uporabo pravil o poreklu;

(c)    opis in obrazložitev izdelave, ki zadostujeta za utemeljitev statusa porekla izdelka;

(d)    informacije o tem, kako je bilo preverjanje izvedeno, in

(e)    priložene listine, če je primerno.

7.    Če ni odgovora v 10 (desetih) mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti obravnavane navedbe ali porekla izdelkov, lahko carinski organi ali pristojni upravni organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo preferencialno tarifno obravnavo za izdelke, na katere se navedba o poreklu nanaša. Obdobje 10 (desetih) mesecev se lahko podaljša na podlagi medsebojnega dogovora med pogodbenicama ob upoštevanju števila zahtev za preverjanje in zapletenosti preverjanj.

8.    Carinski organi ali pristojni upravni organi pogodbenice uvoznice, ki zahtevajo preverjanje, na zahtevo carinskih organov ali pristojnih upravnih organov pogodbenice izvoznice te organe uradno obvestijo o svoji odločitvi glede postopka preverjanja.

ČLEN 3.26

Posvetovanja

1.    Če nameravajo carinski organi ali pristojni upravni organi pogodbenice uvoznice v zvezi s postopki preverjanja iz člena 3.25 sprejeti določitev porekla, ki ni v skladu z odgovorom carinskih organov ali pristojnih upravnih organov pogodbenice izvoznice v skladu s členom 3.25(6), pogodbenica uvoznica o tej nameri uradno obvesti pogodbenico izvoznico v 60 (šestdesetih) dneh od prejema odgovora v skladu s členom 3.25(6).

2.    Pogodbenici na zahtevo katere koli pogodbenice organizirata posvetovanja v 90 (devetdesetih) dneh od datuma uradnega obvestila iz odstavka 1 ali v dogovorjenem roku, da bi rešili razhajanja v zvezi s postopki preverjanja. Obdobje za posvetovanja se lahko glede na posamezen primer na podlagi medsebojnega pisnega dogovora pogodbenic podaljša.

3.    Če obstajajo razlike v zvezi s postopki preverjanja, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi ali pristojnimi upravnimi organi pogodbenice uvoznice, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi ali pristojnimi upravnimi organi pogodbenice izvoznice, odgovornimi za izvajanje tega preverjanja, ali če se zaradi takih razlik pojavijo vprašanja glede razlage tega poglavja, se take razlike ali vprašanja predložijo Pododboru za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu iz člena 3.32.

4.    Carinski organi ali pristojni upravni organi pogodbenice uvoznice, ki zahtevajo preverjanje, lahko sprejmejo določitev porekla po posvetovanjih v Pododboru za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu ter le na podlagi zadostne utemeljitve, potem ko so uvozniku omogočili uveljavljanje pravice do zaslišanja. O določitvi se uradno obvesti pogodbenico izvoznico.

5.    Nobena določba tega člena ne vpliva na postopke ali pravice pogodbenic iz poglavja 21.

6.    V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi ali pristojnimi upravnimi organi pogodbenice uvoznice rešujejo v skladu s pravom te pogodbenice.

ČLEN 3.27

Zaupnost

1.    Vsaka pogodbenica v skladu s svojim pravom ohranja zaupnost informacij, ki jih zbira v skladu s tem poglavjem, in jih varuje pred razkritjem.

2.    Informacije, ki jih pridobijo organi pogodbenice uvoznice, navedeni organi lahko uporabijo le za namene tega poglavja. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se zaupne informacije, zbrane na podlagi tega poglavja, uporabijo samo za upravljanje in izvrševanje določitve porekla in carinskih zadev, razen če to dovoli oseba ali pogodbenica, ki je take zaupne informacije zagotovila.

3.    Ne glede na odstavek 2 lahko pogodbenica uvoznica dovoli, da se informacije, zbrane v skladu s tem poglavjem, uporabijo ali razkrijejo v kakršnih koli upravnih, sodnih postopkih ali postopkih za ugotavljanje jurisdikcije, ki se uvedejo zaradi neizpolnjevanja carinske zakonodaje za izvajanje tega poglavja. V takem primeru pogodbenica uvoznica o uporabi ali razkritju informacij uradno obvesti pogodbenico izvoznico.

ČLEN 3.28

Upravni ukrepi in sankcije

Pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi naloži upravne ukrepe in sankcije vsakomur, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne informacije, z namenom pridobitve preferencialne obravnave za izdelke.

ODDELEK C

KONČNE DOLOČBE

ČLEN 3.29

Ceuta in Melilla

1.    V tem poglavju v primeru Evropske unije izraz „pogodbenica“ ne vključuje Ceute in Melille.

2.    Za izdelke s poreklom iz Mercosurja se ob uvozu v Ceuto in Melillo uporablja enaka carinska obravnava v okviru tega sporazuma, kot se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Evropske unije na podlagi Protokola 2 k Aktu o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropski uniji. Mercosur za uvoz izdelkov, ki ga zajema ta sporazum in imajo poreklo iz Ceute in Melille, odobri enako carinsko obravnavo, kot se odobri za izdelke, ki se uvozijo in imajo poreklo iz Evropske unije.

3.    Pravila o poreklu in postopki o poreklu iz tega poglavja se smiselno uporabljajo za izdelke, izvožene iz Mercosurja v Ceuto in Melillo, ter za izdelke, izvožene iz Ceute in Melille v Mercosur.

4.    Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

5.    Izvoznik navede „Mercosur“ ali „Ceuta in Melilla“ v polju 2 besedila navedbe o poreklu, odvisno od porekla izdelkov.

6.    Za uporabo in izvajanje tega poglavja v Ceuti in Melilli so odgovorni carinski organi Kraljevine Španije.

ČLEN 3.30

Tarifne kvote

Izdelke, izvožene v okviru tarifnih kvot, ki jih odobri Evropska unija, spremlja uradni dokument, ki ga izdajo države podpisnice Mercosurja, katerega vzorec mora Mercosur sporočiti Evropski uniji najpozneje na dan začetka veljavnosti tega sporazuma 14 .

ČLEN 3.31

Blago v tranzitu ali med skladiščenjem

Ta sporazum se lahko uporablja za blago, ki je skladno s tem poglavjem in je na dan začetka veljavnosti tega sporazuma bodisi v tranzitu bodisi začasno skladiščeno v carinskih skladiščih ali prostih conah v Evropski uniji ali v Mercosurju, pod pogojem, da se carinskim organom pogodbenice uvoznice v 6 (šestih) mesecih od navedenega datuma predloži navedba o poreklu in, če je ustrezno, dokumenti, ki dokazujejo, da je blago skladno s členom 3.14.

ČLEN 3.32

Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu

1.    Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu, ustanovljen v skladu s členom 22.3(4), ima poleg nalog iz člena 22.3 ter člena 4.6(10) in člena 4.21 še naslednje naloge:

(a)    opravljanje pripravljalnega notranjega dela, ki ga Odbor za trgovino potrebuje za:

(i)    izvajanje in delovanje tega poglavja in

(ii)    morebitne spremembe tega poglavja, ki jih predlaga pogodbenica;

(b)    sprejemanje pojasnjevalnih opomb, da se olajša izvajanje tega poglavja, in

(c)    opravljanje posvetovanj iz člena 3.26, če je to potrebno.

ČLEN 3.33

Pojasnjevalne opombe

Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu sprejme pojasnjevalne opombe v zvezi z razlago, uporabo in upravljanjem tega poglavja, če je primerno.

ČLEN 3.34

Spremembe poglavja

Svet za trgovino lahko spremeni to poglavje v skladu s točko (f) člena 22.1(6).

POGLAVJE 4

CARINA IN OLAJŠEVANJE TRGOVINE

ČLEN 4.1

Cilji in področje uporabe

1.    Pogodbenici priznavata pomen zadev s področja carine in olajševanja trgovine v razvijajočem se svetovnem trgovinskem okolju.

2.    Pogodbenici priznavata, da so mednarodni trgovinski in carinski instrumenti in standardi osnova za uvozne, izvozne in tranzitne zahteve in postopke.

3.    Pogodbenici priznavata, da bi morala biti njuna zakonodaja nediskriminatorna ter da bi morali carinski in drugi postopki, povezani s trgovino, temeljiti na uporabi sodobnih metod in učinkovitih kontrol za boj proti goljufijam, zaščito zdravja in varnosti potrošnikov ter spodbujanje zakonite trgovine. Vsaka pogodbenica bi morala redno pregledovati svojo zakonodajo in carinske postopke. Pogodbenici tudi priznavata, da njuni carinski in drugi postopki, povezani s trgovino, upravno ne bi smeli obremenjevati ali omejevati trgovine bolj, kot je potrebno za doseganje legitimnih ciljev, ter da bi jih bilo treba uporabljati na predvidljiv, dosleden in pregleden način.

4.    Pogodbenici bosta okrepili svoje sodelovanje za zagotovitev, da ustrezna zakonodaja in postopki ter upravna zmogljivost ustreznih uprav izpolnjujejo cilje spodbujanja olajševanja trgovine in hkrati zagotavljajo učinkovit nadzor nad uvozom, izvozom in tranzitom blaga na meji.

5.    Pogodbenici sodelujeta, da bi podprli razvoj regionalnega povezovanja znotraj Evropske unije in Mercosurja.

ČLEN 4.2

Carinsko sodelovanje

1.    Pogodbenici prek ustreznih organov sodelujeta glede carinskih in drugih s trgovino povezanih zadev, da bi zagotovili dosego ciljev iz člena 4.1.

2.    Sodelovanje lahko vključuje:

(a)    izmenjavo informacij glede carinske in druge s trgovino povezane zakonodaje, izvajanje take zakonodaje in carinskih postopkov; zlasti na naslednjih področjih:

(i)    poenostavitev in posodobitev carinskih postopkov;

(ii)    uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov;

(iii)    prosti pretok blaga in regionalno povezovanje;

(iv)    olajšanje tranzita in pretovarjanja;

(v)    medagencijsko usklajevanje na meji;

(vi)     odnosi s poslovno skupnostjo;

(vii)     varnost dobavnih verig in obvladovanje tveganj ter

(viii)    uporaba informacijske tehnologije, zahteve glede podatkov in dokumentacije ter sistemi enotnega okenca, vključno s prizadevanji za njihovo prihodnjo interoperabilnost;

(b)    izmenjavo informacij o mednarodnih trgovinskih in carinskih instrumentih in standardih;

(c)    sodelovanje pri carinskih vidikih zagotavljanja in olajševanja mednarodne trgovinske dobavne verige v skladu z okvirom standardov za zaščito in olajševanje svetovne trgovine (v nadaljnjem besedilu: okvir standardov SAFE) Svetovne carinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: WCO);

(d)    razvoj skupnih pobud v zvezi z uvoznimi in izvoznimi postopki, vključno s tehnično pomočjo, krepitvijo zmogljivosti in ukrepi za zagotavljanje učinkovitih storitev poslovni skupnosti;

(e)    krepitev sodelovanja med pogodbenicama na področju carine in olajševanja trgovine v mednarodnih organizacijah, kot so STO, WCO in Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (v nadaljnjem besedilu: Konferenca UNCTAD);

(f)    vzpostavitev vzajemnega priznavanja programov trgovinskega partnerstva in carinskih kontrol, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine, kadar je to ustrezno in primerno;

(g)    spodbujanje sodelovanja med carinskimi in drugimi vladnimi organi ali agencijami v zvezi s programi pooblaščenih gospodarskih subjektov, ki se lahko med drugim doseže z usklajevanjem zahtev, olajšanjem dostopa do ugodnosti in zmanjšanjem nepotrebnega podvajanja;

(h)    sodelovanje z namenom, da se doseže skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem, in

(i)    sodelovanje z namenom, da se postopek prepustitve še dodatno skrajša in blago prepusti brez nepotrebnega odlašanja, zlasti v primeru pokvarljivega blaga.

3.    Pogodbenici druga drugi zagotovita medsebojno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami Priloge 4-A.

ČLEN 4.3

Carinski in drugi s trgovino povezani zakoni in drugi predpisi

1.    Carinski in s trgovino povezani zakoni in drugi predpisi 15 vsake pogodbenice temeljijo na:

(a)    mednarodnih instrumentih in standardih, ki se uporabljajo na področju carine in trgovine ter vključujejo: Sporazum STO o olajševanju trgovine, sklenjen 7. decembra 2013 na Baliju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO o olajševanju trgovine); Mednarodno Konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno 14. junija 1983 v Bruslju; okvir standardov SAFE in podatkovni model WCO, sprejet junija 2005, ter, kolikor je mogoče, vsebinske elemente revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, sklenjene 18. maja 1973 v Kjotu;

(b)    skupnem cilju olajševanja zakonite trgovine z učinkovitim izvrševanjem in izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev in

(c)    zakonodaji, ki je sorazmerna in nediskriminatorna, preprečuje nepotrebno breme za gospodarske subjekte, zagotavlja nadaljnje olajševanje za gospodarske subjekte z visokimi stopnjami skladnosti, vključno z ugodno obravnavo v zvezi s carinskimi kontrolami pred prepustitvijo blaga, ter zagotavlja zaščitne ukrepe pred goljufijami in nezakonitimi ali škodljivimi dejavnostmi.

2.    Za izboljšanje delovnih metod in zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in odgovornosti postopkov vsaka pogodbenica:

(a)    poenostavi in pregleda zahteve in formalnosti, kadar je to mogoče, z namenom hitre prepustitve in carinjenja blaga;

(b)    sprejme nadaljnje korake za poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih potrebujejo carinski organi in druge agencije, in

(c)    zagotavlja ohranjanje najvišjih standardov neoporečnosti z uporabo ukrepov, ki odražajo načela ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov na tem področju.

ČLEN 4.4

Prepustitev blaga

1.    Vsaka pogodbenica sprejme ali ohranja zahteve in postopke, ki:

(a)    zagotavljajo takojšnjo prepustitev blaga v obdobju, ki ni daljše od obdobja, potrebnega za zagotovitev skladnosti s carinskimi in drugimi s trgovino povezanimi zakoni in formalnostmi;

(b)    zagotavljajo napredno elektronsko predložitev in obdelavo dokumentacije ter vseh drugih zahtevanih informacij pred prihodom blaga, da se omogoči prepustitev blaga ob prihodu 16 , in

(c)    omogočajo prepustitev blaga pred dokončno določitvijo carin, davkov, pristojbin in dajatev, če se taka določitev ne opravi pred prihodom, ob prihodu ali čim hitreje po prihodu in če so izpolnjene vse druge regulativne zahteve.

2.    Za namene točke (c) odstavka 1 kot pogoj za tako prepustitev vsaka pogodbenica lahko zahteva zavarovanje za kateri koli še nedoločen znesek v obliki varščine, depozita ali drugega ustreznega instrumenta, določenega v njenih zakonih in drugih predpisih. Tako zavarovanje ni višje od zneska, ki ga pogodbenica na koncu zahteva za plačilo carin, davkov, pristojbin in taks za blago, ki ga pokriva zavarovanje. Zavarovanje se sprosti, ko ni več potrebno 17 .

3.    Vsaka pogodbenica si prizadeva za nadaljnje skrajšanje postopka prepustitve in prepustitev blaga brez nepotrebnega odlašanja.

ČLEN 4.5

Pokvarljivo blago

1.    V tej določbi pokvarljivo blago pomeni blago, ki se zaradi svojih naravnih značilnosti hitro pokvari, zlasti če se ne hrani v ustreznih pogojih.

2.    Pri načrtovanju in opravljanju morebitnih pregledov, ki bi lahko bili potrebni, vsaka pogodbenica zagotovi, da ima pokvarljivo blago ustrezno prednost.

3.    Vsaka pogodbenica, če je to izvedljivo in skladno z njenimi zakoni in drugimi predpisi, na zahtevo gospodarskega subjekta:

(a)    zagotovi carinjenje pošiljke pokvarljivega blaga zunaj delovnega časa carinskih in drugih ustreznih organov in

(b)    omogoči carinjenje pošiljk pokvarljivega blaga v prostorih gospodarskega subjekta.

ČLEN 4.6

Vnaprejšnje davčno stališče

1.    V tem členu „vnaprejšnje davčno stališče“ pomeni pisno odločbo, ki jo prejme vložnik pred uvozom blaga, zajetega v vlogi, ki določa obravnavo, ki jo pogodbenica zagotovi za blago ob uvozu v zvezi s:

(a)    tarifno uvrstitvijo blaga in

(b)    poreklom blaga.

2.    Vsaka pogodbenica prek svojih carinskih organov izda davčno stališče, ki določa obravnavo zadevnega blaga. Če vložnik predloži pisno zahtevo, tudi v elektronski obliki, ki vsebuje vse potrebne informacije v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice izdajateljice, se to stališče izda v razumnem in časovno omejenem obdobju.

3.    Vnaprejšnje davčno stališče velja vsaj 3 (tri) leta po izdaji, razen če so se spremenili zakoni, dejstva ali okoliščine, na katerih temelji prvotno davčno stališče.

4.    Pogodbenica lahko zavrne izdajo vnaprejšnjega davčnega stališča, če je vprašanje iz zahtevka predmet upravnega pregleda ali sodnega nadzora ali če se vloga ne nanaša na nobeno nameravano uporabo vnaprejšnjega davčnega stališča. Če pogodbenica odkloni izdajo vnaprejšnjega davčnega stališča, o tem nemudoma v pisni obliki uradno obvesti vložnika, pri tem pa navede ustrezna dejstva in razloge za svojo odločitev.

5.    Vsaka pogodbenica objavi vsaj:

(a)    zahteve glede vloge za vnaprejšnje davčno stališče, vključno z informacijami, ki jih je treba zagotoviti, in obliko;

(b)    rok, v katerem bo izdala vnaprejšnje davčno stališče, in

(c)    obdobje, za katero velja vnaprejšnje davčno stališče.

6.    Če pogodbenica vnaprejšnje davčno stališče prekliče, spremeni ali razveljavi, vložniku pošlje pisno obvestilo, v katerem navede ustrezna dejstva in razloge za svojo odločitev. Pogodbenica lahko vnaprejšnje davčno stališče prekliče, spremeni ali razveljavi z učinkom za nazaj, če je stališče temeljilo na nepopolnih, netočnih, napačnih ali zavajajočih informacijah.

7.    Vnaprejšnje davčno stališče, ki ga izda pogodbenica, je za zadevno pogodbenico zavezujoče v zvezi z vložnikom, ki je vložil vlogo zanj. Pogodbenica lahko določi, da je vnaprejšnje davčno stališče zavezujoče za vložnika.

8.    Vsaka pogodbenica na pisno zahtevo vložnika zagotovi pregled vnaprejšnjega davčnega stališča ali odločitve o njegovem preklicu, spremembi ali razveljavitvi 18 .

9.    Ob upoštevanju vseh zahtev glede zaupnosti se vsebinski elementi teh stališč objavijo na spletu ali v drugih ustreznih oblikah.

10.    Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu iz člena 4.21 z namenom olajšanja trgovine redno razpravlja o najnovejših spremembah zakonov in drugih predpisov pogodbenic v zvezi z zadevami, navedenimi v tem členu.

11.    Pogodbenici se lahko dogovorita o vnaprejšnjih davčnih stališčih v zvezi s katero koli drugo zadevo.

ČLEN 4.7

Tranzit in pretovarjanje

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi prosti tranzit čez svoje ozemlje po poti, najprimernejši za tranzit.

2.    Brez poseganja v zakonito kontrolo vsaka pogodbenica tranzitnemu prometu na ozemlje druge pogodbenice ali z njega zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja svojemu podobnemu blagu in njegovemu gibanju, vključno z uvozom in izvozom, kadar se tako blago prevaža na isti poti pod podobnimi pogoji.

3.    Vsaka pogodbenica v največji možni meri uporablja carinske postopke za pretovorjeno blago, ki so manj obremenjujoči od tistih, ki se uporabljajo za tranzitni promet.

4.    Vsaka pogodbenica izvaja postopke prevoza pod carinskim nadzorom, ki omogočajo tranzit blaga brez plačila carin ali drugih dajatev, če so zagotovljena ustrezna jamstva.

5.    Vsaka pogodbenica spodbuja in izvaja regionalne tranzitne ureditve za olajšanje tranzitnega prometa in zmanjšanje trgovinskih ovir.

6.    Vsaka pogodbenica se opira na mednarodne standarde in instrumente v zvezi s tranzitom in jih uporablja.

7.    Carinski tranzitni postopki se lahko uporabijo tudi, če se tranzit blaga začne ali konča na ozemlju pogodbenice (kopenski tranzit).

8.    Pogodbenici zagotovita, da vsi zadevni organi in agencije na njunih ozemljih sodelujejo in se usklajujejo v zvezi s carinskimi zadevami, da bi olajšali tranzitni promet.

ČLEN 4.8

Pooblaščeni gospodarski subjekt

1.    Vsaka pogodbenica za gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo določena merila, vzpostavi ali ohranja program partnerstva za olajševanje trgovine (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni gospodarski subjekti).

2.    Določena merila, ki jih morajo gospodarski subjekti izpolnjevati, da se lahko štejejo za pooblaščene gospodarske subjekte (v nadaljnjem besedilu: določena merila), so povezana s skladnostjo ali tveganjem neskladnosti z zahtevami, določenimi v zakonih in drugih predpisih vsake pogodbenice. Določena merila, ki se objavijo, lahko vključujejo naslednje:

(a)    odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske zakonodaje in davčnih zakonov in drugih predpisov, vključno z odsotnostjo hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo vložnika;

(b)    vložnik izkaže, da ima s sistemom vodenja trgovinskih in, če je primerno, transportnih evidenc visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga, kar omogoča ustrezne carinske kontrole;

(c)    plačilna sposobnost, ki se šteje za dokazano, če ima vložnik dobro finančno zmogljivost, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti;

(d)    dokazane kompetence ali poklicne kvalifikacije, neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti, in

(e)    ustrezne varnostne in varstvene standarde.

3.    Določena merila se ne oblikujejo ali uporabljajo tako, da bi omogočala ali ustvarjala samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med subjekti, kadar prevladujejo enaki pogoji, ter omogočajo udeležbo MSP.

4.    Program partnerstva za olajševanje trgovine vključuje vsaj štiri od naslednjih ugodnosti:

(a)    manj zahtev po dokumentih in podatkih, če je primerno;

(b)    nizko stopnjo fizičnih pregledov in preiskav, če je primerno;

(c)    hiter postopek prepustitve, če je primerno;

(d)    odloženo plačilo carin, davkov, pristojbin in taks;

(e)    uporabo skupnih ali zmanjšanih zavarovanj;

(f)    enotno carinsko deklaracijo za celoten uvoz ali izvoz v danem obdobju in

(g)    carinjenje blaga v prostorih pooblaščenega gospodarskega subjekta ali na drugem kraju, ki ga odobrijo carinski organi.

5.    Pogodbenici bi morali zagotoviti usklajevanje med carinskimi organi in drugimi mejnimi agencijami pri razvoju njihovih programov za pooblaščene gospodarske subjekte s sredstvi, kot so usklajevanje zahtev, zmanjšanje nepotrebnega podvajanja ter dostop do ugodnosti, povezanih s kontrolami in zahtevami, ki jih upravljajo agencije, ki niso carinski organi.

ČLEN 4.9

Enotno okence

Vsaka pogodbenica si prizadeva vzpostaviti sisteme enotnega okenca, ki trgovcem omogočajo, da sodelujočim organom ali agencijam zahtevane dokumente in podatke za uvoz, izvoz ali tranzit blaga predložijo prek enotne vstopne točke.

ČLEN 4.10

Preglednost

1.    Pogodbenici priznavata pomen pravočasnih posvetovanj s trgovinskimi predstavniki o zakonodajnih predlogih in postopkih pogodbenice v zvezi s carinskimi in trgovinskimi vprašanji.

2.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da bodo njeni carinski in drugi s trgovino povezani zahteve in postopki še naprej izpolnjevali potrebe trgovinske skupnosti, upoštevali najboljše prakse in čim manj omejevali trgovino.

3.    Vsaka pogodbenica zagotovi redna posvetovanja med svojimi mejnimi agencijami in trgovci ali drugimi deležniki na svojem ozemlju, če je primerno.

4.    Vsaka pogodbenica brez odlašanja na nediskriminatoren in enostavno dostopen način ter, kolikor je mogoče, z elektronskimi sredstvi objavi nove zakone in druge predpise ter splošne postopke v zvezi s carinskimi zadevami in zadevami v zvezi z olajševanjem trgovine, preden se začnejo taki zakoni in drugi predpisi ali splošni postopki uporabljati, ter spremembe in razlage takih zakonov in drugih predpisov ter splošnih postopkov. To vključuje:

(a)    uvozne, izvozne in tranzitne postopke, vključno s postopki in delovnim časom v pristaniščih, na letališčih in drugih vstopnih točkah, ter zahtevane obrazce in dokumente;

(b)    veljavne stopnje vseh vrst carin in davkov, uvedenih za uvoz ali izvoz ali v zvezi z njima;

(c)    pristojbine in takse, ki jih uvedejo agencije v okviru javne uprave ali se uvedejo zanje za uvoz, izvoz ali tranzit ali v zvezi z njimi;

(d)    pravila za uvrščanje ali vrednotenje izdelkov za carinske namene;

(e)    zakone, druge predpise in upravne odločbe s splošno veljavnostjo v zvezi s pravili o poreklu;

(f)    omejitve ali prepovedi za uvoz, izvoz ali tranzit;

(g)    kazenske določbe za kršitve uvoznih, izvoznih ali tranzitnih formalnosti;

(h)    pritožbene postopke;

(i)    sporazume ali dele sporazumov s katero koli državo ali državami v zvezi z uvozom, izvozom ali tranzitom;

(j)    postopke v zvezi z upravljanjem tarifnih kvot;

(k)    kontaktne točke za informacije in

(l)    druga ustrezna obvestila upravne narave, ki se nanašajo na navedeno.

5.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da preteče razumno obdobje med objavo in začetkom veljavnosti novih ali spremenjenih zakonov, drugih predpisov, splošnih postopkov in pristojbin ali dajatev.

6.    Vsaka pogodbenica na internetu objavi in, če je primerno, posodobi naslednje:

(a)    opis svojih uvoznih, izvoznih in tranzitnih postopkov, vključno s pritožbenimi postopki, ki obvešča o praktičnih korakih, potrebnih za uvoz in izvoz ter tranzit;

(b)    obrazce in dokumente, potrebne za uvoz na ozemlje navedene pogodbenice, izvoz z njega ali tranzit čez to ozemlje, in

(c)    kontaktne podatke glede informacijskih točk.

7.    Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohranja eno ali več informacijskih točk, da lahko v razumnem roku odgovori na poizvedbe vlad, trgovcev in drugih zainteresiranih strani o carinah in drugih zadevah, povezanih s trgovino. Pogodbenici ne zahtevata plačila pristojbine za odgovarjanje na poizvedbe ali zagotavljanje zahtevanih obrazcev in dokumentov. Informacijske točke odgovarjajo na poizvedbe ter zagotavljajo obrazce in dokumente v razumnih rokih, ki jih določi vsaka pogodbenica in se lahko razlikujejo glede na naravo ali zapletenost poizvedbe.

ČLEN 4.11

Carinsko vrednotenje

Sporazum o izvajanju člena VII GATT (1994) ureja pravila carinskega vrednotenja, ki se uporabljajo v vzajemni trgovini med pogodbenicami. Njegove določbe so vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

ČLEN 4.12

Upravljanje tveganja

1.    Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani sistem upravljanja tveganja za carinske kontrole.

2.    Vsaka pogodbenica zasnuje in uporablja postopke upravljanja tveganja tako, da prepreči samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

3.    Vsaka pogodbenica osredotoči carinske kontrole in druge pomembne vrste kontrol na mejah na pošiljke z visokim tveganjem ter pospeši prepustitev pošiljk z nizkim tveganjem. Poleg tega lahko vsaka pogodbenica v okviru upravljanja tveganja naključno izbere pošiljke za navedene kontrole.

4.    Vsaka pogodbenica izvaja upravljanje tveganja na podlagi ocene tveganja z uporabo ustreznih meril za izbiro.

5.    Določbe tega člena se, kadar je to mogoče, uporabljajo za postopke, ki jih upravljajo druge mejne agencije.

ČLEN 4.13

Revizija po carinjenju

1.    Da bi se pospešila prepustitev blaga, vsaka pogodbenica uvede ali ohrani revizije po carinjenju za zagotovitev skladnosti s carinskimi ter drugimi povezanimi zakoni in drugimi predpisi.

2.    Vsaka pogodbenica izvaja revizije po carinjenju na podlagi ocene tveganja.

3.    Vsaka pogodbenica izvaja revizije po carinjenju na pregleden način. Če se opravi revizija in so doseženi prepričljivi rezultati, pogodbenica osebo, katere evidenca je revidirana, brez odlašanja uradno obvesti o teh rezultatih, njenih pravicah in obveznostih ter razlogih za take rezultate.

4.    Pogodbenici priznavata, da se informacije, pridobljene pri reviziji po carinjenju, lahko uporabijo v nadaljnjih upravnih ali sodnih postopkih.

5.    Kadar je to izvedljivo, pogodbenici rezultate revizije po carinjenju uporabita pri upravljanju tveganj.

ČLEN 4.14

Carinski deklaranti

Vsaka pogodbenica objavi svoje ukrepe v zvezi z uporabo carinskih deklarantov. Če in kadar izdaja dovoljenja carinskim deklarantom, vsaka pogodbenica uporablja pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila. Pogodbenica ne sprejme novih ukrepov za uvedbo obvezne uporabe carinskih posrednikov.

ČLEN 4.15

Pregledi pred odpremo

Pogodbenica ne zahteva obvezne uporabe pregledov pred odpremo, kot so določeni v Sporazumu o STO o pregledih pred odpremo, ali kakršnih koli drugih dejavnosti pregleda, ki se izvajajo na namembnem kraju, ki jih opravljajo zasebne družbe, pred postopkom carinjenja.

ČLEN 4.16

Pritožbe

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovite, hitre, nediskriminatorne in enostavno dostopne postopke, ki zagotavljajo pravico do pritožbe proti upravnim ukrepom, odločbam in sklepom carinske uprave ali drugega pristojnega organa, ki vplivajo na uvoz ali izvoz blaga ali blago v tranzitu.

2.    Pritožbeni postopki lahko vključujejo upravni pregled, ki ga opravi nadzorni organ, in sodni pregled odločitev, sprejetih na upravni ravni, v skladu z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice.

3.    Pravico do pritožbe ima tudi vsaka oseba, ki je pri carinskih organih vložila zahtevek za odločbo in odločbe o tem zahtevku ni prejela v predpisanem roku.

4.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da se osebi, ki ji ta pogodbenica izda upravno odločbo skupaj z razlogi zanjo, omogoči, da uporabi pritožbene postopke, če je primerno.

ČLEN 4.17

Uvozne, izvozne in tranzitne formalnosti ter zahteve glede podatkov in dokumentacije

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da so uvozne, izvozne in tranzitne formalnosti ter zahteve glede podatkov in dokumentacije:

(a)    sprejete ali se uporabljajo za hitro prepustitev blaga, zlasti pokvarljivega blaga, če so izpolnjeni pogoji za prepustitev;

(b)    sprejete ali se uporabljajo na način, katerega cilj je skrajšati čas in znižati stroške izpolnjevanja obveznosti za trgovce in gospodarske subjekte;

(c)    ukrep, ki najmanj omejuje trgovino, če sta na voljo dva ali več alternativnih ukrepov za uresničitev zadevnega cilja ali ciljev politike, in

(d)    odpravljene, vključno z njihovimi deli, če te ali njihovi deli niso več potrebni.

2.    Mercosur si prizadeva za uporabo skupnih carinskih postopkov in enotnih zahtev glede carinskih podatkov pri prepustitvi blaga.

ČLEN 4.18

Uporaba informacijske tehnologije

1.    Vsaka pogodbenica uporablja informacijske tehnologije, ki pospešujejo postopke za prepustitev blaga, da se olajša trgovina med pogodbenicama.

2.    Vsaka pogodbenica:

(a)    z elektronskimi sredstvi omogoči dostop do carinskih deklaracij in, kadar je to mogoče, drugih dokumentov, potrebnih za uvoz, tranzit ali izvoz blaga;

(b)    omogoči, da se carinska deklaracija in, kadar je to mogoče, vse druge zahteve glede podatkov za uvoz in izvoz blaga predložijo v elektronski obliki;

(c)    vzpostavi sredstva za elektronsko izmenjavo carinskih informacij s trgovinsko skupnostjo;

(d)    spodbuja elektronsko izmenjavo podatkov med trgovci, carinskimi upravami in drugimi agencijami, povezanimi s trgovino, in

(e)    uporablja elektronske sisteme upravljanja tveganja pri ocenjevanju in določanju ciljev, ki njenim carinskim organom in, kadar je to mogoče, drugim mejnim agencijam omogočajo, da preglede usmerijo na blago z visokim tveganjem, ter ki olajšujejo prepustitev in gibanje blaga z nizkim tveganjem.

3.    Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki omogočajo možnost elektronskega plačila carin, davkov, pristojbin in taks, ki jih carinski organi in, kadar je to mogoče in predpisano, druge mejne agencije pobirajo ob uvozu in izvozu.

ČLEN 4.19

Kazni

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski zakoni in drugi predpisi določajo, da so vse kazni, naložene za kršitve carinskih predpisov ali postopkovnih zahtev, sorazmerne in nediskriminatorne.

2.    Kazni za kršitev carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev pogodbenice se naložijo samo osebi, ki je v skladu s pravom te pogodbenice odgovorna za tako kršitev.

3.    Naložene kazni so odvisne od dejstev in okoliščin posameznega primera ter so sorazmerne s stopnjo in resnostjo kršitve. Vsaka pogodbenica se izogiba spodbudam pri ocenjevanju in pobiranju kazni ali navzkrižju interesov pri ocenjevanju in pobiranju kazni.

4.    Vsaka pogodbenica se spodbuja, naj razmisli o tem, da se v primeru prostovoljnega predhodnega razkritja okoliščin kršitve carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev carinski upravi to pri določanju kazni obravnava kot morebitna olajševalna okoliščina.

5.    Kadar se naloži kazen za kršitev carinskih zakonov, drugih predpisov ali postopkovnih zahtev, se osebi, ki ji je naložena kazen, predloži pisna obrazložitev, ki vsebuje navedbo narave kršitve in veljavnih zakonov, predpisov ali postopka, na podlagi katerega je bil predpisan znesek ali obseg kazni za kršitev.

ČLEN 4.20

Začasni uvoz

1.    V tem členu pojem „začasni uvoz“ pomeni carinski postopek, v skladu s katerim se lahko določeno blago, vključno s prevoznimi sredstvi zanj, vnese na carinsko območje z določenim namenom, pri čemer je pogojno oproščeno plačila uvoznih dajatev in davkov ter se zanj ne uporabljajo uvozne prepovedi ali omejitve gospodarskega značaja. Tako blago mora biti namenjeno za ponovni izvoz v določenem obdobju, ne da bi se spremenilo, razen običajnega zmanjšanja vrednosti zaradi njegove rabe.

2.    Nobena določba tega člena se ne razlaga tako, da bi bilo uvoženo blago oproščeno izpolnjevanja negospodarskih zahtev, povezanih s trgovino, zlasti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

3.    Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni odobri začasni uvoz s popolno pogojno oprostitvijo uvoznih dajatev in davkov ter brez uporabe uvoznih omejitev ali prepovedi gospodarskega značaja za naslednje blago:

(a)    blago, ki se razstavlja ali uporablja na razstavah, sejmih, sestankih ali podobnih dogodkih;

(b)    strokovno opremo za tisk ali za zvočno ali televizijsko radiodifuzijo; kinematografsko opremo; vso drugo opremo, ki jo za opravljanje poklica ali obrti potrebuje oseba, gostujoča na ozemlju druge države zaradi opravljanja določene naloge;

(c)    blago, uvoženo v zvezi s trgovinskim poslom, katerega uvoz sam po sebi ne pomeni trgovinskega posla;

(d)    blago, uvoženo v zvezi s proizvodnim postopkom (na primer plošče, risbe, kalupi, načrti in modeli za uporabo med proizvodnim procesom); nadomestna proizvodna sredstva;

(e)    blago, uvoženo izključno za izobraževalne, znanstvene ali kulturne namene;

(f)    osebne predmete potnikov in blago, uvoženo v športne namene;

(g)    turistični reklamni material;

(h)    blago, uvoženo za humanitarne namene, in

(i)    živali, uvožene za posebne namene.

3.    Vsaka pogodbenica za začasni uvoz blaga iz odstavka 2 in ne glede na njegovo poreklo sprejme zvezke ATA, ki so bili izdani in potrjeni v drugi pogodbenici v skladu s Carinsko konvencijo o zvezku ATA za začasni uvoz blaga, sklenjeno 6. decembra 1961 v Bruslju, in za katere jamči združenje, ki je del mednarodne verige jamstev, ter so bili potrjeni s strani pristojnih organov in so veljavni na ozemlju pogodbenice uvoznice 19 .

ČLEN 4.21

Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu

Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu, ustanovljen v skladu s členom 22.3(4), ima poleg nalog iz člena 3.32, člena 4.6(10) in člena 22.3 še nalogo krepitve sodelovanja pri razvoju, uporabi in izvrševanju carinskih postopkov in postopkov, povezanih s trgovino, medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah, pravilih o poreklu in upravnem sodelovanju.

ČLEN 4.22

Svet za trgovino

Svet za trgovino je za namene izvajanja ustreznih določb v tem poglavju pooblaščen za sprejemanje sklepov v zvezi s programi za pooblaščene gospodarske subjekte in njihovim vzajemnim priznavanjem ter skupnimi pobudami v zvezi s carinskimi postopki in olajševanjem trgovine.

POGLAVJE 5

TEHNIČNE OVIRE V TRGOVINI

ČLEN 5.1

Cilj

Cilj tega poglavja je olajšati blagovno menjavo med pogodbenicama s prepoznavanjem, preprečevanjem in odpravljanjem nepotrebnih tehničnih ovir v trgovini ter okrepiti sodelovanje med pogodbenicama pri zadevah, zajetih v tem poglavju.

ČLEN 5.2

Razmerje do Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ki je vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

2.    Sklici na „ta sporazum“ v ustreznem sklonu v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini se, če je primerno, razumejo kot sklici na Začasni sporazum o trgovini med Evropsko unijo na eni strani in Skupnim južnoameriškim trgom, Argentinsko republiko, Federativno republiko Brazilijo, Republiko Paragvaj in Vzhodno republiko Urugvaj na drugi strani v ustreznem sklonu.

3.    Pojem „članice“ v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini pomeni pogodbenici tega sporazuma.

ČLEN 5.3

Področje uporabe

1.    To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicama.

2.    To poglavje se ne uporablja za:

(a)    specifikacije nabav, ki jih pripravijo upravni organi za potrebe proizvodnje ali porabe upravnih organov, in

(b)    sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.

ČLEN 5.4

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)    opredelitve pojmov iz Priloge 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini;

(b)    „dobaviteljeva izjava o skladnosti“ pomeni potrdilo prve osebe o skladnosti, ki ga izključno na lastno odgovornost izda proizvajalec na podlagi rezultatov ustrezne vrste dejavnosti ugotavljanja skladnosti in brez obvezne ocene tretje osebe;

(c)    „ISO“ pomeni Mednarodno organizacijo za standardizacijo;

(d)    „IEC“ pomeni Mednarodno elektrotehniško komisijo;

(e)    „ITU“ pomeni Mednarodno telekomunikacijsko zvezo;

(f)    „Codex Alimentarius“ pomeni Komisijo za Codex Alimentarius (v nadaljnjem besedilu: Codex Alimentarius);

(g)    „ILAC“ pomeni Mednarodno združenje za akreditacijo laboratorijev;

(h)    „IAF“ pomeni Mednarodni akreditacijski forum in

(i)    „shema IECEE CB“ pomeni shemo sistema IEC za sheme ugotavljanja skladnosti za elektrotehnično opremo in komponente za vzajemno priznavanje potrdil o testiranju za električno opremo.

ČLEN 5.5

Skupno sodelovanje pri pobudah za olajševanje trgovine

1.    Pogodbenici priznavata pomen krepitve njunega sodelovanja, da bi povečali medsebojno razumevanje svojih sistemov in pomagali odpraviti ali preprečiti nastanek tehničnih ovir v trgovini. Pogodbenici si v zvezi s tem prizadevata za odkrivanje, spodbujanje, razvoj in izvajanje, če je to primerno, pobud za olajševanje trgovine v vsakem primeru posebej.

2.    Pogodbenica lahko drugi pogodbenici predlaga sektorske pobude v zadevah, ki jih zajema to poglavje. Ti predlogi se posredujejo koordinatorju poglavja o tehničnih ovirah v trgovini, imenovanemu v skladu s členom 5.13, in lahko vključujejo:

(a)    izmenjavo informacij o regulativnih pristopih in praksah;

(b)    skupno analizo sektorja ali skupine izdelkov;

(c)    pobude za nadaljnjo uskladitev tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti z ustreznimi mednarodnimi standardi;

(d)    spodbujanje uporabe akreditacije za ocenjevanje kompetenc organov za ugotavljanje skladnosti in

(e)    preučitev vzajemnega ali enostranskega priznavanja rezultatov ugotavljanja skladnosti.

3.    Kadar ena od pogodbenic predlaga posebno pobudo za olajševanje trgovine, druga pogodbenica tak predlog ustrezno preuči in odgovori v razumnem roku. Če druga pogodbenica predlagano pobudo zavrne, pogodbenici predlagateljici pojasni razloge za svojo odločitev.

4.    Pogoje dela, predvidene v tem členu, po potrebi opredelijo na eni strani Evropska unija in na drugi strani Mercosur ali države podpisnice Mercosurja, ki sodelujejo pri vsaki dejavnosti za olajševanje trgovine, in ti lahko vključujejo ustanovitev ad hoc delovnih skupin. Da bi se izkoristila nevladna stališča o zadevah, povezanih s tem členom, se lahko vsaka pogodbenica, če je primerno in v skladu s svojimi pravili in postopki, posvetuje z deležniki in drugimi zainteresiranimi stranmi.

5.    Pododbor za blagovno menjavo, ustanovljen v skladu s členom 22.3(4), razpravlja o rezultatih dela, opravljenega v skladu s tem členom, in lahko razmisli o ustreznih ukrepih.

6.    Nobena določba tega člena se ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, da:

(a)    odstopa od domačih postopkov za pripravo in sprejetje regulativnih ukrepov;

(b)     sprejme ukrepe, ki bi ogrozili ali ovirali pravočasno sprejetje regulativnih ukrepov za doseganje ciljev njene javne politike, ali

(c)    sprejme kakršen koli konkreten regulativni izid.

7.    Če so pobude iz tega člena dogovorjene in če je to potrebno za njihovo izvajanje, vsaka pogodbenica olajša interakcijo tehničnih ekip, da se predstavijo njihove sheme in sistemi za ugotavljanje skladnosti in tako poveča medsebojno razumevanje.

8.    Za namene tega člena Evropska unija deluje prek Evropske komisije.

ČLEN 5.6

Tehnični predpisi

1.    Vsaka pogodbenica čim bolje izkoristi dobre regulativne prakse v zvezi s pripravo, sprejetjem in uporabo tehničnih predpisov, kot je določeno v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, vključno na primer z dajanjem prednosti tehničnim predpisom na podlagi uspešnosti, uporabo ocen učinka ali posvetovanjem z deležniki.

2.    Pogodbenici opravljata predvsem naslednje naloge:

(a)    uporabljata ustrezne mednarodne standarde kot podlago za svoje tehnične predpise, vključno z morebitnimi elementi za ugotavljanje skladnosti, ki jih ti vsebujejo, razen kjer bi bili taki mednarodni standardi neučinkoviti ali neustrezni za doseganje zastavljenih zakonitih ciljev; če se mednarodni standardi ne uporabljajo kot podlaga za tehnični predpis, ki bi lahko pomembno vplival na trgovino, pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice pojasni razloge, zakaj se taki standardi štejejo za neprimerne ali neučinkovite za doseganje zastavljenega legitimnega cilja;

(b)    pri pregledovanju svojih tehničnih predpisov, poleg člena 2.3 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in brez poseganja v člena 2.4 in 12.4 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, povečata usklajenost teh predpisov z ustreznimi mednarodnimi standardi; pogodbenica med drugim upošteva vsak nov razvoj ustreznih mednarodnih standardov in dejstvo, ali še vedno obstajajo okoliščine, ki so povzročile morebitno odstopanje od katerih koli ustreznih mednarodnih standardov;

(c)    pospešujeta razvoj regionalnih tehničnih predpisov in spodbujata, da se ti sprejmejo na nacionalni ravni in nadomestijo obstoječe, da se olajša trgovina med pogodbenicama;

(d)    omogočata primeren časovni razmik med objavo tehničnih predpisov in njihovim začetkom veljavnosti, da se lahko gospodarski subjekti druge pogodbenice ustrezno prilagodijo 20 ;

(e)    izvajata ocene učinka načrtovanih tehničnih predpisov v skladu s svojimi pravili in postopki ter

(f)    pri pripravi tehničnih predpisov ustrezno upoštevata značilnosti in posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij.

ČLEN 5.7

Standardi

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti iz člena 4.1 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, zlasti glede sprejetja vseh razumnih ukrepov za zagotovitev, da vsi organi za standardizacijo na njunih ozemljih sprejmejo in spoštujejo Kodeks dobre prakse za pripravo, sprejetje in uporabo standardov iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

2.    Mednarodni standardi, ki so jih razvile ISO, IEC, ITU ali Codex Alimentarius, se štejejo za ustrezne mednarodne standarde v smislu členov 2 in 5 ter Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

3.    Standard, ki so ga razvile druge mednarodne organizacije, se prav tako lahko šteje za ustrezen mednarodni standard v smislu členov 2 in 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, če:

(a)    ga je razvil organ za standardizacijo, ki si prizadeva doseči soglasje:

(i)    med nacionalnimi delegacijami sodelujočih članic STO, ki predstavljajo vse nacionalne organe za standardizacijo na njihovem ozemlju, ki so sprejeli ali pričakujejo sprejetje standardov za vsebino, na katero se nanaša mednarodna dejavnost standardizacije, ali

(ii)    med upravnimi organi sodelujočih članic STO, in

(b)    je bil razvit v skladu s Sklepom Odbora STO o tehničnih ovirah v trgovini o načelih za razvoj mednarodnih standardov, smernic in priporočil v zvezi s členoma 2 in 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter Prilogo 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

4.    Za čim širšo uskladitev standardov vsaka pogodbenica, v okviru svojih kompetenc in virov, spodbuja organe za standardizacijo na svojem ozemlju in regionalne organe za standardizacijo, katerih člani so pogodbenica ali organi za standardizacijo na njenem ozemlju, da:

(a)    v okviru svojih virov sodelujejo pri pripravi mednarodnih standardov z zadevnimi mednarodnimi organizacijami za standardizacijo;

(b)    sodelujejo z ustreznimi nacionalnimi in regionalnimi organi za standardizacijo druge pogodbenice pri mednarodnih standardizacijskih dejavnostih;

(c)    uporabljajo ustrezne mednarodne standarde kot podlago za standarde, ki jih razvijajo, razen če so taki mednarodni standardi neučinkoviti ali neprimerni, med drugim zaradi neučinkovite stopnje zaščite ali bistvenih podnebnih ali geografskih dejavnikov ali bistvenih tehnoloških težav;

(d)    preprečujejo podvajanje dela mednarodnih organizacij za standardizacijo ali prekrivanje z njim;

(e)    spodbujajo razvoj standardov na regionalni ravni in sprejetje takih standardov s strani nacionalnih organov za standardizacijo, s čimer bi nadomestili obstoječe nacionalne standarde;

(f)    redno pregledujejo nacionalne in regionalne standarde, ki ne temeljijo na ustreznih mednarodnih standardih, da bi izboljšali njihovo usklajenost z ustreznimi mednarodnimi standardi, in

(g)    spodbujajo dvostransko sodelovanje z organi za standardizacijo druge pogodbenice.

5.    Pogodbenici bi si morali prek koordinatorjev poglavja o tehničnih ovirah v trgovini, imenovanih v skladu s členom 5.13, izmenjevati informacije o:

(a)    svoji uporabi standardov, ki služi kot podlaga za tehnične predpise in jih podpira;

(b)    sporazumih o sodelovanju, ki jih katera koli pogodbenica izvaja v zvezi s standardizacijo, na primer informacije o vprašanjih standardizacije v sporazumih o prosti trgovini s tretjimi državami, in

(c)    svojih postopkih standardizacije in mednarodnih, regionalnih ali podregionalnih standardih, ki služijo kot podlaga za nacionalne standarde.

ČLEN 5.8

Postopki ugotavljanja skladnosti in akreditacija

1.    Določbe iz člena 5.6 o pripravi, sprejetju in uporabi tehničnih predpisov se uporabljajo tudi za postopke za ugotavljanje skladnosti.

2.    Če pogodbenica zahteva ugotavljanje skladnosti kot potrditev, da je izdelek skladen s tehničnim predpisom:

(a)    izbere postopke ugotavljanja skladnosti, ki so sorazmerni z vključenimi tveganji;

(b)    v regulativnem postopku preuči uporabo dobaviteljeve izjave o skladnosti kot zagotovilo o skladnosti, in sicer kot eno od možnosti za dokazovanje skladnosti s tehničnimi predpisi, in

(c)    na zahtevo drugi pogodbenici predloži informacije o razlogih za izbiro določenih postopkov ugotavljanja skladnosti za določene izdelke.

3.    Če pogodbenica zahteva ugotavljanje skladnosti s strani tretjih oseb kot potrdilo, da je izdelek skladen s tehničnim predpisom, in te naloge ne pridrži za upravni organ, kot je določeno v odstavku 4:

(a)    po možnosti uporabi akreditacijo pri izbiri organov za ugotavljanje skladnosti;

(b)    čim bolje izkoristi mednarodne standarde za akreditacijo in ugotavljanje skladnosti ter mednarodne sporazume, v katere so vključeni akreditacijski organi pogodbenic, na primer prek mehanizmov ILAC in IAF;

(c)    preuči pridružitev ali, če je primerno, spodbuja svoje organe za preskušanje, inšpekcijske preglede in certificiranje k pridružitvi katerim koli delujočim mednarodnim sporazumom ali ureditvam za usklajevanje ali lajšanje sprejemanja rezultatov ugotavljanja skladnosti;

(d)    na svojem ozemlju spodbuja konkurenco med organi za ugotavljanje skladnosti, ki jih organi imenujejo za določen proizvod ali skupino proizvodov, da se gospodarskim subjektom omogoči izbira med njimi;

(e)    zagotovi, da so organi za ugotavljanje skladnosti neodvisni od proizvajalcev, uvoznikov in distributerjev v smislu, da svoje dejavnosti izvajajo objektivno in so pri svoji presoji neodvisni;

(f)    zagotovi, da ni navzkrižja interesov med akreditacijskimi organi in organi za ugotavljanje skladnosti ali med dejavnostmi organov za nadzor trga in dejavnostmi organov za ugotavljanje skladnosti;

(g)    organom za ugotavljanje skladnosti, kolikor je mogoče, omogoči, da uporabijo podizvajalce za izvajanje preskušanj ali inšpekcijskih pregledov v zvezi z ugotavljanjem skladnosti, vključno s podizvajalci, ki se nahajajo na ozemlju druge pogodbenice, in

(h)    na spletnem mestu objavi seznam organov, ki jih je imenovala za izvajanje takega ugotavljanja skladnosti, in ustrezne informacije o tem, kaj obsega imenovanje vsakega takega organa.

4.    Nobena določba iz točke (g) odstavka 3 se ne razlaga tako, da pogodbenici prepoveduje, da od podizvajalcev zahteva izpolnjevanje zahtev, ki bi jih moral pri izvajanju naročenih preskušanj ali inšpekcijskih pregledov izpolnjevati organ za ugotavljanje skladnosti, ki je oddal naročilo v podizvajanje.

5.    Nobena določba tega člena pogodbenici ne preprečuje, da zahteva, da skladnost določenih izdelkov ugotavljajo opredeljeni vladni organi te pogodbenice. V takih primerih pogodbenica:

(a)    določi pristojbine za ugotavljanje skladnosti v skladu s približnimi stroški opravljenih storitev in na zahtevo vložnika za ugotavljanje skladnosti zagotovi različne elemente, vključene v navedene pristojbine, in

(b)    načeloma pristojbine za ugotavljanje skladnosti javno objavi ali jih zagotovi na zahtevo, kadar take informacije niso javno dostopne.

6.    Ne glede na odstavke 3 do 5 tega člena na področjih, ki so navedena v Prilogi 5-A, na katerih Evropska unija sprejme dobaviteljevo izjavo o skladnosti kot zagotovilo, da je izdelek skladen s tehničnim predpisom, in na katerih država podpisnica Mercosurja zahteva obvezno preskušanje ali certificiranje, ki ga opravijo tretje osebe za ta področja, država podpisnica Mercosurja, kot zagotovilo, da je izdelek skladen z zahtevami iz tehničnih predpisov države podpisnice Mercosurja, sprejme potrdila ali, če tako priznavanje ni predvideno v ustreznih zakonih in drugih predpisih, sprejme poročila o preskusih, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti, ki se nahajajo na ozemlju Evropske unije in ki jih je za ustrezna področja uporabe akreditiral akreditacijski organ, ki je član mednarodnih dogovorov o vzajemnem priznavanju ILAC in IAF, ali sprejme potrdila, ki so bila izdana v okviru sheme IECEE CB. Da bi država podpisnica Mercosurja sprejela taka potrdila ali poročila o preskusih, lahko v svojih ustreznih zakonih in drugih predpisih zahteva, da med organom za ugotavljanje skladnosti na ozemlju Evropske unije in organom za ugotavljanje skladnosti na ozemlju države podpisnice Mercosurja obstajajo dvostranski sporazumi, vključno z memorandumi o soglasju.

7.    Če se dobaviteljeve izjave o skladnosti štejejo za veljaven postopek za ugotavljanje skladnosti v Evropski uniji, se poročila o preskusih, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti, ki se nahajajo na ozemlju države podpisnice Mercosurja, sprejmejo kot veljaven dokument v postopku dokazovanja, da je izdelek skladen z zahtevami iz tehničnih predpisov Evropske unije. Proizvajalec je v vseh primerih odgovoren za skladnost izdelka.

8.    Odstavek 6 se uporablja tudi, kadar država podpisnica Mercosurja v skladu z odstavkom 10 tega člena uvede nove zahteve glede obveznega preskušanja ali certificiranja, ki ga opravijo tretje osebe za področja iz Priloge 5-A. Če Evropska unija v skladu z odstavkom 10 tega člena uvede zahteve glede obveznega preskušanja ali certificiranja, ki ga opravijo tretje osebe za področja iz Priloge 5-A, pogodbenici v Pododboru za blagovno menjavo iz člena 5.14 razpravljata o tem, ali je treba sprejeti kakršne koli ukrepe za zagotovitev vzajemnosti glede priznavanja poročil o preskusih ali potrdil, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti, ki se nahajajo na ozemlju države podpisnice Mercosurja.

9.    Svet za trgovino lahko sprejme sklep o spremembi oddelka A Priloge 5-A.

10.    Ne glede na odstavek 6 tega člena lahko katera koli pogodbenica uvede zahteve glede obveznega preskušanja ali certificiranja, ki ga opravijo tretje osebe za področja iz Priloge 5-A, za izdelke, ki spadajo na področje uporabe navedene priloge, pod naslednjimi pogoji:

(a)    uvedba takih zahtev ali postopkov je upravičena v skladu z legitimnimi cilji iz člena 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini;

(b)    razlogi za uvedbo vsake take zahteve ali postopka so podprti z utemeljenimi tehničnimi ali znanstvenimi informacijami v zvezi z lastnostmi zadevnih izdelkov;

(c)    nobena taka zahteva ali postopek ne omejuje trgovine bolj, kot je to potrebno za izpolnitev legitimnih ciljev pogodbenice, ob upoštevanju tveganj zaradi neizpolnitve, in

(d)    pogodbenica na datum začetka veljavnosti tega sporazuma ni mogla razumno predvideti potrebe po uvedbi katere koli take zahteve ali postopka.

11.    Odstavek 6 ne posega v nediskriminatorno izvrševanje pristojnosti organov pogodbenice na področju nadzora trga, vključno z dodatnim preskušanjem vzorcev ob vstopu.

ČLEN 5.9

Preglednost

1.    V zvezi s pripravo, sprejetjem in uporabo standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti vsaka pogodbenica:

(a)    upošteva stališča druge pogodbenice, če je postopek priprave tehničnega predpisa v celoti ali delno odprt za javno posvetovanje;

(b)    pri pripravi pomembnih tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, ki bi lahko znatno vplivali na trgovino, v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi zagotovi razpoložljivost postopkov za preglednost, ki osebam pogodbenic omogočajo, da zagotovijo prispevek v okviru formalnega javnega postopka posvetovanj, razen kadar se pojavijo ali bi se lahko pojavile nujne težave na področju varnosti, zdravja, varstva okolja ali državne varnosti;

(c)    omogoči osebam druge pogodbenice sodelovanje v postopku posvetovanja iz točke (b) pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih priznava svojim osebam, ter, kadar je to mogoče, javno objavi rezultate tega postopka posvetovanj;

(d)    načeloma drugi pogodbenici zagotovi najmanj 60-dnevni (šestdesetdnevni) rok za predložitev pisnih pripomb o predlaganih tehničnih predpisih in postopkih za ugotavljanje skladnosti ter preuči razumno zahtevo za podaljšanje roka za predložitev pripomb;

(e)    če v uradnem obvestilu poslano besedilo ni v enem od uradnih jezikov STO, zagotovi jasen in izčrpen opis vsebine ukrepa v obliki uradnega obvestila STO;

(f)    če od druge pogodbenice prejme pisne pripombe o predlaganem tehničnem predpisu ali postopku za ugotavljanje skladnosti:

(i)    na zahtevo druge pogodbenice, kadar je to mogoče, razpravlja o pisnih pripombah s svojim pristojnim regulativnim organom v času, ko se te pripombe lahko upoštevajo, in,

(ii)    kadar je to mogoče, pisno odgovori na te pripombe najpozneje na datum objave tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti;

(g)    na zahtevo druge pogodbenice zagotovi informacije o ciljih, pravni podlagi in utemeljitvi tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti, ki ga je pogodbenica sprejela ali katerega sprejetje predlaga;

(h)    zagotovi informacije o sprejetju in začetku veljavnosti tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti ter sprejetega končnega besedila z dodatkom k prvotnemu uradnemu obvestilu STO;

(i)    preuči razumen zahtevek druge pogodbenice, ki ga je prejela pred koncem roka za predložitev pripomb po prenosu predlaganega tehničnega predpisa, za podaljšanje obdobja med sprejetjem tehničnega predpisa in začetkom njegove veljavnosti, razen če zamuda ne bi bila učinkovita za izpolnjevanje zastavljenih legitimnih ciljev, in

(j)    zagotovi brezplačen dostop do elektronske različice priglašenega besedila skupaj z uradnim obvestilom.

2.    Za namene točke (d) odstavka 1 se uporabljata člena 2.10 in 5.7 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, kadar se pojavijo ali bi se lahko pojavile nujne težave na področju varnosti, zdravja, varstva okolja ali državne varnosti.

3.    Če standardi z vključitvijo v osnutek tehničnega predpisa ali postopek ugotavljanja skladnosti ali sklicem nanju v takem osnutku ali postopku postanejo obvezni, je treba izpolniti obveznosti glede preglednosti, ki se nanašajo na uradno obvestilo o tehničnih ovirah v trgovini iz tega člena in člena 2 ali 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.

4.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsi sprejeti in veljavni tehnični predpisi in obvezni postopki za ugotavljanje skladnosti javno in brezplačno dostopni na uradnem spletišču. Vsaka pogodbenica vedno zagotovi neomejen dostop do vseh informacij, pomembnih za doseganje skladnosti s tehničnim predpisom. Če standardi zagotavljajo domnevo o skladnosti s tehničnimi predpisi in ti standardi v teh tehničnih predpisih niso navedeni, vsaka pogodbenica zagotovi dostop do informacij o ustreznih standardih.

5.    Vsaka pogodbenica na razumno zahtevo druge pogodbenice ali njenih gospodarskih subjektov brez nepotrebnega odlašanja zagotovi informacije o veljavnih tehničnih predpisih in, če je ustrezno, pisne smernice o skladnosti s tehničnimi predpisi, če so te na voljo.

ČLEN 5.10

Označevanje in etiketiranje

1.    Tehnični predpisi pogodbenic, ki vključujejo ali obravnavajo izključno obvezno označevanje ali etiketiranje, so skladni z načeli iz člena 2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.

2.    Zlasti če pogodbenica zahteva obvezno označevanje ali etiketiranje izdelkov:

(a)    zahteva samo informacije, ki so pomembne za potrošnike ali uporabnike izdelka ali organe in ki kažejo skladnost izdelka z obveznimi tehničnimi zahtevami,

(b)    in če pogodbenica kot predpogoj za dajanje izdelkov v promet, pri čemer so ti izdelki skladni z obveznimi tehničnimi zahtevami, zahteva kakršno koli predhodno odobritev, registracijo ali certificiranje etiket oznak izdelkov, zagotovi, da se o zahtevkih, ki jih predložijo gospodarski subjekti druge pogodbenice, odloči brez nepotrebnega odlašanja in na nediskriminatorni podlagi,

(c)    in če pogodbenica zahteva uporabo enkratne identifikacijske številke, pogodbenica gospodarskim subjektom druge pogodbenice brez nepotrebnega odlašanja in na nediskriminatoren način zagotovi tako številko,

(d)    in če to ni zavajajoče, protislovno ali dvoumno v zvezi z regulativnimi zahtevami pogodbenice uvoznice in če s tem niso ogroženi legitimni cilji iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, pogodbenica dovoli:

(i)    informacije v drugih jezikih poleg informacij v jeziku, ki ga zahteva pogodbenica uvoznica izdelkov, in

(ii)    nomenklature, piktograme, simbole ali grafične prikaze, sprejete v mednarodnih standardih;

(e)    sprejme, kadar je to mogoče, da dodatno etiketiranje in popravki etiket potekajo v carinskih skladiščih ali na drugih določenih območjih na točki vstopa, ne v državi porekla;

(f)    če meni, da s tem niso ogroženi varovanje javnega zdravja in okolja, zaščita pred zavajajočimi praksami in kateri koli drugi legitimni cilji iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, si prizadeva namesto etiket, ki so fizično pritrjene na izdelek, sprejeti začasne ali odstranljive etikete ali vključitev ustreznih informacij v spremno dokumentacijo.

3.    Odstavek 2 se ne uporablja za označevanje ali etiketiranje zdravil.

4.    Če pogodbenica meni, da bi se zahteve glede označevanja ali etiketiranja izdelka ali sektorja v drugi pogodbenici lahko izboljšale, lahko v skladu s členom 5.5 predlaga pobudo za olajševanje trgovine, v okviru katere se lahko obravnavajo njeni pomisleki.

ČLEN 5.11

Sodelovanje in tehnična pomoč

1.    Da bi prispevala k izpolnjevanju ciljev tega poglavja, vsaka pogodbenica med drugim:

(a)    spodbuja sodelovanje ter skupne dejavnosti in projekte med svojimi organizacijami, in sicer javnimi ali zasebnimi, nacionalnimi ali regionalnimi organizacijami, ki so dejavne na področjih tehničnih predpisov, standardizacije, ugotavljanja skladnosti, meroslovja in akreditacije;

(b)    spodbuja dobre regulativne prakse z izmenjavo informacij, izkušenj in najboljših praks, med drugim v zvezi z oceno regulativnega učinka, upravljanjem velikega števila predpisov in oceno tveganja ter javnim posvetovanjem;

(c)    izmenjuje stališča o nadzoru trga;

(d)    krepi tehnično in institucionalno zmogljivost nacionalnih regulativnih organov, organov za meroslovje, standardizacijo, ugotavljanje skladnosti in akreditacijo, ob podpiranju razvoja njihove tehnične infrastrukture, vključno z laboratoriji in preskuševalno opremo, ter ohranjanjem stalnega usposabljanja človeških virov;

(e)    spodbuja, olajšuje in, kadar je to mogoče, usklajujejo njihovo sodelovanje v mednarodnih organizacijah in drugih forumih, povezanih s tehničnimi predpisi, ugotavljanjem skladnosti, standardi, akreditacijo in meroslovjem;

(f)    podpira dejavnosti tehnične pomoči nacionalnih, regionalnih in mednarodnih organizacij na področjih tehničnih predpisov, standardizacije, ugotavljanja skladnosti, meroslovja in akreditacije ter

(g)    vlaga prizadevanja v izmenjavo razpoložljivih znanstvenih dokazov in tehničnih informacij med regulativnimi organi pogodbenic, kolikor je to potrebno za sodelovanje pri tehničnih razpravah ali za njihovo nadaljevanje v skladu s tem poglavjem, razen zaupnih ali drugih občutljivih informacij.

2.    Pogodbenica ustrezno preuči predloge druge pogodbenice za sodelovanje v skladu s tem poglavjem.

ČLEN 5.12

Tehnične razprave

1.    Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da se razpravlja o kakršnem koli pomisleku, ki izhaja iz tega poglavja, vključno s katerim koli osnutkom ali predlaganim tehničnim predpisom ali postopkom za ugotavljanje skladnosti druge pogodbenice, za katerega pogodbenica meni, da bi lahko znatno negativno vplival na trgovino med pogodbenicama. Pogodbenica, ki predloži zahtevek, svoj zahtevek predloži koordinatorju poglavja o tehničnih ovirah v trgovini druge pogodbenice, imenovanemu v skladu s členom 5.13, in opredeli:

(a)    vprašanje;

(b)    določbe tega poglavja, na katere se nanašajo pomisleki, in

(c)    razloge za zahtevek, vključno z opisom pomislekov pogodbenice, ki predloži zahtevek.

2.    Vse informacije ali pojasnila, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 1, se predložijo najpozneje 60 (šestdeset) dni po datumu zahtevka pogodbenice v skladu z odstavkom 1. Rok se lahko podaljša na podlagi predhodne utemeljitve pogodbenice, na katero je zahtevek naslovljen.

3.    Če sta pogodbenici vprašanje predhodno obravnavali na katerem koli forumu, lahko pogodbenica neposredno zahteva, da se o vprašanju razpravlja osebno, prek videokonference ali telekonference najpozneje 60 (šestdeset) dni po datumu takega zahtevka. V takih primerih si pogodbenica, na katero je zahtevek naslovljen, po najboljših močeh prizadeva, da je na voljo za tako razpravo.

4.    Če pogodbenici v predhodnem 12-mesečnem obdobju še nista razpravljali v skladu s tem členom, druga pogodbenica zahtevka ne more zavrniti. Če pogodbenica, ki predloži zahtevek, meni, da je zadeva nujna, lahko zahteva, da se sestanek organizira v krajšem roku. V takih primerih pogodbenica, ki se odzove na zahtevek, poskuša ugoditi takemu zahtevku. Pogodbenici si prizadevata za rešitev vprašanja, ki je zadovoljiva za obe strani.

5.    Pojasniti je treba, da lahko pogodbenica od druge pogodbenice zahteva tehnične razprave v skladu z odstavkom 2, tudi v zvezi s tehničnimi predpisi ali postopki za ugotavljanje skladnosti na nacionalnih, regionalnih ali lokalnih ravneh upravljanja, odvisno od primera, ali na ravni, ki je neposredno nižja od centralne ravni upravljanja, ki bi lahko pomembno vplivali na trgovino.

6.    Po tehnični razpravi lahko pogodbenici skleneta, da bi bilo mogoče zadevno vprašanje bolje obravnavati s pobudo za olajševanje trgovine v skladu s členom 5.5.

7.    Ta člen ne posega v pravice in obveznosti pogodbenice v okviru poglavja 21.

ČLEN 5.13

Koordinator poglavja o tehničnih ovirah v trgovini

1.    Vsaka pogodbenica imenuje koordinatorja poglavja o tehničnih ovirah v trgovini in drugo pogodbenico uradno obvesti o morebitnih spremembah. Koordinatorja poglavja o tehničnih ovirah v trgovini si skupaj prizadevata olajšati izvajanje tega poglavja in sodelovanje med pogodbenicama v vseh zadevah v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini.

2.    Naloge koordinatorjev poglavja o tehničnih ovirah v trgovini vključujejo:

(a)    podporo Pododboru za blagovno menjavo iz člena 5.14 pri opravljanju njegovih nalog;

(b)    podporo pobudam za olajševanje trgovine in tehničnim razpravam, kot je ustrezno, v skladu s členom 5.5 oziroma členom 5.12;

(c)    izmenjavo informacij o opravljenem delu v nevladnih, regionalnih in večstranskih forumih v zvezi s standardi, tehničnimi predpisi in postopki za ugotavljanje skladnosti in

(d)    poročanje Pododboru za blagovno menjavo iz člena 5.14 o vsakem pomembnem razvoju dogodkov v zvezi z izvajanjem tega poglavja, kadar je to primerno.

3.    Koordinatorja poglavja o tehničnih ovirah v trgovini komunicirata med seboj na podlagi dogovorjene metode, ki je primerna za opravljanje njunih nalog in lahko vključuje elektronsko pošto, telekonference, videokonference in sestanke.

ČLEN 5.14

Pododbor za blagovno menjavo

Pododbor za blagovno menjavo, ustanovljen v skladu s členom 22.3(4), ima poleg nalog iz členov 22.3 in 2.14 še naslednje naloge:

(a)    razpravlja o rezultatih dela, opravljenega v skladu s členom 5.5, in preuči ustrezne ukrepe;

(b)    zagotavlja forum, na katerem pogodbenici razpravljata o potrebi po sprejetju ukrepov za zagotovitev vzajemnosti v skladu s členom 5.8(8);

(c)    spodbuja sodelovanje v skladu s členom 5.11 in, če je primerno, podpira tehnične razprave v skladu s členom 5.12;

(d)    vsaj enkrat letno si prizadeva razpravljati o vprašanjih iz odstavka 2 oddelka C Priloge 5-B in

(e)    zagotavlja forum, na katerem lahko pogodbenici sodelujeta in si izmenjujeta informacije o vseh vprašanjih, pomembnih za izvajanje Priloge 5-B.

POGLAVJE 6

SANITARNI IN FITOSANITARNI UKREPI

ČLEN 6.1

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)    varovati življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin na ozemlju pogodbenic, pri tem pa olajševati trgovino med pogodbenicama, kar zadeva sanitarne in fitosanitarne ukrepe;

(b)    vzpostaviti sodelovanje pri izvajanju Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih;

(c)    zagotoviti, da sanitarni in fitosanitarni ukrepi ne ustvarjajo neupravičenih ovir v trgovini med pogodbenicama;

(d)    okrepiti sodelovanje pri tehničnih in znanstvenih vprašanjih, povezanih s sprejetjem in uporabo sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(e)    izboljšati izmenjavo informacij in posvetovanja med pogodbenicama o sanitarnih in fitosanitarnih zadevah in

(f)    vzpostaviti sodelovanje v zvezi z večstranskimi forumi, ki se ukvarjajo s sanitarnimi in fitosanitarnimi zadevami.

ČLEN 6.2

Področje uporabe

1.    To poglavje se uporablja za vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe 21 , ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicama.

2.    To poglavje se uporablja za sodelovanje v zvezi z večstranskimi forumi, ki se ukvarjajo s sanitarnimi in fitosanitarnimi zadevami.

ČLEN 6.3

Opredelitev pojmov

1.    V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)    opredelitve pojmov iz Priloge A k Sporazumu o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih;

(b)    opredelitve pojmov, ki jih je sprejel Codex Alimentarius;

(c)    opredelitve pojmov, ki jih je sprejela Svetovna organizacije za zdravje živali (OIE);

(d)    opredelitve pojmov, ki jih je sprejela Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC), in

(e)    „varovano območje“ pomeni uradno opredeljeno geografsko območje na ozemlju Evropske unije, za katerega je znano, da se specifičen nadzorovan škodljivi organizem tam ni ustalil kljub ugodnim pogojem za njegovo ustalitev in njegovi prisotnosti na drugih območjih na ozemlju Evropske unije.

Varovana območja so neokužena območja na ozemlju Evropske unije, ki so pod nadzorom Evropske unije. Priznana so z Uredbo (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES 22 . Ta pojem se ne uporablja zunaj ozemlja Evropske unije. Evropska unija za namene trgovanja od druge pogodbenice ne zahteva, da na svojem ozemlju vzpostavi varovana območja. V takih primerih se uporabljajo pogoji neokuženih območij. Za namene poglavja 6 in priznavanja varovanih območij se uporabljajo isti pogoji kot za neokužena območja.

2.    V primeru morebitne neskladnosti med opredelitvami iz Priloge A k Sporazumu o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih in opredelitvami, o katerih sta se dogovorili pogodbenici, ali opredelitvami, ki so jih sprejeli Codex Alimentarius, OIE in IPPC, prevladajo opredelitve iz Priloge A k Sporazumu o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.

ČLEN 6.4

Pravice in obveznosti

Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih. Nobena določba tega poglavja ne vpliva na pravice in obveznosti vsake pogodbenice v okviru Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.

ČLEN 6.5

Pristojni organi

1.    Za namene tega poglavja je uradni pristojni organ pogodbenice organ, ki je v skladu s pravom pogodbenice pooblaščen za izvrševanje njenih zakonov in drugih predpisov, ki spadajo na področje uporabe tega poglavja, da se zagotovi skladnost z zahtevami iz tega poglavja, ali kateri koli drug organ, na katerega so navedeni organi prenesli navedeno pooblastilo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi).

2.    Na datum začetka veljavnosti tega sporazuma vsaka pogodbenica drugi pogodbenici pisno sporoči ime pristojnih organov iz odstavka 1, pri čemer navede, kje je ta informacija javno dostopna, in opis delitve pristojnosti med zadevnimi pristojnimi organi.

3.    Pogodbenici se v skladu z odstavkom 4 člena 6.11 medsebojno obvestita o vsaki spremembi glede teh pristojnih organov.

ČLEN 6.6

Splošne obveznosti

1.    Proizvodi, izvoženi iz pogodbenice, izpolnjujejo veljavne sanitarne in fitosanitarne zahteve pogodbenice uvoznice.

2.    Sanitarne in fitosanitarne zahteve pogodbenice uvoznice so enake za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice, če na tem ozemlju povsod prevladujejo enaki sanitarni in fitosanitarni pogoji, brez poseganja v sklepe in ukrepe, sprejete v skladu s členom 6.10. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni sanitarni in fitosanitarni ukrepi uporabljajo sorazmerno in da ne diskriminirajo samovoljno ali neupravičeno med državami članicami Evropske unije ali državami podpisnicami Mercosurja, kjer prevladujejo enaki ali podobni pogoji, prav tako pa ne med njenim ozemljem in ozemljem druge pogodbenice. Sanitarni in fitosanitarni ukrepi se ne smejo uporabljati tako, da bi prikrito omejevali trgovino med pogodbenicama.

3.    Postopki iz tega poglavja se uporabljajo brez nepotrebnega odlašanja in na pregleden način, zahtevane informacije pa so omejene na to, kar je potrebno za namene ustreznih odobritev, kontrol, inšpekcijskih pregledov in preverjanja.

4.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vse pristojbine, uvedene za uvozne postopke, s katerimi se preverja in zagotavlja izpolnjevanje sanitarnih in fitosanitarnih zahtev, pravične v primerjavi s kakršnimi koli pristojbinami, ki se zaračunavajo za podobne domače proizvode ali za proizvode s poreklom iz katere koli druge članice STO, ter ne smejo biti višje od dejanskih stroškov storitve;

5.    Razen kot je določeno v členu 6.14, pri spreminjanju sanitarnih in fitosanitarnih uvoznih zahtev vsaka pogodbenica in, če je primerno, Mercosur omogoči prehodno obdobje ob upoštevanju narave sprememb, da se prepreči nepotrebna prekinitev ali motnja trgovinskih tokov proizvodov in da se pogodbenici izvoznici omogoči ustrezna prilagoditev izvoznih postopkov takim spremembam.

6.    Izvajanje tega poglavja ne ogroža sanitarnih in fitosanitarnih zahtev za trgovino med pogodbenicama, ki obstajajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

7.    Brez poseganja v podobne določbe v drugih poglavjih tega sporazuma nobena določba tega poglavja ne vpliva na pravice in obveznosti vsake pogodbenice glede varstva zaupnih informacij v skladu z ustreznimi zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za preprečevanje razkritja zaupnih informacij, pridobljenih med postopki iz tega poglavja.

8.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da so na voljo potrebni viri za učinkovito izvajanje tega poglavja.

ČLEN 6.7

Ukrepi za olajševanje trgovine

Odobritev obratov za uvoz živali, živalskih proizvodov, proizvodov živalskega izvora in živalskih stranskih proizvodov

1.    Pogodbenica uvoznica lahko zahteva odobritev obratov, ki se nahajajo na ozemlju pogodbenice izvoznice, za uvoz živali, živalskih proizvodov, proizvodov živalskega izvora in stranskih živalskih proizvodov iz takih obratov.

2.    Tako odobritev pogodbenica uvoznica podeli brez predhodnega inšpekcijskega pregleda posameznih obratov, če:

(a)    je pogodbenica uvoznica priznala uradni nadzorni sistem pristojnega organa pogodbenice izvoznice;

(b)    je pogodbenica uvoznica odobrila uvoz zadevnih proizvodov in

(c)    je pristojni organ pogodbenice izvoznice predložil zadostna jamstva, da taki obrati izpolnjujejo sanitarne zahteve pogodbenice uvoznice.

3.    Pogodbenica izvoznica dovoli samo izvoz iz odobrenih obratov iz odstavka 1. Pogodbenica izvoznica začasno opusti ali prekliče svojo odobritev obratov, ki ne izpolnjujejo sanitarnih zahtev pogodbenice uvoznice, in o tem uradno obvesti pogodbenico uvoznico.

4.    Pogodbenica izvoznica pogodbenici uvoznici predloži seznam obratov v odobritev. Ta seznam spremljajo jamstva pristojnega organa pogodbenice izvoznice, da so obrati skladni z jamstvi iz točke (c) odstavka 2.

5.    Pogodbenica uvoznica odobri uvoz iz odobrenih obratov najpozneje 40 (štirideset) delovnih dni po prejemu seznama in jamstev pogodbenice izvoznice iz odstavka 4. Če se zahtevajo dodatne informacije in zato dovoljenja ni mogoče izdati v roku 40 (štiridesetih) delovnih dni, pogodbenica uvoznica o tem obvesti pogodbenico izvoznico in določi nov rok za tako dovoljenje. Rok ne sme biti daljši od 40 (štiridesetih) delovnih dni od prejema dodatnih informacij.

6.    Pogodbenica uvoznica sestavi sezname odobrenih obratov in jih da na voljo javnosti.

7.    Pogodbenica uvoznica lahko zavrne odobritev obratov, ki ne izpolnjujejo njenih sanitarnih zahtev. V takih primerih pogodbenica uvoznica obvesti pogodbenico izvoznico o taki zavrnitvi in ji priloži utemeljitev.

8.    Pogodbenica uvoznica lahko izvaja preverjanja uradnega nadzornega sistema v skladu s členom 6.15. Na podlagi rezultatov teh preverjanj lahko pogodbenica uvoznica spremeni seznam odobrenih obratov.

Sanitarni in fitosanitarni pregledi ob uvozu

9.    Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi pregledi ob uvozu, ki omogočajo hitro prepustitev proizvodov v uvoz brez nepotrebnega odlašanja.

10.    Vsaka pogodbenica, če je to primerno, poenostavi kontrole in preverjanja ter zmanjša pogostost sanitarnih in fitosanitarnih pregledov ob uvozu, ki jih opravi pogodbenica uvoznica na proizvodih pogodbenice izvoznice. Vsaka pogodbenica sprejema odločitve na podlagi:

(a)    povezanih tveganj;

(b)    kontrol, ki jih izvajajo proizvajalci ali uvozniki in jih potrdijo pristojni organi pogodbenic;

(c)    jamstev, ki jih predloži pristojni organ pogodbenice izvoznice, da obrati izpolnjujejo sanitarne zahteve pogodbenice uvoznice, in

(d)    mednarodnih smernic, standardov in priporočil Codexa Alimentariusa, OIE ali IPPC, kot je ustrezno.

11.    Vsaka pogodbenica lahko uporabi druga merila za poenostavitev kontrol in preverjanj v skladu z odstavkom 10, če ne ogrožajo skupno dogovorjenih meril, ki so v njem navedena.

12.    Če se pri pregledih ob uvozu odkrije neskladnost s sanitarnimi in fitosanitarnimi uvoznimi zahtevami in so proizvodi ali pošiljke zavrnjeni, pogodbenica uvoznica o tem čim prej in najpozneje 5 (pet) delovnih dni po datumu zavrnitve uradno obvesti pogodbenico izvoznico v skladu s postopkom iz člena 6.12.

13.    Če se pri pregledih ob uvozu odkrije, da ustrezne sanitarne in fitosanitarne uvozne zahteve niso izpolnjene, morajo biti ukrepi pogodbenice uvoznice upravičeni, izhajati iz ugotovljene neskladnosti in ne smejo omejevati trgovine bolj, kot je potrebno, da bi se dosegla ustrezna raven sanitarne ali fitosanitarne zaščite pogodbenice.

Poenostavitev uvoznih postopkov in postopkov odobritve Mercosurja

14.    Pogodbenici priznavata različne ravni, ki jih dosegajo procesi regionalnega povezovanja znotraj Evropske unije na eni strani in Mercosurja na drugi strani. Da bi se olajšala trgovina med njunima ozemljema, si Mercosur po najboljših močeh prizadeva, da bi, če je primerno, za uvozne postopke in postopke odobritve za proizvode in obrate Evropske unije postopoma sprejel:

(a)    enoten vprašalnik;

(b)    enotno potrdilo in

(c)    enoten seznam odobrenih obratov.

15.    Mercosur si bo po najboljših močeh prizadeval za uskladitev sanitarnih in fitosanitarnih uvoznih zahtev, potrdil in pregledov ob uvozu posameznih držav podpisnic Mercosurja.

ČLEN 6.8

Alternativni ukrepi

1.    Pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice preuči, ali sanitarni in fitosanitarni ukrep, ki predstavlja alternativo sanitarnemu in fitosanitarnemu ukrepu pogodbenice uvoznice, izjemoma zagotavlja ustrezno raven zaščite pogodbenice uvoznice. Alternativni ukrep lahko temelji na mednarodnih smernicah, standardih in priporočilih Codexa Alimentariusa, OIE ali IPPC ali na sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih pogodbenice izvoznice.

2.    Člen 6.9 se ne uporablja za alternativne sanitarne in fitosanitarne ukrepe.

ČLEN 6.9

Enakovrednost

1.    Pogodbenica izvoznica lahko od pogodbenice uvoznice zahteva ugotovitev enakovrednosti, da je določen sanitarni in fitosanitarni ukrep ali posebni sanitarni in fitosanitarni ukrep, povezan s proizvodom ali skupino proizvodov ali na sistemski ravni enakovreden njenim sanitarnim in fitosanitarnim ukrepom.

2.    Za izvajanje tega člena Pododbor iz člena 6.18 pripravi priporočila za vzpostavitev postopka za priznavanje enakovrednosti na podlagi Sklepa o izvajanju člena 4 Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih Odbora STO za sanitarne in fitosanitarne ukrepe 23 in vseh njegovih naknadnih posodobitev ter mednarodnih smernic, standardov in priporočil, sprejetih v okviru Codexa Alimentariusa, OIE in IPPC. Ta postopek bi moral vključevati proces, v okviru katerega pogodbenici organizirata posvetovanja o določitvi enakovrednosti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, informacijah, ki se zahtevajo od pogodbenic, odgovornostih pogodbenic in rokih za priznanje enakovrednosti.

3.    Po prejemu posebnega zahtevka pogodbenici začneta posvetovanja na podlagi postopka, ki se določi v skladu z odstavkom 2, da bi dosegli dogovor o priznavanju enakovrednosti.

4.    Pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice obvesti pogodbenico izvoznico o fazi postopka za oceno enakovrednosti.

ČLEN 6.10

Priznavanje statusa zdravja živali in škodljivih organizmov ter regionalnih razmer

1.    Pogodbenici priznavata pojem določanja območij in kompartmentalizacije, vključno z območji brez škodljivih organizmov ali bolezni in območji, kjer škodljivi organizmi ali bolezni niso močno razširjeni, ter ga uporabljata za trgovino med pogodbenicama v skladu s Sporazumom o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, vključno s smernicami za spodbujanje praktičnega izvajanja člena 6 Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, ki ga je sprejel Odbor STO za sanitarne in fitosanitarne ukrepe 24 , ter ustreznimi smernicami, priporočili in standardi OIE in IPPC.

2.    Pogodbenica uvoznica se na zahtevo pogodbenice izvoznice odloči, ali bo priznala območja brez škodljivih organizmov in bolezni, območja, kjer škodljivi organizmi in bolezni niso močno razširjeni, ter kompartmente pogodbenice izvoznice, in sicer prvič ali po izbruhu bolezni živali ali škodljivega organizma rastlin. Pogodbenica uvoznica ta sklep utemelji z informacijami, ki jih zagotovi pogodbenica izvoznica v skladu s Sporazumom o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter standardi OIE in IPPC, ter pri tem upošteva območja brez škodljivih organizmov in bolezni, območja, kjer škodljivi organizmi in bolezni niso močno razširjeni, ter kompartmente, kakor jih je določila pogodbenica izvoznica. Pogodbenici ravnata v skladu s postopki iz Priloge 6-A.

3.    Sklep pogodbenice uvoznice v skladu z odstavkom 2 se sprejme brez nepotrebnega odlašanja. Če se pogodbenica uvoznica brez poseganja v člen 6.14 odloči, da bo priznala območja brez škodljivih organizmov in bolezni, območja, kjer škodljivi organizmi in bolezni niso močno razširjeni, ter kompartmente pogodbenice izvoznice, brez nepotrebnega odlašanja dovoli trgovino s teh območij ali kompartmentov.

4.    Pododbor iz člena 6.18 lahko določi nadaljnje podrobnosti za postopek priznavanja območij brez škodljivih organizmov in bolezni, območij, kjer škodljivi organizmi in bolezni niso močno razširjeni, ter kompartmentov iz odstavka 2, ob upoštevanju Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, smernic, standardov in priporočil IPPC in OIE.

Živali, živalski proizvodi, proizvodi živalskega izvora in živalski stranski proizvodi

5.    Postopek za priznanje območij ali kompartmentov brez bolezni za živali, živalske proizvode, proizvode živalskega izvora in živalske stranske proizvode je določen v odstavkih 7 do 9 in v Prilogi 6-A.

6.    Pogodbenici pri uvedbi ali ohranitvi območij ali kompartmentov iz odstavka 2 za živali, živalske proizvode, proizvode živalskega izvora in živalske stranske proizvode upoštevata dejavnike, kot so geografski položaj, ekosistemi, epidemiološki nadzor ter učinkovitost sanitarnega nadzora.

7.    Pogodbenica uvoznica lahko najpozneje 60 (šestdeset) delovnih dni po prejemu informacij iz odstavka 2, ki jih je prejela od pogodbenice izvoznice:

(a)    izrecno ugovarja zahtevi za priznanje območij ali kompartmentov brez bolezni za živali, živalske proizvode, proizvode živalskega izvora in živalske stranske proizvode;

(b)    od pogodbenice izvoznice zahteva dodatne informacije ali

(c)    zahteva preverjanja v skladu s členom 6.15.

Pogodbenica uvoznica oceni vse dodatne informacije najpozneje 30 (trideset) delovnih dni po njihovem prejemu. Če pogodbenica uvoznica zahteva preverjanja, se rok za oceno dodatnih informacij prekine.

8.    Pogodbenica uvoznica pospeši postopek iz odstavka 7, če območja ali kompartmente, za katere pogodbenica izvoznica zahteva priznanje, uradno prizna OIE kot območja ali kompartmente s statusom prost bolezni ali če je bil status prost bolezni po izbruhu bolezni ponovno pridobljen.

9.    Če se pogodbenica uvoznica po izvedbi postopka iz odstavka 7 odloči, da ne bo priznala območij ali kompartmentov, za katere je pogodbenica izvoznica zahtevala priznanje, o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenico izvoznico in pojasni, zakaj zadevnih območij ali kompartmentov ni priznala, ter na zahtevo organizira posvetovanja v skladu s členom 6.13.

Rastline in rastlinski proizvodi

10.    Vsaka pogodbenica vzpostavi seznam nadzorovanih škodljivih organizmov ter nadzorovanih rastlin in rastlinskih proizvodov, za katere obstajajo fitosanitarne zahteve. Pogodbenica uvoznica drugi pogodbenici da na voljo svoj seznam nadzorovanih škodljivih organizmov ter nadzorovanih rastlin in rastlinskih proizvodov ter fitosanitarne uvozne zahteve, ki se zanje uporabljajo. Fitosanitarne uvozne zahteve za nadzorovane rastline in rastlinske proizvode so omejene na tisto, kar je potrebno za varovanje zdravja rastlin ali zaščito predvidene uporabe rastlin in rastlinskih proizvodov. Pogodbenica uvoznica obvesti drugo pogodbenico o vseh zahtevanih dopolnilnih izjavah.

11.    Fitosanitarne zahteve pogodbenice uvoznice se določijo ob upoštevanju fitosanitarnega statusa v pogodbenici izvoznici in, če tako zahteva pogodbenica uvoznica, rezultata analize tveganja zaradi škodljivih organizmov. Analiza tveganja zaradi škodljivih organizmov se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi IPPC za fitosanitarne ukrepe. Pri taki analizi tveganja se upoštevajo razpoložljive znanstvene in tehnične informacije ter predvidena uporaba obravnavanih rastlin in rastlinskih proizvodov.

12.    Pogodbenica uvoznica posodobi sezname iz odstavka 10, kadar pogodbenica izvoznica vloži zahtevek za izvoz novih proizvodov v drugo pogodbenico. Kadar pogodbenica uvoznica zahteva analizo tveganja zaradi škodljivih organizmov, da se odobri uvoz določenega proizvoda, se lahko za pospešitev postopka kot podlaga uporabi analiza tveganja zaradi škodljivih organizmov, ki je bila že izvedena za enake ali podobne proizvode, skupaj z vsemi dodatnimi informacijami, za katere pogodbenica uvoznica meni, da jih je treba analizirati.

13.    Pogodbenica uvoznica pri izvajanju postopka za določitev statusa škodljivih organizmov pogodbenice izvoznice upošteva odstavke 10 do 17 tega člena, Prilogo 6-A in priporočila mednarodnih standardov IPPC za fitosanitarne ukrepe.

14.    Pogodbenici priznavata pojme neokuženih območij, neokuženih mest pridelave in neokuženih enot pridelave ter območij, kjer škodljivi organizmi niso močno razširjeni, kot so določeni v mednarodnih standardih IPPC za fitosanitarne ukrepe, in varovanih območij, ki jih uporabljata v medsebojni trgovini.

15.    Pogodbenica uvoznica pri določanju ali ohranjanju fitosanitarnih ukrepov upošteva neokužena območja, neokužena mesta pridelave, neokužene enote pridelave in območja, kjer škodljivi organizmi niso močno razširjeni, ter varovana območja, če jih je pogodbenica izvoznica določila.

16.    Pogodbenica izvoznica drugi pogodbenici sporoči neokužena območja, neokužena mesta pridelave, neokužene enote pridelave in območja, kjer škodljivi organizmi niso močno razširjeni, ter na zahtevo predloži pojasnilo in podporne informacije, kot je določeno v ustreznih mednarodnih standardih za fitosanitarne ukrepe ali na drug način, ki se zdi ustrezen. Razen v primeru, ko pogodbenica uvoznica:

(a)    izrecno ugovarja zahtevku za odobritev neokuženih območij, neokuženih mest pridelave, neokuženih enot pridelave ali območij, kjer škodljivi organizmi niso močno razširjeni, ali varovanih območij, če jih je pogodbenica izvoznica določila;

(b)    od pogodbenice izvoznice zahteva dodatne informacije;

(c)    zahteva preverjanja v skladu s členom 6.15 ali

(d)    začne posvetovanja v skladu s členom 6.13 najpozneje 150 (sto petdeset) delovnih dni po prejemu takih informacij, pogodbenica uvoznica prizna status pogodbenice izvoznice.

17.    Pogodbenica uvoznica oceni vse dodatne informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 16, najpozneje 90 (devetdeset) dni po njihovem prejemu. Vsa preverjanja, ki jih zahteva pogodbenica uvoznica v skladu z odstavkom 16, se izvedejo v skladu s členom 6.15 ob upoštevanju biologije zadevnega škodljivega organizma in rastline. Če pogodbenica uvoznica zahteva taka preverjanja, se rok za oceno dodatnih informacij prekine.

18.    Če se pogodbenica uvoznica po izvedbi postopka iz odstavka 16 odloči, da ne bo priznala neokuženih območij, neokuženih mest pridelave, neokuženih enot pridelave, območij, kjer škodljivi organizmi niso močno razširjeni, ali varovanih območij, če jih je pogodbenica izvoznica določila in zanje zahtevala priznanje, o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenico izvoznico in pojasni, zakaj jih ni priznala, ter na zahtevo organizira posvetovanja v skladu s členom 6.13.

ČLEN 6.11

Preglednost in izmenjava informacij

1.    Na zahtevo pogodbenice in najpozneje 15 (petnajst) delovnih dni po datumu take zahteve si pogodbenici izmenjata informacije o:

(a)    postopkih za izdajo dovoljenja za uvoz proizvoda, vključno s pričakovanim časovnim okvirom, če je to mogoče;

(b)    zahtevah za uvoz določenih proizvodih, vključno z vzorcem potrdila, če je primerno;

(c)    njunem statusu škodljivih organizmov, vključno s programi za nadzor, izkoreninjenje in preprečevanje širjenja ter njihovimi rezultati, da bi podprli tak status škodljivih organizmov in uvozne fitosanitarne ukrepe;

(d)    stopnji napredka postopka za odobritev uvoza določenih proizvodov in

(e)    razmerju med sanitarnim in fitosanitarnim ukrepom ter mednarodnimi smernicami, standardi in priporočili, če sanitarni in fitosanitarni ukrep ne temelji na mednarodnih smernicah, standardih in priporočilih, pa si izmenjata znanstvene informacije o tem, kako sanitarni in fitosanitarni ukrep ni skladen z mednarodnimi smernicami, standardi in priporočili, ter obrazložitev za tak ukrep.

2.    Kadar ustrezni znanstveni dokazi niso zadostni, pogodbenica, ki sprejme začasni sanitarni in fitosanitarni ukrep, zagotovi razpoložljive ustrezne informacije, na katerih ukrep temelji, in, če so na voljo, dodatne informacije za objektivnejšo oceno tveganja ter sanitarni in fitosanitarni ukrep v razumnem roku pregleda.

3.    Pogodbenici na kakršen koli način javno objavita posodobljene informacije o:

(a)    svojih sanitarnih in fitosanitarnih uvoznih zahtevah in postopkih odobritve in

(b)    seznamu nadzorovanih škodljivih organizmov.

4.    Pogodbenici se medsebojno obveščata o:

(a)    morebitni spremembi sanitarnega in fitosanitarnega statusa, ki lahko vpliva na trgovino med pogodbenicama;

(b)    zadevah, povezanih z razvojem in uporabo sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki lahko vplivajo na trgovino med pogodbenicama, in

(c)    drugih ustreznih informacijah za učinkovito izvajanje tega poglavja.

5.    Brez poseganja v odstavek 1, če sta pogodbenici informacije iz tega člena z uradnim obvestilom dali na voljo STO ali ustreznemu mednarodnemu organu za standardizacijo v skladu z njegovimi ustreznimi pravili ali na javno dostopnih in brezplačnih spletiščih pogodbenic, izmenjava informacij v skladu z odstavkom 1 ni potrebna.

6.    Vsaka pogodbenica določi kontaktno točko za komuniciranje o vseh zadevah, ki jih zajema to poglavje, in o tem obvesti drugo pogodbenico najpozneje 1 (en) mesec po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o vseh spremembah v zvezi s temi kontaktnimi točkami.

ČLEN 6.12

Uradna obvestila

1.    Vsako resno ali znatno tveganje za življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin, vključno z vsemi izrednimi razmerami pri nadzoru živil ali krme, se uradno sporoči kontaktnim točkam druge pogodbenice, imenovanim v členu 6.11, v 2 (dveh) delovnih dneh od opredelitve navedenega tveganja.

2.    O tveganjih za življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin, ki niso resna, se kontaktne točke druge pogodbenice prav tako uradno obvestijo v razumnem roku, ki zadostuje, da se prepreči ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin ali ogrožanje obstoječe trgovine med pogodbenicama.

3.    Uradna obvestila iz odstavkov 1 in 2 se pošljejo prek vzpostavljenega sistema za uradna obvestila ali posebnih ad hoc uradnih obvestil v skladu z zakonodajo pogodbenice, ki pošlje uradno obvestilo. V obeh primerih se uradno obvestilo pošlje pristojnim organom zadevnih pogodbenic.

4.    Če pogodbenica, ki pošlje uradno obvestilo, sprejme ali ohrani kakršen koli sanitarni in fitosanitarni ukrep v zvezi z uradnim obvestilom (vključno z zavrnitvijo proizvoda ali pošiljke), se navedenemu obvestilu priloži obrazložitev, ki upravičuje tak ukrep.

5.    Pogodbenica, ki pošlje uradno obvestilo, umakne vsako uradno obvestilo, ki temelji na informacijah, za katere se naknadno ugotovi, da niso utemeljene ali ki so bile posredovane napačno. Tak umik se izvede čim prej, o njem pa se uradno obvesti pogodbenico izvoznico, da se prepreči negativen vpliv na trgovino med pogodbenicama.

6.    Pogodbenici določita kontaktne točke za uradna obvestila iz tega člena in o tem obvestita druga drugo, če te kontaktne točke niso iste kot kontaktne točke, določene v skladu z odstavkom 6 člena 6.11.

ČLEN 6.13

Posvetovanja

1.    Brez poseganja v poglavje 21, če se šteje, da sanitarni ali fitosanitarni ukrepi ali osnutki ukrepov pogodbenice uvoznice ali njihovo izvajanje niso v skladu s tem poglavjem, pogodbenici začneta posvetovanja najpozneje 60 (šestdeset) dni po tem, ko pogodbenica izvoznica predloži obrazloženo zahtevo za taka posvetovanja.

2.    Ne glede na odstavek 1, če je pogodbenica predložila uradno obvestilo v skladu s členom 6.12 ali če ima pogodbenica resne pomisleke glede tveganja za javno zdravje, zdravje živali ali rastlin, ki vpliva na proizvode, s katerimi pogodbenici trgujeta, se posvetovanja na zahtevo pogodbenice skličejo čim prej. Vsaka pogodbenica si v takih pogojih prizadeva zagotoviti informacije, potrebne za preprečitev motenj v trgovini, vključno z njeno omejitvijo.

3.    Pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice zagotovi informacije, potrebne za preprečitev motenj v trgovini, vključno z njeno omejitvijo. Take informacije vključujejo informacije iz člena 6.11(1).

4.    Posvetovanja lahko potekajo v razumnem obdobju, ki pogodbenicama omogoča, da dosežeta obojestransko zadovoljivo rešitev.

5.    Posvetovanja lahko potekajo po elektronski pošti, prek videokonference, avdiokonference ali z uporabo katerega koli drugega komunikacijskega sredstva, ki je na voljo obema pogodbenicama. Pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, je odgovorna za pripravo zapisnika. Zapisnik uradno potrdita pogodbenici udeleženki posvetovanj.

6.    Če pogodbenici udeleženki posvetovanj ne dosežeta obojestransko zadovoljive rešitve, se lahko zadeva predloži Pododboru iz člena 6.18.

ČLEN 6.14

Nujni ukrepi

1.    Če pogodbenica sprejme kakršen koli ukrep za nadzor kakršnih koli resnih tveganj za življenje ali zdravje ljudi, živali in rastlin, je tak ukrep, brez poseganja v odstavek 2, namenjen tudi preprečevanju vnosa kakršnega koli sanitarnega in fitosanitarnega tveganja na ozemlje druge pogodbenice.

2.    Pogodbenica uvoznica lahko v primeru resnih tveganj za življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin sprejme nujne ukrepe za preprečevanje takih tveganj.

3.    Pogodbenica uvoznica za proizvode, ki so v tranzitu med pogodbenicama, poišče najprimernejšo in najbolj sorazmerno rešitev, da se izogne nepotrebnim motnjam v trgovini.

4.    Ukrepi iz odstavka 2 se lahko sprejmejo brez predhodnega uradnega obvestila v skladu s členom 6.12. Pogodbenica, ki sprejme nujne ukrepe, drugo pogodbenico uradno obvesti o sprejetju teh ukrepov čim prej, v vsakem primeru pa najpozneje 48 (oseminštirideset) ur po njihovem sprejetju.

5.    Vsaka pogodbenica lahko zahteva kakršne koli informacije, povezane s sanitarnim in fitosanitarnim stanjem ter s sprejetimi nujnimi ukrepi. Vsaka pogodbenica na take zahteve odgovori takoj, ko so zahtevane informacije na voljo.

6.    Na zahtevo katere koli pogodbenice in v skladu s členom 6.13 se pogodbenici posvetujeta o nujnem ukrepu najpozneje v 15 (petnajstih) delovnih dneh po uradnem obvestilu o nujnem ukrepu. Pogodbenici lahko preučita možnosti za olajšanje izvajanja ali nadomestitev nujnih ukrepov.

ČLEN 6.15

Preverjanja uradnega nadzornega sistema

1.    Vsaka pogodbenica ima v okviru področja uporabe tega poglavja pravico:

(a)    izvajati preverjanja, vključno z revizijami, uradnega nadzornega sistema druge pogodbenice, vključno s preveritvenimi obiski, in

(b)    prejemati informacije o uradnem nadzornem sistemu druge pogodbenice in rezultatih kontrol, izvedenih v okviru tega sistema.

2.    Naravo in pogostost preverjanj, vključno z revizijami, določi pogodbenica uvoznica ob upoštevanju uvoznih zahtev, neločljivih značilnosti zadevnega izdelka, rezultatov preteklih pregledov ob uvozu in drugih razpoložljivih informacij, kot so revizije in inšpekcijski pregledi, ki jih izvaja pristojni organ pogodbenice izvoznice.

3.    Cilj preverjanj je oceniti zmogljivost pristojnih organov pogodbenice izvoznice, da se zagotovi, da izdelki, ki so bili ali bodo predmet izvoza, izpolnjujejo sanitarne in fitosanitarne zahteve pogodbenice uvoznice.

4.    Preveritveni obiski se izvedejo brez nepotrebnega odlašanja, o njih pa se pogodbenica izvoznica uradno obvesti vsaj 60 (šestdeset) delovnih dni pred izvedbo takih preverjanj, razen v nujnih primerih ali če se pogodbenici odločita drugače. Pogodbenici se dogovorita o kakršni koli spremembi datuma takega obiska.

5.    Preverjanja se izvedejo v skladu z revizijskim načrtom, o katerem sta se zadevni pogodbenici dogovorili in ki temelji na smernicah za načrtovanje, delovanje, ocenjevanje in akreditacijo sistemov nadzora in certificiranja uvoza in izvoza živil 25 . Pogodbenica uvoznica drugi pogodbenici predloži obrazložitev za kakršno koli spremembo revizijskega načrta obiska.

6.    Stroške, ki jih ima pogodbenica, ki izvaja preverjanje, krije ta pogodbenica.

7.    Pogodbenica, ki izvaja preverjanje, pošlje osnutek poročila o preverjanju pogodbenici, ki je predmet preverjanja, najpozneje 60 (šestdeset) delovnih dni po koncu preveritvenega obiska. Pogodbenica, ki je predmet preverjanja, lahko predloži pripombe na osnutek poročila najpozneje 60 (šestdeset) delovnih dni po njegovem prejemu. Končnemu poročilu se priložijo pripombe in akcijski načrt, če je to potrebno. Pogodbenica, ki izvaja preverjanje, pošlje končno poročilo pogodbenici, ki je predmet preverjanja, najpozneje 30 (trideset) delovnih dni po prejemu pripomb na osnutek poročila.

8.    Vsi ukrepi, sprejeti na podlagi preverjanj, so sorazmerni z ugotovljenimi pomanjkljivostmi ali tveganji. Na zahtevo se opravijo tehnična posvetovanja o obravnavani zadevi v skladu s členom 6.13.

9.    Če je bilo med preverjanjem ugotovljeno resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se pogodbenica, ki je predmet preverjanja, obvesti čim prej, vsekakor pa najpozneje v 10 (desetih) delovnih dneh po koncu preverjanja.

ČLEN 6.16

Sodelovanje v večstranskih forumih

1.    Pogodbenici spodbujata medsebojno sodelovanje v vseh večstranskih forumih, pomembnih za sanitarne in fitosanitarne zadeve, zlasti v mednarodnih organih za standardizacijo, priznanih v okviru Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, in si v ta namen izmenjujeta informacije.

2.    Pododbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve iz člena 6.18 je forum za spodbujanje sodelovanja, kot je navedeno v odstavku 1.

ČLEN 6.17

Sodelovanje

1.    Pogodbenici si prizadevata sodelovati pri izvajanju tega poglavja in optimizirati njegove rezultate, da bi razširili priložnosti in pridobili največje ugodnosti za pogodbenici. Tako sodelovanje se razvije v okviru pravnega in institucionalnega okvira, ki ureja odnose sodelovanja med pogodbenicama.

2.    Za doseganje ciljev iz odstavka 1 pogodbenici upoštevata potrebe po sodelovanju, ki jih je opredelil Pododbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve iz člena 6.18.

ČLEN 6.18

Pododbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve

1.    Pododbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve, ustanovljen v skladu s členom 22.3(4), se prvič sestane najpozneje 1 (eno) leto po začetku veljavnosti tega sporazuma.

2.    Pododbor ima poleg nalog iz člena 22.3 še naslednje naloge:

(a)    zagotavlja forum za razpravo o težavah, ki izhajajo iz uporabe sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, da bi se dosegle obojestransko sprejemljive rešitve, pod pogojem, da sta pogodbenici take težave najprej poskušali rešiti s tehničnimi posvetovanji v skladu s členom 6.13 in je bila zadeva nato predložena Pododboru;

(b)    zagotavlja forum za razpravo o informacijah, izmenjanih v skladu s členom 6.11;

(c)    spodbuja izmenjavo informacij in sodelovanje v večstranskih forumih v skladu s členom 6.16;

(d)    v skladu s členom 6.11(6) izmenjuje sezname kontaktnih točk za izmenjavo informacij, povezanih s tem poglavjem;

(e)    opravlja pripravljalno notranje delo, ki je potrebno, kadar Svet za trgovino spremeni Prilogo 6-A;

(f)    daje priporočila za vzpostavitev postopka za priznavanje enakovrednosti v skladu s členom 6.9(2);

(g)    lahko opredeli dodatne podrobnosti za postopek priznavanja območij brez škodljivih organizmov in bolezni, območij, kjer škodljivi organizmi in bolezni niso močno razširjeni, ter kompartmentov v skladu s členom 6.10(4) in

(h)    opredeljuje potrebe po sodelovanju pri izvajanju tega poglavja v skladu s členom 6.17(2).

ČLEN 6.19

Posebna in razločevalna obravnava

Če Paragvaj v skladu s členom 10 Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ugotovi težave v zvezi s predlaganim ukrepom, ki ga je priglasila Evropska unija, lahko Paragvaj v svojih pripombah, ki jih predloži Evropski uniji, v skladu s Prilogo B k Sporazumu o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih zahteva možnost za razpravo o zadevnem vprašanju. Evropska unija in Paragvaj brez poseganja v člen 6.13 začneta posvetovanja, da bi se dogovorila o:

(a)    alternativnih uvoznih pogojih, ki naj jih uporablja pogodbenica uvoznica v skladu s členom 6.8 tega poglavja;

(b)    zagotavljanju tehnične pomoči v skladu s členom 6.17 tega poglavja ali

(c)    prehodnem obdobju za predlagane ukrepe, ki naj bi se uporabljali za proizvode iz Paragvaja, pri čemer to obdobje traja 6 (šest) mesecev in se lahko izjemoma podaljša za nadaljnje obdobje, ki ni daljše od 6 (šest) mesecev.

POGLAVJE 7

DIALOGI O VPRAŠANJIH, POVEZANIH Z AGROŽIVILSKO VERIGO

ČLEN 7.1

Cilji

Da bi okrepili medsebojno zaupanje in razumevanje, pogodbenici vzpostavita dialoge in izmenjujeta informacije o naslednjih temah:

(a)    dobrobit živali;

(b)    uporaba kmetijske biotehnologije;

(c)    boj proti antimikrobični odpornosti in

(d)    znanstvene zadeve, povezane z varnostjo hrane ter zdravjem živali in rastlin.

ČLEN 7.2

Pododbor za dialoge o vprašanjih, povezanih z agroživilsko verigo

Pododbor za dialoge o vprašanjih, povezanih z agroživilsko verigo, ustanovljen v skladu s členom 22.3(4), se poleg nalog iz člena 22.3 in člena 7.7 sestane na ravni strokovnjakov in izvaja dialoge iz člena 7.1.

ČLEN 7.3

Dobrobit živali

Ob priznavanju, da so živali čuteča bitja, Pododbor za dialoge o vprašanjih, povezanih z agroživilsko verigo, izvaja dialog, ki med drugim zajema naslednje zadeve:

(a)    posebne teme o dobrobiti živali, ki bi lahko vplivale na medsebojno trgovino;

(b)    izmenjavo informacij, strokovnega znanja in izkušenj na področju dobrobiti živali, da se v korist pogodbenic izboljšajo njuni pristopi k regulativnim standardom v zvezi z vzrejo, posedovanjem, prevozom, zakolom živali in ravnanjem z njimi;

(c)    krepitev sodelovanja na področju raziskav in

(d)    sodelovanje v mednarodnih forumih z namenom spodbujanja nadaljnjega razvoja mednarodnih standardov o dobrobiti živali s strani OIE ter najboljših praks na področju dobrobiti živali in njihovega izvajanja.

ČLEN 7.4

Kmetijska biotehnologija

Pododbor za dialoge o vprašanjih, povezanih z agroživilsko verigo, izvaja dialog o kmetijski biotehnologiji, ki bo med drugim zajemal naslednje zadeve:

(a)    izmenjavo informacij o politikah, zakonodaji, smernicah, dobrih praksah in projektih na področju biotehnoloških proizvodov;

(b)    razprave o posebnih temah, povezanih z biotehnologijo, ki lahko vplivajo na medsebojno trgovino, vključno s sodelovanjem pri testiranju gensko spremenjenih organizmov;

(c)    izmenjavo informacij o temah, povezanih z asinhronimi odobritvami gensko spremenjenih organizmov, da se čim bolj zmanjša morebitni vpliv na trgovino;

(d)    izmenjavo informacij o gospodarskih in trgovinskih obetih za odobritve gensko spremenjenih organizmov in

(e)    izmenjavo informacij o primerih nizke prisotnosti gensko spremenjenih organizmov, ki jih pogodbenica uvoznica ni odobrila, odobrila pa jih je pogodbenica izvoznica.

ČLEN 7.5

Boj proti antimikrobični odpornosti

Pododbor za dialoge o vprašanjih, povezanih z agroživilsko verigo, izvaja dialog o boju proti antimikrobični odpornosti, ki bo med drugim zajemal naslednje zadeve:

(a)    sodelovanje pri spremljanju obstoječih in prihodnjih smernic, standardov, priporočil in ukrepov, ki so jih razvile ustrezne mednarodne organizacije, ter pobud in nacionalnih načrtov za spodbujanje preudarne in odgovorne rabe antibiotikov, ki se nanašajo na živinorejo in veterino;

(b)    sodelovanje pri izvajanju priporočil OIE, Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Codexa Alimentariusa, zlasti Kodeksa ravnanja za zmanjšanje in obvladovanje antimikrobične odpornosti, ki se prenaša z živili (CAC/RCP 61–2005);

(c)    izmenjavo informacij o dobrih kmetijskih praksah;

(d)    spodbujanje raziskav, inovacij in razvoja ter

(e)    spodbujanje multidisciplinarnih pristopov k boju proti antimikrobični odpornosti, vključno s pristopom „eno zdravje“ SZO, OIE in Codexa Alimentariusa.

ČLEN 7.6

Znanstvene zadeve, povezane z varnostjo hrane ter zdravjem živali in rastlin

1.    Pogodbenici bi morali spodbujati sodelovanje med svojimi uradnimi znanstvenimi organi, odgovornimi za znanost na področju varnosti hrane ter zdravja živali in rastlin. Cilj takega sodelovanja je poglobitev znanstvenih informacij, ki so na voljo pogodbenicama, da se podprejo njuni pristopi k regulativnim standardom, ki bi lahko vplivali na medsebojno trgovino.

2.    Pododbor izvede dialog o znanstvenih zadevah, povezanih z varnostjo hrane ter zdravjem živali in rastlin, ki bo med drugim zajemal naslednje zadeve:

(a)    izmenjavo znanstvenih in tehničnih informacij o varnosti hrane in krme ter področjih zdravja živali in rastlin, vključno z oceno tveganja in znanstvenimi informacijami, ki podpirajo določitev najvišjih mejnih vrednosti ostankov;

(b)    zbiranje podatkov in

(c)    sodelovanje pri oblikovanju skupnega dogovora o standardih OIE, IPPC in Codexa Alimentariusa.

ČLEN 7.7

Dodatne določbe

1.    Pogodbenici zagotovita, da dejavnosti pododbora iz člena 7.2 ne ogrožajo neodvisnosti njunih nacionalnih ali regionalnih agencij. Pododbor za dialoge o vprašanjih, povezanih z agroživilsko verigo, določi pravila o navzkrižju interesov za udeležence njegovih sestankov.

2.    Nobena določba tega poglavja ne vpliva na pravice in obveznosti vsake pogodbenice glede varstva zaupnih informacij v skladu z ustreznim pravom vsake pogodbenice. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za preprečevanje razkritja zaupnih informacij, pridobljenih med postopki iz tega poglavja.

3.    Ob popolnem spoštovanju pravice pogodbenic do urejanja se nobena določba tega poglavja ne razlaga tako, da pogodbenico zavezuje, da:

(a)    odstopa od domačih postopkov za pripravo in sprejetje regulativnih ukrepov;

(b)    sprejme ukrep, ki bi ogrozil ali oviral pravočasno sprejetje regulativnih ukrepov za doseganje ciljev njene javne politike, ali

(c)    sprejme kakršen koli konkreten regulativni izid.

POGLAVJE 8

TRGOVINSKA ZAŠČITA IN GLOBALNI ZAŠČITNI UKREPI

ODDELEK A

SPLOŠNA NAČELA

ČLEN 8.1

Razmerje do sporazumov STO

1.    To poglavje se uporablja brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenic iz Protidampinškega sporazuma STO, Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, Sporazuma o zaščitnih ukrepih ter Dogovora o reševanju sporov.

2.    Pogodbenici iz uporabe posebnega kmetijskega zaščitnega ukrepa Sporazuma o kmetijstvu izvzameta dvostransko trgovino, za katero velja preferencialna obravnava.

3.    Preferencialna pravila o poreklu iz tega sporazuma se ne uporabljajo za trgovinsko zaščito in globalne preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi, ki se izvajajo v skladu s tem poglavjem.

ČLEN 8.2

Preglednost

1.    Trgovinsko zaščito in zaščitne ukrepe bi bilo treba uporabljati tako, da so v skladu z vsemi ustreznimi zahtevami STO, hkrati pa bi morali temeljiti na poštenem in preglednem sistemu.

2.    Pogodbenica čim prej po uvedbi začasnega ukrepa zainteresiranim stranem omogoči popoln dostop do dejstev, ki so podlaga za ugotovitve, oceno škode, izračune stopenj dampinga in subvencij ter vzročno zvezo. Poleg tega pogodbenica pred dokončno ugotovitvijo v celoti in smiselno razkrije vsa bistvena dejstva in premisleke, ki so podlaga za odločitev o uporabi ukrepa. Ta odstavek ne posega v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma STO, člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih in člen 3.2. Sporazuma o zaščitnih ukrepih.

3.    Pogodbenica pošlje vse informacije iz odstavka 2 v pisni obliki in po možnosti v elektronski obliki, zainteresirane strani pa bi morale imeti na voljo dovolj časa za predložitev pripomb. Pogodbenicam, katerih preiskovalni organi vodijo elektronsko dokumentacijo, se lahko vse informacije iz odstavka 2 dajo na voljo prek spleta.

ODDELEK B

PROTIDAMPINŠKI IN IZRAVNALNI UKREPI

ČLEN 8.3

Premisleki v zvezi s protidampinškimi in izravnalnimi ukrepi

Vsaka pogodbenica:

(a)    s posebno skrbnostjo analizira predloge cenovnih zavez izvoznikov druge pogodbenice;

(b)    spodbuja uvedbo dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga ali subvencioniranja, če ta stopnja zadostuje za odpravo škode, povzročene domači industriji;

(c)    s posebno skrbnostjo analizira zahtevke za podaljšanje veljavnih ukrepov proti izvoznikom druge pogodbenice in

(d)    upošteva informacije, ki so jih predložili industrijski uporabniki izdelka v preiskavi, uvozniki in, če je primerno, reprezentativne potrošniške organizacije v okviru člena 6.12 Protidampinškega sporazuma STO in člena 12.10 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

ODDELEK C

GLOBALNI ZAŠČITNI UKREPI

ČLEN 8.4

Preglednost globalnih zaščitnih ukrepov

1.    Na zahtevo pogodbenice izvoznice in pod pogojem, da ima znaten interes za izvoz zadevnega izdelka, kot je opredeljen v odstavku 3 tega člena, pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi ali namerava sprejeti začasne ali dokončne zaščitne ukrepe, nemudoma predloži:

(a)    informacije iz člena 12.2 Sporazuma o zaščitnih ukrepih v obliki, ki jo določi Odbor za zaščitne ukrepe pri STO;

(b)    če je ustrezno, javno različico pritožbe, ki jo je vložila domača industrija, in

(c)    javno poročilo, v katerem so navedene ugotovitve in utemeljeni sklepi o vseh ustreznih vprašanjih, ki se nanašajo na dejansko stanje in pravno podlago in ki so se obravnavala med preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi.

Javno poročilo iz točke (c) tega odstavka vključuje analizo, ki škodo pripisuje dejavnikom, ki jo povzročajo, in določa metodo, uporabljeno pri opredelitvi zaščitnih ukrepov.

2.    Če se informacije predložijo na podlagi tega člena, pogodbenica uvoznica ponudi možnost neformalnih posvetovanj s pogodbenico izvoznico, da se preučijo predložene informacije.

3.    V tem členu se šteje, da ima pogodbenica znaten interes, če je med 5 (petimi) največjimi dobavitelji uvoženih zadevnih izdelkov v obdobju zadnjih 3 (treh) let, merjeno bodisi po absolutnem obsegu bodisi po vrednosti.

ČLEN 8.5

Uporaba dokončnih ukrepov

1.    Pogodbenica si ob sprejemanju zaščitnih ukrepov prizadeva, da se ti uporabljajo tako, da čim manj vplivajo na dvostransko trgovino.

2.    Pogodbenica uvoznica ponudi možnost neformalnih posvetovanj s pogodbenico izvoznico, da se preuči zadeva iz odstavka 1. Pogodbenica uvoznica ne sprejme ukrepov v 30 (tridesetih) dneh od datuma, ko je bila dana ponudba za neformalna posvetovanja.

ODDELEK D

REŠEVANJE SPOROV

ČLEN 8.6

Neuporaba reševanja sporov

Nobena pogodbenica za zadeve, ki izhajajo iz tega poglavja, ne uporabi postopkov za reševanje sporov iz poglavja 21.

POGLAVJE 9

DVOSTRANSKI ZAŠČITNI UKREPI

ODDELEK A

PODROČJE UPORABE

ČLEN 9.1

Področje uporabe

1.    Oddelki B do I tega poglavja se uporabljajo za vse blago, razen za vozila, uvrščena pod tarifni številki 8703 in 8704 HS.

2.    Določbe, ki se uporabljajo za vozila, uvrščena pod tarifni številki 8703 in 8704 HS, so podrobno opisane v Prilogi 9-A.

ODDELEK B

OPREDELITEV POJMOV

ČLEN 9.2

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)    „pristojni preiskovalni organ“ pomeni:

(i)    za Evropsko unijo, Evropsko komisijo, in

(ii)    za Mercosur, Ministerio de Economía ali njegovega naslednika v Argentini, Secretaria de Comércio Exterior pri Ministério do Desenvolvimento, Indústria, Comércio e Serviços ali njegovega naslednika v Braziliji, Ministerio de Industria y Comercio ali njegovega naslednika v Paragvaju in Asesoría de Política Comercial del Ministerio de Economía y Finanzas ali njegovega naslednika v Urugvaju;

(b)    „domača industrija“ pomeni vse proizvajalce podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, ki delujejo na ozemlju pogodbenice, ali, če to ni mogoče, tiste, katerih skupna proizvodnja podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov običajno predstavlja več kot 50 % (petdeset odstotkov) in v izjemnih okoliščinah najmanj 25 % (petindvajset odstotkov) celotne proizvodnje takih izdelkov;

(c)    „zainteresirane strani“ vključujejo:

(i)    izvoznike ali tuje proizvajalce ali uvoznike izdelka, ki je predmet preiskave, ali trgovinsko ali poslovno združenje, katerega večina članov so proizvajalci, izvozniki ali uvozniki takega izdelka;

(ii)    vlado pogodbenice izvoznice, in

(iii)    proizvajalce podobnega ali neposredno konkurenčnega izdelka v pogodbenici uvoznici ali trgovinsko in poslovno združenje, katerega večina članov proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek na ozemlju pogodbenice uvoznice;

ta seznam ne preprečuje pogodbenicam, da dovolijo, da se domači ali tuji subjekti, poleg omenjenih, upoštevajo kot zainteresirane strani;

(d)    „podoben ali neposredno konkurenčen izdelek“ pomeni:

(i)    izdelek, ki je identičen, v vseh pogledih enak obravnavanemu izdelku;

(ii)    drug izdelek, ki ima, čeprav ni enak v vseh pogledih, značilnosti, ki so zelo podobne značilnostim obravnavanega izdelka, ali

(iii)    izdelek, ki neposredno konkurira na notranjem trgu pogodbenice uvoznice glede na svojo stopnjo zamenljivosti, osnovne fizikalne lastnosti in tehnične specifikacije, končno uporabo in distribucijske kanale;

ta seznam dejavnikov ni izčrpen niti ne more prevladati en dejavnik ali več dejavnikov skupaj;

(e)    „resna škoda“ pomeni znatno splošno poslabšanje položaja domače industrije;

(f)    „nevarnost resne škode“ pomeni resno škodo, ki je na podlagi dejstev in ne le domnev, ugibanj ali malo verjetnih možnosti nedvomno neizogibna, in

(g)    „prehodno obdobje“ pomeni:

(i)    12 (dvanajst) let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ali

(ii)    za blago, razen za vozila, uvrščena pod tarifni številki HS 8703 in 8704, za katero seznam za odpravo tarif pogodbenice, ki uporablja ukrepe, določa odpravo tarif v 10 (desetih) letih ali več, 18 (osemnajst) let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

ODDELEK C

POGOJI ZA UPORABO DVOSTRANSKIH ZAŠČITNIH UKREPOV

ČLEN 9.3

Uporaba dvostranskih zaščitnih ukrepov

1.    Brez poseganja v pravice in obveznosti iz poglavja 8 lahko pogodbenica v izjemnih okoliščinah za blago, razen vozil, uvrščenih pod tarifni številki HS 8703 in 8704, uporabi dvostranske zaščitne ukrepe pod pogoji, določenimi v tem oddelku, če se je po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma uvoz izdelka pod preferencialnimi pogoji iz druge pogodbenice povečal v takih količinah, absolutno ali glede na domačo proizvodnjo ali potrošnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča ali grozi, da bo povzročil resno škodo njeni domači industriji podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov.

2.    Za blago iz odstavka 1 se dvostranski zaščitni ukrepi uporabljajo le v obsegu, ki je potreben za preprečitev ali odpravo resne škode ali nevarnosti resne škode.

3.    Dvostranski zaščitni ukrepi se uporabijo po preiskavi pristojnih preiskovalnih organov pogodbenice uvoznice v skladu s postopki iz tega poglavja.

ČLEN 9.4

Časovni okvir za uporabo dvostranskih zaščitnih ukrepov

Pogodbenica dvostranskega zaščitnega ukrepa ne uporablja, podaljša ali ohrani v veljavi po izteku prehodnega obdobja.

ČLEN 9.5

Pogoji in omejitve

1.    Mercosur lahko sprejme dvostranske zaščitne ukrepe za uvoz iz Evropske unije:

(a)    kot edini subjekt, če so izpolnjene vse zahteve za ugotavljanje obstoja resne škode ali nevarnosti resne škode zaradi uvoza izdelka pod preferencialnimi pogoji na podlagi pogojev, ki se uporabljajo za Mercosur, ali

(b)    v imenu ene ali več držav podpisnic Mercosurja; v tem primeru zahteve za ugotovitev obstoja resne škode ali nevarnosti resne škode zaradi uvoza izdelka pod preferencialnimi pogoji temeljijo na pogojih, ki prevladujejo v zadevni državi podpisnici Mercosurja ali državah podpisnicah Mercosurja, ki tvorijo carinsko unijo; ukrep pa je omejen na to državo podpisnico Mercosurja, ti državi podpisnici Mercosurja ali te države podpisnice Mercosurja. Sprejetje dvostranskega zaščitnega ukrepa s strani Mercosurja v imenu ene ali več držav podpisnic Mercosurja ne preprečuje drugi državi podpisnici Mercosurja, da pozneje sprejme ukrep v zvezi z istim izdelkom.

2.    Evropska unija lahko uporabi dvostranske zaščitne ukrepe za uvoz iz Mercosurja kot edinega subjekta ali iz ene ali več držav podpisnic Mercosurja, če resno škodo ali nevarnost resne škode povzroča uvoz izdelkov pod preferencialnimi pogoji.

3.    Če Evropska unija določi, da se ukrep uporablja za Mercosur kot edini subjekt, je Paragvaj izvzet iz uporabe ukrepa, razen če rezultati preiskave kažejo, da obstoj resne škode ali nevarnost resne škode povzroča tudi uvoz izdelkov iz Paragvaja pod preferencialnimi pogoji.

ODDELEK D

OBLIKA IN TRAJANJE DVOSTRANSKIH ZAŠČITNIH UKREPOV

ČLEN 9.6

Oblika dvostranskih zaščitnih ukrepov

Za blago, razen vozil, uvrščenih pod tarifni številki HS 8703 in 8704, dvostranske zaščitne ukrepe, sprejete v skladu s tem poglavjem, sestavljajo:

(a)    začasna opustitev Priloge 2-A za zadevni izdelek, kakor je določeno v tem sporazumu, ali

(b)    začasno znižanje tarifnega preferenciala za zadevni izdelek, tako da carinska stopnja ne presega nižje od naslednjih vrednosti:

(i)    carinske stopnje po načelu države z največjimi ugodnostmi za izdelek, veljavne v času sprejetja ukrepa, in

(ii)    osnovne carinske stopnje za izdelek iz Priloge 2-A.

ČLEN 9.7

Marža preferenciala

Po prenehanju veljavnosti dvostranskega zaščitnega ukrepa je veljavna marža preferenciala tista, ki bi se uporabila za izdelek, če ne bi bilo ukrepa iz Priloge 2-A.

ČLEN 9.8

Trajanje dvostranskih zaščitnih ukrepov

Dvostranski zaščitni ukrepi se uporabljajo samo za obdobje, ki je potrebno za preprečitev ali odpravo resne škode in lažjo prilagoditev domače industrije. To obdobje, vključno z obdobjem uporabe katerega koli začasnega ukrepa, ne sme biti daljše od 2 (dveh) let.

ČLEN 9.9

Podaljšanje dvostranskih zaščitnih ukrepov

1.    Dvostranski zaščitni ukrepi se lahko enkrat podaljšajo za obdobje, ki ni daljše od prvotno predvidenega obdobja uporabe, če se v skladu s postopki iz tega poglavja ugotovi, da je ukrep še vedno potreben za preprečitev ali odpravo resne škode, in če domača industrija predloži dokaze, da se prilagaja. Podaljšani ukrep ni bolj omejevalen, kot je bil na koncu prvotnega obdobja.

2.    Zaščitni ukrepi se ne uporabijo ponovno za uvoz izdelka v skladu s Prilogo 2-A, za katerega se je že uporabil tak ukrep, razen če je že preteklo časovno obdobje, enako polovici celotnega trajanja prejšnjega zaščitnega ukrepa.

ODDELEK E

PREISKAVA IN POSTOPKI ZA PREGLEDNOST

ČLEN 9.10

Preiskava

1.    Pri izvajanju preiskave za ugotavljanje, ali je povečan uvoz povzročil oziroma ali bi lahko povzročil resno škodo domači industriji, kakor je navedeno v členu 9.3, pristojni preiskovalni organ oceni vse pomembne objektivne in merljive dejavnike, ki vplivajo na položaj te industrije, zlasti stopnjo in obseg povečanja uvoza zadevnega izdelka v absolutnem in relativnem smislu; delež domačega trga, ki ga predstavlja povečan uvoz; ter spremembe ravni prodaje, vključno s cenami, proizvodnjo, produktivnostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, dobičkom in izgubo ter zaposlenostjo.

2.    Pristojni preiskovalni organ mora na podlagi objektivnih dokazov dokazati tudi obstoj vzročne zveze med povečanim uvozom zadevnega izdelka in resno škodo ali nevarnostjo resne škode. Pristojni preiskovalni organ oceni tudi vse znane dejavnike razen povečanega uvoza pod preferencialnimi pogoji tega sporazuma, ki bi lahko hkrati povzročili škodo domači industriji. Učinki povečanja uvoza zadevnih izdelkov iz drugih držav se ne pripišejo uvozu pod preferencialnimi pogoji.

3.    Pri izvajanju preiskave škode iz odstavka 1 bi moral pristojni preiskovalni organ zbirati podatke v obdobju najmanj 36 (šestintrideset) mesecev, ki se konča čim bližje datumu predložitve zahtevka za začetek preiskave, kot je izvedljivo.

ČLEN 9.11

Začetek preiskave

1.    Če obstajajo zadostni dokazi prima facie, ki upravičujejo tak začetek, se lahko preiskava v zvezi z dvostranskimi zaščitnimi ukrepi začne na zahtevo:

(a)    domače industrije ali trgovinskega in poslovnega združenja, ki deluje v imenu domačih proizvajalcev podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov v pogodbenici uvoznici, ali

(b)    ene ali več držav članic uvoznic Evropske unije ali držav uvoznic podpisnic Mercosurja.

2.    Zahtevek za začetek preiskave vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)    ime in opis zadevnega uvoženega zadevnega izdelka, njegovo tarifno številko in veljavno tarifno obravnavo ter ime in opis podobnega ali neposredno konkurenčnega izdelka;

(b)    imena in naslove proizvajalcev ali združenj, ki predložijo zahtevek, če je ustrezno;

(c)    seznam vseh znanih proizvajalcev podobnega ali neposredno konkurenčnega izdelka, če je na voljo pod razumnimi pogoji, in

(d)    dokaz, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo zaščitnega ukrepa iz člena 9.3(1).

Za namene točke (d) tega odstavka zahtevek za začetek preiskave vsebuje naslednje informacije:

(i)    obseg proizvodnje proizvajalcev, ki so predložili vlogo ali so v njej zastopani, in oceno proizvodnje drugih znanih proizvajalcev podobnega ali neposredno konkurenčnega izdelka;

(ii)    stopnjo in znesek povečanja skupnega in dvostranskega uvoza zadevnega izdelka v absolutnem in relativnem smislu za najmanj 36 (šestintrideset) mesecev pred datumom predložitve zahtevka za začetek preiskave, za katere so na voljo informacije;

(iii)    raven uvoznih cen v istem obdobju, in

(iv)    če so informacije na voljo, objektivne in količinsko opredeljive podatke o podobnem ali neposredno konkurenčnem izdelku, o obsegu celotne proizvodnje in skupne prodaje na notranjem trgu, zalogah, cenah za notranji trg, produktivnosti, izkoriščenosti zmogljivosti, zaposlenosti, dobičku in izgubah ter tržnem deležu podjetij, ki so predložila zahtevek, ali tistih, ki so v njem zastopana, za najmanj zadnjih 36 (šestintrideset) mesecev pred predložitvijo zahtevka, za katere so na voljo informacije.

ČLEN 9.12

Zaupne informacije

1.    Pristojni preiskovalni organi iz utemeljenih razlogov vse informacije, ki so po naravi zaupne ali ki so posredovane zaupno, obravnavajo kot take. Taka informacija se ne razkrije brez dovoljenja zainteresirane strani, ki jo je predložila. Od zainteresirane strani, ki predloži zaupne informacije, se lahko zahteva, da predloži nezaupne povzetke teh informacij ali pa, če ta zainteresirana stran navede, da se takih informacij ne da povzeti, navede razloge, zakaj ni mogoče priskrbeti povzetka.

2.    Ne glede na odstavek 1, če pristojni organi ugotovijo, da zahteva po zaupnosti ni utemeljena, in če zadevna zainteresirana stran informacij ne želi objaviti ali odobriti njihovega razkritja v splošni obliki ali v obliki povzetka, lahko ti organi take informacije zanemarijo, razen če jim ustrezni viri zadovoljivo dokažejo, da so informacije pravilne.

3.    Če so informacije o proizvodnji, proizvodni zmogljivosti, zaposlenosti, plačah, obsegu in vrednosti domače prodaje ali povprečne cene predstavljene zaupno, pristojni preiskovalni organi zagotovijo, da se predložijo smiselni nezaupni povzetki, v katerih so razkriti vsaj zbirni podatki ali, v primerih, ko bi razkritje zbirnih podatkov ogrozilo zaupnost podatkov družbe, indeksi za vsako obdobje 12 (dvanajstih) mesecev, ki se preiskuje, da se zainteresiranim stranem zagotovi ustrezna pravica do obrambe. V zvezi s tem bi bilo treba zahteve po zaupnosti obravnavati v primerih, ko to upravičujejo določene tržne ali domače industrijske strukture. Ta določba ne preprečuje predstavitve podrobnejših nezaupnih povzetkov.

4.    Zahteve po zaupnosti niso upravičene v zvezi z informacijami o osnovnih tehničnih standardih in standardih kakovosti ali uporabah zadevnega izdelka. Zahteve po zaupnosti v zvezi z informacijami o identiteti vložnikov in drugih znanih proizvodnih podjetij, ki niso del peticije, so upravičene le v izjemnih okoliščinah, ki jih pristojni preiskovalni organi ustrezno utemeljijo. V zvezi s tem zgolj trditve ne zadostujejo za utemeljitev zahtev po zaupnosti. Če identitete vložnikov ni mogoče razkriti, pristojni preiskovalni organi razkrijejo skupno število proizvajalcev, vključenih v domačo industrijo, in delež proizvodnje, ki ga vložniki predstavljajo glede na celotno proizvodnjo domače industrije.

ČLEN 9.13

Časovni okvir preiskave

Obdobje med datumom objave sklepa o začetku preiskave in objavo končnega sklepa ne bi smelo biti daljše od 1 (enega) leta. V izjemnih okoliščinah se to obdobje lahko podaljša, vendar v nobenem primeru ne sme biti daljše od 18 (osemnajstih) mesecev. Pogodbenica ne uporabi zaščitnih ukrepov, če pristojni preiskovalni organi tega časovnega okvira niso upoštevali.

ČLEN 9.14

Preglednost

Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani pregledne, učinkovite in pravične postopke za nepristransko in razumno uporabo zaščitnih ukrepov v skladu s tem poglavjem.

ODDELEK F

ZAČASNI ZAŠČITNI UKREPI

ČLEN 9.15

Začasni zaščitni ukrepi

1.    V kritičnih okoliščinah, ko lahko odlašanje povzroči škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko pogodbenica po ustreznem uradnem obvestilu sprejme začasni zaščitni ukrep v skladu s predhodno ugotovitvijo, da obstajajo jasni dokazi, da se je uvoz pod preferencialnimi pogoji povečal in da je tak uvoz povzročil ali bi lahko povzročil resno škodo. Trajanje začasnega ukrepa ne sme biti daljše od 200 (dvesto) dni, v tem času pa morajo biti izpolnjene zahteve iz tega poglavja. Če se v končni ugotovitvi sklene, da uvoz pod preferencialnimi pogoji ni povzročil resne škode ali nevarnosti za domačo industrijo, se povečana tarifa ali začasno jamstvo, če se pobere ali uvede v skladu z začasnimi ukrepi, nemudoma povrne v skladu z domačo zakonodajo zadevne pogodbenice.

2.    Začasni zaščitni ukrepi se ne sprejmejo proti Paragvaju, razen če rezultat predhodne ugotovitve v skladu z odstavkom 1 pokaže, da obstoj resne škode ali nevarnost resne škode povzroča tudi uvoz izdelkov iz Paragvaja pod preferencialnimi pogoji.

ODDELEK G

JAVNO OBVESTILO

ČLEN 9.16

Javno obvestilo o začetku preiskave

Javno obvestilo o začetku preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi vključuje naslednje informacije:

(a)    ime vložnika;

(b)    popoln opis uvoženega izdelka v preiskavi in njegovo uvrstitev v harmoniziranem sistemu;

(c)    rok za vložitev zahtevka za zaslišanje;

(d)    roke za registracijo kot zainteresirana stran ter za predložitev informacij, izjav in drugih dokumentov;

(e)    naslov, na katerem se lahko preučijo vloga in drugi dokumenti, povezani s preiskavo;

(f)    ime, naslov in elektronski naslov ali telefonsko številko ali številko telefaksa institucije, ki lahko zagotovi dodatne informacije, in

(g)    povzetek dejstev, na katerih je temeljil začetek preiskave, vključno s podatki o uvozu, ki se je domnevno povečal v absolutnem ali relativnem smislu glede na celotno proizvodnjo, in analizo stanja domače industrije na podlagi vseh elementov, navedenih v vlogi.

ČLEN 9.17

Javno obvestilo o uporabi dvostranskih zaščitnih ukrepov

Javno obvestilo o sklepu o uporabi začasnega zaščitnega ukrepa in o uporabi ali neuporabi dokončnega zaščitnega ukrepa vključuje naslednje informacije:

(a)    popoln opis izdelkov, za katere velja zaščitni ukrep, in njihovo tarifno uvrstitev v harmonizirani sistem;

(b)    informacije in dokaze, na podlagi katerih je bil sprejet sklep, kot so:

(i)    povečan ali vse večji preferencialni uvoz, če je ustrezno;

(ii)    stanje domače industrije;

(iii)    obstoj vzročne zveze med povečanim preferencialnim uvozom zadevnih izdelkov in resno škodo ali nevarnostjo resne škode za domačo industrijo, če je ustrezno, in

(iv)    v primeru predhodne ugotovitve, obstoj kritičnih okoliščin;

(c)    druge utemeljene ugotovitve in sklepe o vseh pomembnih dejanskih in pravnih vprašanjih;

(d)    opis ukrepa, ki ga je treba sprejeti, če je ustrezno, in

(e)    datum začetka veljavnosti ukrepa in njegovo trajanje, če je ustrezno.

ODDELEK H

URADNA OBVESTILA IN POSVETOVANJA

ČLEN 9.18

Uradna obvestila

1.    Pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico pisno obvesti o sklepu o:

(a)    začetku preiskave na podlagi tega poglavja;

(b)    uporabi začasnega zaščitnega ukrepa, in

(c)    uporabi ali neuporabi dokončnega zaščitnega ukrepa.

2.    Pogodbenica uvoznica pošlje uradno obvestilo o sklepu najpozneje 10 (deset) dni po njegovi objavi, priloži pa mu zadevno javno obvestilo. V primeru sklepa o začetku preiskave se v uradno obvestilo vključi kopija zahtevka za začetek preiskave.

ČLEN 9.19

Posvetovanja

1.    Če pogodbenica ugotovi, da so pogoji za uvedbo dokončnega ukrepa izpolnjeni, o tem pisno uradno obvesti drugo pogodbenico in hkrati povabi drugo pogodbenico na posvetovanja.

2.    Uradno obvestilo in vabilo na posvetovanja iz odstavka 1 se pošljeta vsaj 30 (trideset) dni pred predvidenim začetkom veljavnosti dokončnega ukrepa. Pogodbenica ne uporabi dokončnega ukrepa, če ni takega uradnega obvestila.

3.    Uradno obvestilo iz odstavka 1 vključuje:

(a)    podatke in objektivne informacije, ki dokazujejo obstoj resne škode ali nevarnost resne škode za domačo industrijo zaradi povečanega uvoza pod preferencialnimi pogoji;

(b)    popoln opis uvoženega izdelka, za katerega velja ukrep, in njegovo uvrstitev v harmoniziranem sistemu;

(c)    opis predlaganega ukrepa;

(d)    datum začetka veljavnosti ukrepa in njegovo trajanje in

(e)    vabilo na posvetovanja.

4.    Cilj posvetovanj iz odstavka 1 je doseči medsebojno razumevanje javno znanih dejstev in izmenjati mnenja, da bi dosegli obojestransko zadovoljivo rešitev. Če se v 30 (tridesetih) dneh od uradnega obvestila iz odstavka 1 ne doseže zadovoljiva rešitev, lahko pogodbenica ob koncu 30 (tridesetih) dni uporabi ukrep.

5.    Pogodbenica, ki prejme uradno obvestilo, lahko v kateri koli fazi preiskave zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico ali kakršne koli dodatne informacije, za katere meni, da so potrebne.

ODDELEK I

NAJBOLJ ODDALJENE REGIJE EVROPSKE UNIJE 26

ČLEN 9.20

Najbolj oddaljene regije Evropske unije

1.    Ne glede na člen 9.3 lahko Evropska unija, če se izdelek s poreklom iz ene ali več držav podpisnic Mercosurja uvaža na ozemlje ene ali več najbolj oddaljenih regij Evropske unije pod preferencialnimi pogoji v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da povzroča ali grozi, da bo povzročil resno poslabšanje gospodarskih razmer v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije, izjemoma sprejme zaščitne ukrepe, omejene na ozemlje zadevne regije ali regij, razen če se doseže obojestransko zadovoljiva rešitev.

2.    Brez poseganja v odstavek 1 se druga pravila iz tega poglavja, ki se uporabljajo za dvostranske zaščitne ukrepe, uporabljajo tudi za vse zaščitne ukrepe, sprejete na podlagi tega člena.

3.    V odstavku 1 „resno poslabšanje“ pomeni večje težave v gospodarskem sektorju, ki proizvaja podobne ali neposredno konkurenčne izdelke. Določitev resnega poslabšanja temelji na objektivnih dejavnikih, vključno z naslednjimi elementi:

(a)    povečanje obsega uvoza v absolutnem ali relativnem smislu glede na domačo proizvodnjo in uvoz iz drugih držav in

(b)    učinek takega uvoza na razmere v zadevni industriji ali zadevnem gospodarskem sektorju, tudi na ravni prodaje, proizvodnje, finančnega položaja in zaposlovanja.

POGLAVJE 10

TRGOVINA S STORITVAMI IN USTANAVLJANJE

ODDELEK A

SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 10.1

Cilj in področje uporabe

1.    Pogodbenici ob ponovni potrditvi svojih zavez v skladu s Sporazumom o STO določata potrebne ureditve za liberalizacijo trgovine s storitvami in ustanavljanja.

2.    Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da zahteva privatizacijo javnih podjetij ali da nalaga kakršno koli obveznost v zvezi z javnimi naročili.

3.    Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za dodeljene subvencije ali nepovratna sredstva, ki jih zagotovi pogodbenica, vključno z vladnimi posojili, jamstvi in zavarovanjem.

4.    V skladu z določbami tega poglavja vsaka pogodbenica ohrani pravico do urejanja, sprejetja novih predpisov ali opravljanja storitev za izpolnjevanje njenih ciljev politik.

5.    Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za sisteme socialne varnosti vsake pogodbenice.

6.    Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za opravljene storitve ali dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil, in sicer za katero koli opravljeno storitev ali katero koli dejavnost, ki se ne opravlja niti na komercialni podlagi niti v konkurenci z enim ali več ponudniki storitev ali vlagatelji.

7.    To poglavje se uporablja za ukrepe vsake pogodbenice, ki vplivajo na trgovino s storitvami in ustanavljanje, razen za:

(a)    nacionalno pomorsko kabotažo 27 ;

(b)    notranji ali mednarodni zračni prevoz, bodisi redni bodisi posebni, in storitve, ki se neposredno nanašajo na uresničevanje prometnih pravic, razen:

(i)    storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)    prodaje in trženja storitev letalskega prevoza;

(iii)    storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS), in

(iv)    storitev zemeljske oskrbe;

(c)    plovbo po celinskih plovnih poteh in

(d)    avdiovizualne storitve.

ČLEN 10.2

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a)    „potrošnja v tujini“ pomeni opravljanje storitve na ozemlju ene pogodbenice za potrošnika storitve druge pogodbenice (način 2);

(b)    „čezmejno opravljanje storitev“ pomeni opravljanje storitve z ozemlja ene pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice (način 1);

(c)    „gospodarska dejavnost“ vključuje vsako dejavnost gospodarske narave, ne glede na to, ali je povezana s storitvenimi ali nestoritvenimi sektorji, ob upoštevanju določb člena 10.1;

(d)    „podjetje“ pomeni ustanovljeno pravno osebo pogodbenice ali podružnico ali predstavništvo take pravne osebe pogodbenice, kot je opredeljena v skladu s tem členom;

(e)    „začasen vstop in bivanje fizičnih oseb“ pomeni vstop in začasno bivanje ključnega osebja, diplomiranih pripravnikov, poslovnih prodajalcev, ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov ene pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice v skladu z oddelkom B tega poglavja;

(f)    „ustanavljanje“ pomeni:

(i)    vzpostavitev, pridobitev ali ohranitev pravne osebe 28 ali

(ii)    vzpostavitev ali ohranitev podružnice ali predstavništva pravne osebe na ozemlju pogodbenice z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti;

(g)    „vlagatelj“ pogodbenice pomeni vsako osebo, ki želi opravljati ali opravlja gospodarsko dejavnost prek ustanovljene poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice 29 ;

(h)    „pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, pravilno ustanovljen ali kako drugače organiziran v skladu z veljavnim pravom kot pridobitna ali nepridobitna dejavnost ter v zasebni ali državni lasti, vključno z delniškimi družbami, trusti, družbami z neomejeno odgovornostjo, skupnimi podjetji, enoosebnimi družbami ali združenji;

(i)    pravna oseba je:

(i)    „v lasti“ fizičnih ali pravnih oseb pogodbenice, če je več kot 50 % lastniškega deleža v dejanski lasti fizičnih ali pravnih oseb te pogodbenice, in

(ii)    „pod nadzorom“ fizičnih ali pravnih oseb pogodbenice, če so te fizične ali pravne osebe pooblaščene, da imenujejo večino njenih direktorjev ali da drugače zakonito vodijo njeno delovanje;

(j)    „pravna oseba pogodbenice“ je pravna oseba, ki je:

(i)    ustanovljena ali kako drugače organizirana v skladu s pravom te pogodbenice in opravlja bistvene poslovne dejavnosti na ozemlju te pogodbenice ali druge pogodbenice, ali

(ii)    v primeru ustanovljene poslovne enote, ki je v lasti ali pod nadzorom:

(A)    fizičnih oseb te pogodbenice ali

(B)    pravnih oseb te pogodbenice, opredeljenih v točki (j)(i);

Ne glede na točko (ii) veljajo določbe tega poglavja tudi za ladjarske družbe, ki imajo sedež zunaj Evropske unije oziroma držav podpisnic Mercosurja in so pod nadzorom fizičnih oseb, ki imajo državljanstvo države članice Evropske unije oziroma države podpisnice Mercosurja, če so njihova plovila registrirana v skladu z zakonodajo in drugimi predpisi v tej državi članici Evropske unije oziroma v državi podpisnici Mercosurja in plujejo pod zastavo države članice Evropske unije oziroma države podpisnice Mercosurja 30 ;

(k)    „ukrep“ pomeni kakršen koli ukrep pogodbenice v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa ali v kateri koli drugi obliki;

(l)    „ukrepi, ki jih sprejme ali ohranja pogodbenica“ pomenijo ukrepe, ki jih sprejmejo:

(i)    javne uprave ali organi na centralni, regionalni ali lokalni ravni in

(ii)    nevladni organi pri izvajanju pooblastil, ki jim jih podelijo javne uprave ali organi na centralni, regionalni ali lokalni ravni;

(m)    „ukrepi pogodbenic, ki vplivajo na ustanavljanje, čezmejno opravljanje storitev, potrošnjo v tujini ter vstop in začasno bivanje fizičnih oseb“ vključujejo ukrepe v zvezi z:

(i)    nakupom, plačilom ali uporabo storitve;

(ii)    dostopom do storitev in uporabo storitev, ki so povezane z opravljanjem gospodarske dejavnosti in za katere ti pogodbenici zahtevata, da so na splošno dostopne javnosti, in

(iii)    dostopom oseb pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice, tudi prek ustanavljanja, za opravljanje gospodarske dejavnosti na tem ozemlju;

(n)    „fizična oseba“ pomeni osebo, ki ima državljanstvo ene od držav podpisnic Mercosurja ali ene od držav članic Evropske unije ali ima v skladu z njihovo zakonodajo tam stalno prebivališče 31 ;

(o)    „sektor“ gospodarske dejavnosti pomeni:

(i)    v zvezi s posebno zavezo, enega ali več podsektorjev ali vse podsektorje te storitve ali nestoritve, kot je določena v posebnih zavezah iz prilog 10-A do 10-E, ali

(ii)    sicer pa celoto tega storitvenega ali nestoritvenega sektorja z vsemi podsektorji;

(p)    „ponudnik storitev“ pomeni vsako osebo, ki želi opravljati ali opravlja storitev 32 , in

(q)    „opravljanje storitve“ vključuje pripravo, distribucijo, trženje, prodajo in izvedbo storitve.

ČLEN 10.3

Dostop do trga

1.    V zvezi z dostopom do trga prek ustanavljanja, čezmejnega opravljanja storitev, potrošnje v tujini ter vstopa in začasnega bivanja fizičnih oseb, kot je določeno v oddelku B, vsaka pogodbenica podjetjem, vlagateljem, storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v pogojih in omejitvah, dogovorjenih in opredeljenih v posebnih zavezah iz prilog 10-A do 10-E.

2.    V sektorjih, v katerih se sprejmejo zaveze v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohrani ali sprejme bodisi na podlagi regionalne razdelitve bodisi na podlagi svojega celotnega ozemlja, razen če je v prilogah 10-A do 10-E določeno drugače, opredeljeni kot:

(a)    omejitve števila ponudnikov storitev ali podjetij v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih pravic ali zahtev po oceni gospodarskih potreb;

(b)    omejitve skupne vrednosti transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb;

(c)    omejitve skupnega števila poslov ali skupne količine proizvodnje, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb;

(d)    omejitve udeležbe tujega kapitala v smislu omejitve največjega odstotka tujega deleža ali skupne vrednosti posamezne ali skupne tuje naložbe;

(e)    ukrepi, ki omejujejo ali zahtevajo posebne vrste pravne osebe ali skupnih podjetij, prek katerih lahko vlagatelj ali ponudnik storitev druge pogodbenice opravlja gospodarsko dejavnost, ali

(f)    omejitve skupnega števila fizičnih oseb, ki so lahko zaposlene v določenem sektorju ali ki jih podjetje lahko zaposli ter ki so potrebne za opravljanje gospodarske dejavnosti in so z njo neposredno povezane, v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb.

3.    Ocene gospodarskih potreb se opišejo jedrnato in jasno, pri čemer se navedejo elementi, zaradi katerih niso skladne s tem členom, in merila, na katerih temelji ocena.

ČLEN 10.4

Nacionalna obravnava

1.    V sektorjih iz prilog 10-A do 10-E ter ob upoštevanju pogojev in kvalifikacij iz navedenih prilog v zvezi z vsemi ukrepi, ki vplivajo na ustanavljanje 33 , čezmejno opravljanje storitev, potrošnjo v tujini ter vstop in začasno bivanje fizičnih oseb, kot je določeno v oddelku B, vsaka pogodbenica podjetjem, vlagateljem, storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotavlja svojim podobnim podjetjem, vlagateljem, storitvam in ponudnikom storitev.

2.    Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da podjetja, vlagatelje, storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava formalno enako ali formalno drugače, kot obravnava lastna podjetja, vlagatelje, storitve in ponudnike storitev.

3.    Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist podjetij, vlagateljev, storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s podobnimi podjetji, vlagatelji, storitvami in ponudniki storitev druge pogodbenice.

4.    Posebne zaveze, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva, da pogodbenici zagotovita nadomestilo za naravno podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih podjetij, vlagateljev, storitev ali ponudnikov storitev.

ČLEN 10.5

Seznam posebnih zavez

1.    Sektorji, ki jih vsaka pogodbenica liberalizira v skladu s tem poglavjem, ter, s pridržki, omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za storitve, ponudnike storitev, podjetja in vlagatelje druge pogodbenice v teh sektorjih, so določeni v prilogah 10-A do 10-E.

2.    Pogodbenici ne uporabljata nobenih omejitev dostopa do trga ali nacionalne obravnave, razen tistih iz prilog 10-A do 10-E.

ODDELEK B

VSTOP IN ZAČASNO BIVANJE FIZIČNIH OSEB,
KI OPRAVLJAJO STORITVE, IN IZ POSLOVNIH RAZLOGOV

ČLEN 10.6

Področje uporabe

1.    Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenice v zvezi z vstopom na njeno ozemlje in začasnim bivanjem na njenem ozemlju ključnega osebja, diplomiranih pripravnikov, poslovnih prodajalcev, ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov druge pogodbenice v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2.    Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za ukrepe, ki vplivajo na fizične osebe, ki želijo dostop do trga zaposlovanja pogodbenice, niti za ukrepe pogodbenice glede državljanstva, stalnega prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.

3.    Določbe tega oddelka nobeni pogodbenici ne preprečujejo uporabe ukrepov, potrebnih za urejanje vstopa, začasnega bivanja in urejenega gibanja fizičnih oseb na njenem ozemlju ali za zaščito celovitosti njenih meja, če taki ukrepi ne izničijo ali omejujejo koristi, ki za katero koli pogodbenico izhajajo iz posebnih zavez 34 .

4.    V skladu s členoma 10.17 in 10.18 nobena določba tega oddelka pogodbenici ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahteva, da imajo potrebne kvalifikacije ali poklicne izkušnje, ki so na ozemlju, kjer se dejavnost opravlja, zahtevane za zadevni sektor dejavnosti.

ČLEN 10.7

Opredelitev pojmov

1.    V tem oddelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)    „poslovni prodajalci“ pomenijo fizične osebe, ki so predstavniki pravne osebe pogodbenice ter prosijo za vstop na ozemlje druge pogodbenice in začasno bivanje na njem za namene pogajanj o prodaji storitev ali blaga oziroma sklenitve pogodb o prodaji storitev ali blaga za tega ponudnika. Ne ukvarjajo se z neposredno prodajo širši javnosti in ne prejemajo plačila od vira v pogodbenici gostiteljici, prav tako niso komisionarji;

(b)    „ponudniki pogodbenih storitev“ pomenijo fizične osebe, zaposlene v pravni osebi pogodbenice, ki nima ustanovljene poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in je s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici sklenila pogodbo o opravljanju storitev, za izpolnitev katere je potrebna začasna prisotnost njenih zaposlenih v tej drugi pogodbenici 35 ;

(c)    „diplomirani pripravniki“ pomenijo fizične osebe, ki jih je zaposlila pravna oseba pogodbenice za vsaj 1 (eno) leto, imajo univerzitetno diplomo in so začasno premeščeni v podjetje na ozemlju druge pogodbenice za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja v poslovnih tehnikah ali metodah 36 ;

(d)    „neodvisni strokovnjaki“ pomenijo fizične osebe, ki se ukvarjajo z opravljanjem določene storitve in so prisotne kot samozaposlene osebe na ozemlju ene pogodbenice, nimajo ustanovljene poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in so s končnim potrošnikom na ozemlju druge pogodbenice sklenile pogodbo o opravljanju storitev, za izpolnitev katere je potrebna njihova začasna prisotnost v tej pogodbenici 37 ;

(e)    „ključno osebje“ pomeni fizične osebe, ki so zaposlene pri pravni osebi pogodbenice, ki ni neprofitna organizacija, ter so odgovorne za ustanavljanje ali ustrezen nadzor, upravljanje in delovanje podjetja, ter vključujejo:

(i)    „poslovne obiskovalce“: fizične osebe na vodilnih položajih, ki so odgovorne za ustanovitev podjetja; ne ukvarjajo se z neposrednimi posli s širšo javnostjo in ne prejemajo plačila od vira, ki je v pogodbenici gostiteljici, in

(ii)    „osebe, premeščene znotraj podjetja“: fizične osebe, ki so zaposlene v pravni osebi pogodbenice ali so njeni partnerji vsaj 1 (eno) leto, ki so začasno premeščene v podjetje ali na sedež te pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice in ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:

(A)    vodstveni delavci:

fizične osebe na vodilnih položajih v pravni osebi, ki predvsem vodijo upravljanje podjetja in jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ ter ki med drugim:

–    vodijo podjetje ali njegov oddelek ali pododdelek;

–    spremljajo in nadzirajo delo drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja ali

–    imajo osebno pooblastilo, da zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(B)    strokovnjaki:

fizične osebe, zaposlene pri pravni osebi, ki imajo specializirano znanje, bistveno za gospodarsko dejavnost, tehnike ali upravljanje podjetja.

ČLEN 10.8

Ključno osebje in diplomirani pripravniki

Za vsak sektor, za katerega so bile sprejete zaveze za ustanavljanje, kot je navedeno v prilogah 10-B in 10-E, in ob upoštevanju morebitnih pridržkov iz prilog 10-C in 10-E, vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice dovoli, da v svojem podjetju zaposlijo fizične osebe te druge pogodbenice, če so taki zaposleni ključno osebje ali diplomirani pripravniki, kot so opredeljeni v členu 10.7. Začasni vstop in bivanje ključnega osebja in diplomiranih pripravnikov sta dovoljena za:

(a)    toliko časa, kot je potrebno za izpolnitev pogodbe, ali do 3 (tri) leta za osebe, premeščene znotraj podjetja, pri čemer se upošteva krajše obdobje;

(b)    do 60 (šestdeset) dni v katerem koli obdobju 12 (dvanajstih) mesecev za poslovne obiskovalce in

(c)    do 1 (enega) leta za diplomirane pripravnike.

ČLEN 10.9

Poslovni prodajalci

Za vsak sektor, za katerega so bile sprejete zaveze za čezmejno opravljanje storitev in ustanavljanje iz prilog 10-A, 10-B in 10-E ter ob upoštevanju morebitnih pridržkov iz prilog 10-C in 10-E, vsaka pogodbenica dovoli začasni vstop in bivanje poslovnih prodajalcev za obdobje do 90 (devetdesetih) dni v katerem koli obdobju 12 (dvanajstih) mesecev 38 .

ČLEN 10.10

Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki

1.    Za sektorje iz prilog 10-D in 10-E ter ob upoštevanju morebitnih pridržkov, navedenih v teh prilogah, vsaka pogodbenica ponudnikom pogodbenih storitev druge pogodbenice dovoli opravljanje storitev na svojem ozemlju s prisotnostjo fizičnih oseb pod naslednjimi pogoji:

(a)    pravna oseba, ki zaposluje fizično osebo, mora imeti pogodbo o opravljanju storitev za obdobje, ki ni daljše od 12 (dvanajstih) mesecev;

(b)    fizične osebe, ki vstopajo v drugo pogodbenico, morajo imeti ustrezno izobrazbo ali izkušnje v zvezi s storitvijo, ki se bo opravljala;

(c)    fizična oseba ne prejme plačila za opravljanje storitev, razen tistega, kar plača pogodbeni ponudnik storitev med njenim bivanjem v drugi pogodbenici;

(d)    začasen vstop in bivanje fizičnih oseb na ozemlju zadevne pogodbenice sta dovoljena za kumulativno obdobje največ 6 (šestih) mesecev v katerem koli obdobju 12 (dvanajstih) mesecev ali za čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje; in

(e)    dostop, odobren v skladu z določbami tega člena, se nanaša le na dejavnost v zvezi s storitvijo, ki je predmet pogodbe, in fizičnim osebam ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

2.    Za sektorje iz prilog 10-D in 10-E ter ob upoštevanju morebitnih pridržkov, navedenih v teh prilogah, vsaka pogodbenica neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice dovoli opravljanje storitev na svojem ozemlju s prisotnostjo fizičnih oseb pod naslednjimi pogoji:

(a)    fizične osebe morajo imeti pogodbo o opravljanju storitev za obdobje, ki ni daljše od 12 (dvanajstih) mesecev;

(b)    fizične osebe, ki vstopajo v drugo pogodbenico, morajo imeti ustrezno izobrazbo in poklicne kvalifikacije v zvezi s storitvijo, ki se bo opravljala;

(c)    začasen vstop in bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici sta dovoljena za kumulativno obdobje največ 6 (šestih) mesecev v katerem koli obdobju 12 (dvanajstih) mesecev ali za čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje, in

(d)    dostop, odobren v skladu z določbami tega člena, se nanaša le na dejavnost v zvezi s storitvijo, ki je predmet pogodbe, in fizični osebi ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

ODDELEK C

REGULATIVNI OKVIR

PODODDELEK 1

SPLOŠNO VELJAVNE DOLOČBE

ČLEN 10.11

Vzajemno priznavanje

1.    Nobena določba tega poglavja pogodbenici ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahteva, da imajo potrebne kvalifikacije ali poklicne izkušnje, ki so na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, določene za zadevni sektor dejavnosti.

2.    Za namene popolnega ali delnega izpolnjevanja njenih standardov ali meril za izdajo dovoljenj, licenciranje ali certificiranje vlagateljev in ponudnikov storitev lahko pogodbenica prizna pridobljeno izobrazbo ali izkušnje, izpolnjene zahteve ali licence ali certifikate, izdane v drugi pogodbenici. Takšno priznavanje, ki se lahko doseže z usklajevanjem ali drugače, lahko temelji na sporazumu ali dogovoru ali pa se podeli samostojno.

ČLEN 10.12

Preglednost

1.    Vsaka pogodbenica nemudoma, razen v izjemnih razmerah, najpozneje do začetka njihove veljavnosti objavi vse ukrepe za splošno uporabo, ki se nanašajo na to poglavje ali vplivajo nanj.

2.    Ukrepi iz odstavka 1 vključujejo ukrepe, ki se uporabljajo za vse načine opravljanja storitev, vključno s postopkom vstopa in začasnega bivanja kategorij fizičnih oseb, opredeljenih v členu 10.7. Informacije o teh ukrepih se posodabljajo. Vsaka pogodbenica olajša dostop do ustreznih informacij, tako da drugi pogodbenici sporoči, kje so na voljo ustrezne publikacije in spletna mesta.

3.    Če objava ukrepov iz odstavka 1 ni izvedljiva, se ti ukrepi dajo na voljo javnosti na drug način.

4.    Vsaka pogodbenica se nemudoma odzove na vse zahteve druge pogodbenice po posebnih informacijah o katerem koli od svojih ustreznih ukrepov za splošno uporabo iz odstavka 1, vključno z ukrepi v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem ponudnikov storitev iz odstavka 2.

5.    Vsaka pogodbenica vzpostavi eno ali več informacijskih točk, ki na zahtevo zagotovijo posebne informacije ponudnikom storitev druge pogodbenice o katerem koli ukrepu za splošno uporabo iz odstavka 1. Pogodbenici se medsebojno uradno obvestita o teh informacijskih točkah najpozneje v enem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma. Za informacijske točke ni nujno, da so depozitarne ustanove za zakone in druge predpise.

6.    Nobena določba tega poglavja od pogodbenice ne zahteva, naj da na voljo zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi vplivalo na upravičene poslovne interese določenih javnih ali zasebnih podjetij.

PODODDELEK 2

DOMAČA ZAKONODAJA

ČLEN 10.13

Področje uporabe

1.    Ta pododdelek se uporablja le za sektorje, v zvezi s katerimi je pogodbenica sprejela posebne zaveze, navedene v prilogah 10-A do 10-E, in v obsegu, v katerem se uporabljajo te posebne zaveze.

2.    Ta pododdelek se ne uporablja za ukrepe v obsegu, v katerem ti ukrepi pomenijo omejitve v skladu s členoma 10.3 in 10.4.

3.    V sektorjih, v katerih se sprejmejo posebne zaveze iz prilog 10-A do 10-E, vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi ukrepi za splošno uporabo, ki vplivajo na trgovino s storitvami in ustanavljanje, uvajajo razumno, objektivno in nepristransko.

4.    Vsaka pogodbenica ravna v skladu s tem pododdelkom glede ukrepov v zvezi z zahtevami in postopki za izdajo licenc ter kvalifikacijskimi zahtevami in postopki.

5.    Ta pododdelek se uporablja za ukrepe vsake pogodbenice v zvezi z zahtevami in postopki za izdajo licenc ter kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, ki vplivajo na:

(a)    čezmejno opravljanje storitev;

(b)    ustanavljanje podjetij, kot so opredeljena v členu 10.2, na njunem ozemlju, ali

(c)    začasno bivanje na njunem ozemlju za kategorije fizičnih oseb, opredeljene v členu 10.2.

ČLEN 10.14

Opredelitev pojmov

V tem pododdelku:

(a)    „pristojni organ“ pomeni katero koli javno upravo ali organ na centralni, regionalni ali lokalni ravni oziroma nevladni organ pri izvajanju pooblastil, ki mu jih podelijo javne uprave ali organi na centralni, regionalni ali lokalni ravni, in ki je upravičen do odločanja o izdaji dovoljenja za opravljanje storitve ali o izdaji dovoljenja za ustanovitev podjetja za opravljanje gospodarske dejavnosti;

(b)    „postopki za izdajo licenc“ pomenijo upravna in postopkovna pravila, ki jih mora ponudnik storitev ali vlagatelj, ki zahteva izdajo dovoljenja za opravljanje storitve ali ustanovitev podjetja, upoštevati, da bi dokazal izpolnjevanje zahtev za izdajo licenc;

(c)    „zahteve za izdajo licenc“ pomenijo bistvene zahteve, razen kvalifikacijskih zahtev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik storitev ali vlagatelj, da od pristojnega organa pridobi odločbo o dovoljenju za opravljanje storitve ali dovoljenju za ustanovitev podjetja za opravljanje gospodarske dejavnosti, vključno z odločbo o spremembi ali podaljšanju takega dovoljenja;

(d)    „kvalifikacijski postopki“ pomenijo upravna ali postopkovna pravila, ki jih mora upoštevati fizična oseba, da bi dokazala izpolnjevanje kvalifikacijskih zahtev za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitve, in

(e)    „kvalifikacijske zahteve“ pomeni bistvene zahteve, ki se nanašajo na usposobljenost fizične osebe za opravljanje storitve in ki morajo biti izpolnjene za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitve.

ČLEN 10.15

Pogoji za izdajo licenc

1.    Ukrepi vsake pogodbenice v zvezi z zahtevami za izdajo licenc temeljijo na merilih, ki so:

(a)    sorazmerna cilju javne politike;

(b)    jasna in nedvoumna;

(c)    objektivna in

(d)    objavljena vnaprej.

2.    Licenca se izda takoj, ko pristojni organ v okviru ustreznega pregleda ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev licence.

3.    Če je število razpoložljivih licenc za določeno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja razpoložljivih naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, vsaka pogodbenica izbere kandidate z nepristranskim in preglednim izbirnim postopkom, ki zagotavlja zlasti ustrezno obveščanje o začetku, izvedbi in končanju postopka. Ob upoštevanju določb iz tega člena lahko vsaka pogodbenica pri določanju pravil za izbirne postopke upošteva cilje javne politike.

ČLEN 10.16

Postopki za izdajo licenc

1.    Postopki za izdajo licenc so jasni in objavljeni vnaprej. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so postopki za izdajo licenc, ki jih uporabljajo pristojni organi, in njihove povezane odločbe objektivni in nepristranski do vseh vložnikov.

2.    Postopki za izdajo licenc ne smejo biti odvračilni in ne smejo neupravičeno zapletati ali zavlačevati opravljanja storitve.

3.    Vse pristojbine 39 za izdajo licenc, ki jih imajo lahko vložniki zaradi svoje vloge, so razumne in same po sebi ne omejujejo opravljanja storitve. Kolikor je to izvedljivo, bi morale biti te pristojbine sorazmerne s stroški zadevnih postopkov za izdajo licenc.

4.    Kolikor je to izvedljivo, pristojni organi pogodbenice določijo okvirne roke za obravnavo vloge. Vloge morajo biti obravnavane v razumnem roku. Ta rok začne teči šele, ko pristojni organi prejmejo vso dokumentacijo. Če to upravičuje kompleksnost vprašanja, lahko pristojni organi podaljšajo rok za razumno obdobje. Podaljšanje roka in njegovo trajanje se ustrezno utemeljita in se, kolikor je to izvedljivo, uradno sporočita vlagatelju pred iztekom prvotnega obdobja.

5.    V primeru nepopolne vloge se vložnika čim prej obvesti o potrebi po predložitvi morebitne dodatne dokumentacije. V takem primeru lahko pristojni organi začasno prekinejo obdobje iz odstavka 4, dokler ne prejmejo vse dokumentacije.

6.    Če je zahteva zavrnjena, ker ne izpolnjuje zahtevanih postopkov ali formalnosti, se vložnika čim prej obvesti o zavrnitvi in razpoložljivih pravnih sredstvih.

ČLEN 10.17

Kvalifikacijske zahteve

1.    Kvalifikacijske zahteve temeljijo na merilih, ki so:

(a)    sorazmerna cilju javne politike;

(b)    jasna in nedvoumna;

(c)    objektivna in

(d)    objavljena vnaprej.

2.    Če pogodbenica določi kvalifikacijske zahteve za opravljanje storitve, zagotovi, da obstajajo ustrezni postopki za preverjanje in ocenjevanje kvalifikacij ponudnikov storitev druge pogodbenice. Če pristojni organ pogodbenice meni, da članstvo v ustreznem poklicnem združenju na ozemlju druge pogodbenice kaže na raven usposobljenosti ali obseg izkušenj vložnika, se tako članstvo ustrezno upošteva.

3.    Za opravljanje poklicnih storitev je obseg preverjanj in vseh drugih kvalifikacijskih zahtev s strani pristojnega organa povezan s pravicami do opravljanja poklica, za opravljanje katerega se vloži vloga za izdajo dovoljenja, da se prepreči neupravičeno omejevanje oseb druge pogodbenice pri vložitvi vloge.

4.    Če je vložnik predložil vsa potrebna dokazila o svojih kvalifikacijah, pristojni organ pri preverjanju in ocenjevanju takih kvalifikacij ugotovi morebitne pomanjkljivosti in vložnika obvesti o zahtevah za odpravo teh pomanjkljivosti. Take zahteve lahko vključujejo obiskovanje tečaja, izpite in usposabljanje. Dejstvo, da vložnik pogodbenice predloži dokazila o kvalifikacijah, pridobljenih na ozemlju tretje države, samo po sebi ne pomeni a priori razloga, da pristojni organ druge pogodbenice zavrne vlogo in ne oceni predloženih kvalifikacij.

5.    Če se zahtevajo izpiti, vsaka pogodbenica zagotovi, da se načrtujejo v razumno pogostih časovnih presledkih. Kandidati za izpite imajo na voljo razumno obdobje za predložitev vlog.

6.    Ko so kvalifikacijske zahteve in vse druge veljavne regulativne zahteve izpolnjene, bi morala vsaka pogodbenica zagotoviti, da lahko ponudnik storitev opravlja zadevno storitev brez nepotrebnega odlašanja.

ČLEN 10.18

Kvalifikacijski postopki

1.    Kvalifikacijski postopki temeljijo na merilih, ki so:

(a)    jasna in nedvoumna;

(b)    objektivna in

(c)    objavljena vnaprej.

2.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da so kvalifikacijski postopki, ki jih uporabljajo pristojni organi, in njihove povezane odločbe nepristranski do vseh vložnikov.

3.    Od vložnika se načeloma ne zahteva, da se za kvalifikacijske postopke obrne na več kot 1 (en) pristojni organ.

4.    Če obstajajo posebni roki za vloge, se vložniku omogoči razumen rok za vložitev vloge. Pristojni organ začne vlogo obravnavati brez nepotrebnega odlašanja. Kolikor je to izvedljivo, pristojni organ sprejme vloge v elektronski obliki pod enakimi pogoji glede pristnosti, kot veljajo za vložitev vlog v papirni obliki.

5.    Če je mogoče, bi moral pristojni organ namesto izvirnega dokumenta sprejeti overjene kopije.

6.    Če pristojni organ zavrne vlogo, o tem, kolikor je to izvedljivo, pisno brez nepotrebnega odlašanja obvesti vložnika. Vložnika na zahtevo obvesti o razlogih za zavrnitev vloge ter opredeli morebitne pomanjkljivosti in načine, na katere se te pomanjkljivosti lahko odpravijo. Vložnika obvesti o roku za pritožbo zoper odločbo, če je na voljo. Vložniku omogoči, da v razumnem roku ponovno vloži vlogo.