EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.6.2025

COM(2025) 309 final

2025/0162(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi širšega svežnja sporazumov za utrditev, poglobitev in razširitev dvostranskih odnosov s Švicarsko konfederacijo

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•    Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska unija in Švicarska konfederacija (v nadaljnjem besedilu tudi: Švica) sta tesno povezani z gospodarskega, zgodovinskega, kulturnega, družbenega in političnega vidika. Unija je največja trgovinska partnerica Švice, Švica pa je četrta največja trgovinska partnerica Unije. V Švici živi več kot 1,5 milijona državljanov Unije, v Uniji pa živi malo manj kot 450 000 državljanov Švice. Vsak dan več sto tisoč obmejnih delavcev prečka mejo med EU in Švico v obe smeri.

Unija in Švica sta povezani z več dvostranskimi sporazumi. Švica prek sporazumov o prostem pretoku oseb, kopenskem prometu, zračnem prometu, trgovini s kmetijskimi proizvodi in vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti sodeluje na notranjem trgu Unije 1 . S Sporazumom med Unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda je Švica postala tudi pridružena schengenska država. Med pandemijo COVID-19 se je sodelovanje med Unijo in Švico na področju čezmejnih groženj za zdravje povečalo. Švica je tradicionalno močna partnerica na področju raziskav in inovacij. Z Unijo je sodelovala pri številnih programih financiranja Unije, osredotočenih zlasti na raziskave, inovacije in izobraževanje.

Čeprav so odnosi med EU in Švico tesni, jih ovirajo tudi številne dolgotrajne strukturne težave. Za rešitev teh težav sta Unija in Švica med letoma 2014 in 2021 opravili pogajanja o institucionalnem okvirnem sporazumu. Institucionalni okvirni sporazum bi zagotovil tudi okvir upravljanja za dodatne sporazume na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, vključno s sporazumi, za katere je Svet odobril pogajanja, zlasti o varnosti hrane (2003 in 2008) in električni energiji (2006). Poleg tega bi zagotovil okvir upravljanja za sporazum o zdravju, za katerega je Svet odobril pogajanja leta 2008.

Pogajalci so novembra 2018 dosegli dogovor o osnutku besedila institucionalnega okvirnega sporazuma na tehnični ravni. Ker je zvezni svet zavrnil potrditev osnutka besedila, so se pogajanja o drugih sporazumih ustavila, saj sta Svet v svojih sklepih z dne 19. februarja 2019 in Evropski parlament v svojem priporočilu z dne 26. marca 2019 sklenitev novih sporazumov o dostopu do notranjega trga ali izboljšanih pogojih v okviru obstoječih sporazumov pogojila s sklenitvijo institucionalnega okvirnega sporazuma. Švicarski zvezni svet se je 26. maja 2021 kljub nadaljnjim poskusom poiskati rešitev odločil, da enostransko prekine pogajanja o institucionalnem okvirnem sporazumu. Z enostransko odločitvijo Švice se je začasno ustavilo dvostransko sodelovanje na področju raziskav, inovacij in izobraževanja.

Po prekinitvi pogajanj o institucionalnem okvirnem sporazumu sta Evropska komisija in Švica marca 2022 začeli predhodne pogovore o prihodnjih odnosih med EU in Švico. Ti pogovori so privedli do skupnega dogovora, ki je odražal politično razumevanje obeh strani glede nadaljnjih korakov za prihodnja pogajanja ter opredelil sestavne dele in parametre širšega pogajalskega svežnja ter cilje za kompromis in rešitve v zvezi s ključnimi institucionalnimi in sektorskimi točkami.

Skupni dogovor sta Švicarski zvezni svet in Evropska komisija potrdila novembra 2023. Obe strani sta se zavezali, da ga bosta uporabili kot podlago v prizadevanjih za svoja pogajalska mandata, in izrazili namero, da se pogajanja zaključijo v letu 2024.

Zato je Komisija 20. decembra 2023 sprejela Priporočilo za sklep Sveta o odobritvi pogajanj o širšem svežnju ukrepov, določenih in opredeljenih med predhodnimi pogovori 2 . Splošni cilj teh pogajanj je bil posodobiti in okrepiti dvostranske odnose med Unijo in Švico, zagotoviti pošteno konkurenco med podjetji iz Unije in Švice, ki delujejo na notranjem trgu, ter zaščititi pravice državljanov Unije v Švici, vključno s preprečevanjem diskriminacije med državljani različnih držav članic. To bi državljanom, podjetjem in raziskovalcem na obeh straneh omogočilo, da v celoti izkoristijo geografsko bližino, skupne vrednote in gospodarske vezi med Unijo in Švico. Hkrati je zvezni svet opravil ustrezno pripravljalno delo na švicarski strani. Po zaključku ustreznih postopkov v Švici je Svet 12. marca 2024 sprejel sklep, s katerim je Komisijo pooblastil za začetek pogajanj o širšem svežnju ukrepov, skupaj s podrobnimi pogajalskimi smernicami 3 .

Pogajanja o širšem svežnju sta 18. marca 2024 začeli predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in takratna predsednica Švicarske konfederacije Viola Amherd. Komisija je pogajanja opravila v posvetovanju s Svetom, vključno s Svetom za splošne zadeve, in Delovno skupino za Efto, ki jo je Svet imenoval za posebni odbor za pogajanja s Švico. Ustrezno je bila upoštevana resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2023, Komisija pa je Evropski parlament izčrpno obveščala v skladu s členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Po devetih mesecih intenzivnih pogajanj sta predsednici von der Leyen in Amherd 20. decembra 2024 napovedali uspešen zaključek razprav o vseh elementih širšega svežnja. Širši sveženj vključuje posodobitev petih sporazumov, ki Švici že zdaj omogočajo dostop do notranjega trga Unije; posodobitev mehanizma za reševanje sporov v sporazumu o trgovini s kmetijskimi proizvodi v skladu z ustaljeno prakso v trgovinskih sporazumih Unije in Švice z drugimi partnerji; nov protokol o varnosti hrane, ki bo vzpostavil skupno območje varnosti hrane in zajemal vse razsežnosti prehranske verige ter nadomestil sanitarne in fitosanitarne priloge k sporazumu o trgovini s kmetijskimi proizvodi; nov sporazum o električni energiji, ki bo Švici omogočil sodelovanje na notranjem trgu Unije z električno energijo; nov sporazum o zdravju, ki bo Švici omogočil sodelovanje v mehanizmih in organih Unije, ki obravnavajo resne čezmejne grožnje za zdravje, zlasti v Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter sistemu zgodnjega obveščanja in odzivanja; nov sporazum o stalnem in pravičnem finančnem prispevku Švice h gospodarski in socialni koheziji v Uniji, ki odraža raven partnerstva in sodelovanja med pogodbenicama, ter nov sporazum, ki bo Švici omogočil sodelovanje v več programih Unije, odprtih za pridružitev tretjih držav: v programu Obzorje Evropa, programu Euratoma za raziskave in usposabljanje, programu ITER/F4E (Fuzija za energijo), programu Digitalna Evropa, programu Erasmus+ in programu EU za zdravje, katerega cilj je dopolniti sodelovanje, vzpostavljeno v sporazumu o zdravju, o katerem sta se obe partnerici pogajali v okviru istega širšega svežnja. Poleg zgoraj navedenih elementov širši sveženj vključuje tudi ločen protokol o parlamentarnem sodelovanju.

Ta predlog se nanaša na sklenitev naslednjih sporazumov in protokolov v okviru širšega svežnja:

(a)Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb;

(b)Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb;

(c)Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu;

(d)Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu;

(e)Protokol o državni pomoči k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu;

(f)Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga;

(g)Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga;

(h)Protokol o državni pomoči k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga;

(i)Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti;

(j)Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti;

(k)Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi;

(l)Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, ki vzpostavlja skupno območje varnosti hrane;

(m)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o električni energiji;

(n)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zdravju;

(o)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o rednem finančnem prispevku Švice k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik v Evropski uniji;

(p)Sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije;

(q)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v Agenciji Evropske unije za vesoljski program;

(r)Protokol med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o parlamentarnem sodelovanju.

Tem sporazumom in protokolom je priložena Skupna izjava Evropske unije in Švicarske konfederacije o vzpostavitvi dialoga na visoki ravni o širšem dvostranskem svežnju in morebitnem nadaljnjem razvoju dvostranskih odnosov med Evropsko unijo in Švico, ki bi jo bilo treba odobriti v imenu Unije.

Sporazum o sodelovanju Švice v Evropski agenciji za vesoljski program predvideva njegovo začasno uporabo od 1. januarja 2026 ali 1. januarja leta po njegovem podpisu, odvisno od tega, ali bo podpisan pred 1. julijem 2026.

Čeprav je sporazum o sodelovanju Švice v programih Unije sestavni del širšega svežnja, o katerem sta se partnerici dogovorili leta 2024, se je Komisija odločila, da pospeši predlog za njegov podpis, da bi se začel začasno uporabljati 1. januarja 2025. Komisija je v ta namen pripravila ločena predloga 4 .

Predlagani pristop bo omogočil uveljavitev prehodnih ureditev, ki jih je Komisija odobrila za Švico med pogajanji o širšem svežnju. Hkrati ne vpliva na pristop širšega svežnja, ki je bil vzpostavljen s skupnim dogovorom in potrjen s pooblastilom Sveta.

Sporazum o sodelovanju Švice v programih Unije vključuje samoderogacijsko klavzulo, ki določa, da se sporazum preneha začasno uporabljati, če Švica ne zaključi postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti svežnja do konca leta 2028. Predlog Komisije o podpisu sporazuma o sodelovanju Švice v programih Unije zato določa, da bo sklenjen v okviru širšega svežnja sporazumov, o katerih so potekala pogajanja v letu 2024.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Uvedba institucionalnih določb bo zagotovila doslednejšo in enotnejšo uporabo pravnega reda Unije za dele notranjega trga, na katerih sodeluje Švica, ali na področjih politik, za katera se je Švica zavezala k dinamičnemu usklajevanju, načelu enotne razlage in uporabe ter reševanju sporov, pri čemer ima v zadevah prava Unije vlogo Sodišče Evropske unije. V središče različnih sporazumov sta postavljeni načeli nediskriminacije državljanov Unije in enakih konkurenčnih pogojev za podjetja iz Unije in Švice.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Širši sveženj sporazumov med EU in Švico v celoti spoštuje Pogodbi ter ohranja celovitost in avtonomijo pravnega reda Unije. Uveljavlja vrednote, cilje in interese Unije ter zagotavlja doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov.

Institucionalne in vsebinske spremembe obstoječih sporazumov ter po potrebi uvedba pravil o državni pomoči in novi sporazumi bodo pripomogli k doseganju ciljev politik Unije na naslednjih področjih politik:

–notranji trg,

–konkurenca,

–zaposlovanje in socialne zadeve,

–prosti pretok oseb,

–promet,

–kmetijstvo,

–varnost in kakovost hrane,

–živali in proizvodi živalskega izvora,

–rastline in rastlinski proizvodi,

–varstvo potrošnikov,

–energetika,

–zdravje,

–trgovina.

Poleg tega bosta sporazum o pridružitvi Švice programom Unije in sporazum o sodelovanju Švice v Agenciji Evropske unije za vesoljski program prispevala k uresničevanju ciljev politike Unije na naslednjih področjih politike:

–izobraževanje in usposabljanje,

–raziskave in inovacije,

–digitalno gospodarstvo in družba,

–zdravje,

–vesolje.

Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o rednem finančnem prispevku Švice k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik v Evropski uniji bo prispeval k doseganju ciljev politik Unije v zvezi z njeno gospodarsko in socialno kohezijo.

Z zagotavljanjem, da Švica ustrezno finančno prispeva k upravljanju in delovanju agencij in organov, v katerih sodeluje, ter informacijskih sistemov, do katerih ima dostop, bodo zaščiteni finančni interesi Unije.

Forum za sodelovanje in dialog med poslanci Evropskega parlamenta in švicarsko zvezno skupščino, ustanovljen z namenskim protokolom, je v skladu s prakso v pridružitvenih sporazumih in sporazumih o strateškem partnerstvu, ki jih Unija sklepa s tretjimi državami.

Čeprav se več sporazumov ali protokolov, ki jih zajema ta predlog, pri izvajanju opira na tehnične in digitalne sisteme, predlog ne uvaja zahtev, zaradi katerih bi bile potrebne spremembe v zvezi z uporabo ali arhitekturo teh sistemov. Predlog ne vpliva na načelo „privzeto digitalno“.

2.PRAVNA PODLAGA

Sporazumi in protokoli, ki so predmet predlaganega sklepa, so neločljivo povezani in tvorijo skladno celoto ter določajo strukturo okrepljenega in celovitega partnerstva na številnih področjih, ki so zajeta s Pogodbama, na podlagi ustreznega ravnovesja pravic in obveznosti. Zato je ustrezna materialna pravna podlaga za predlagani sklep Sveta o sklenitvi navedenih sporazumov in protokolov člen 217 PDEU.

V primeru pridružitvenih sporazumov lahko Svet sprejme sklep o sklenitvi sporazuma po odobritvi Evropskega parlamenta. Ker je materialna pravna podlaga člen 217 PDEU, je potrebna odobritev Evropskega parlamenta. Zato je postopkovna pravna podlaga za sklep o sklenitvi sporazumov in protokolov, ki so predmet tega predloga, člen 218(6), drugi pododstavek, točka (a)(i), PDEU v povezavi z drugim pododstavkom člena 218(8) PDEU. Poleg tega bi moral biti kot pravna podlaga dodan člen 218(7) PDEU, saj je primerno, da Svet pooblasti Komisijo za odobritev, v imenu Unije, nekaterih sprememb sporazumov, ki se sprejmejo po poenostavljenem postopku ali jih sprejme organ, ustanovljen s sporazumi.

Pravna podlaga za predlagani sklep Sveta je torej člen 217 PDEU v povezavi s členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a)(i), členom 218(7) in drugim pododstavkom člena 218(8) PDEU.

Komisija meni, da ima Unija pristojnost na vseh področjih, zajetih s sporazumi in protokoli, ki so predmet tega predloga, zato bi sporazume in protokole morala skleniti Unija sama.

3.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Sporazum o sodelovanju Švice v programih Unije bo vplival na proračun Unije s pridružitvijo Švice programu Obzorje Evropa, programu Euratoma za raziskave in usposabljanje, dejavnostim Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, programu Digitalna Evropa, programu Erasmus+ in programu EU za zdravje. Ta sporazum določa poštene in uravnotežene pogoje glede finančnega prispevka Švice za programe Unije, v katerih bi sodelovala, vključno s splošnimi upravnimi stroški za upravljanje teh programov. Sporazum vključuje klavzulo o vzajemnosti, s katero se bo, kolikor je mogoče, pravnim subjektom s sedežem v Uniji zagotovil dostop do sodelovanja v enakovrednih raziskovalnih in inovacijskih programih Švice, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v domači zakonodaji Švice.

V delu I ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga, priložene temu predlogu, so navedene okvirne proračunske posledice sporazuma o sodelovanju Švice v programih Unije.

V sporazumih na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, v sporazumu o zdravju in sporazumu o Agenciji Evropske unije za vesoljski program, se je Švica strinjala, da bo finančno prispevala v proračun Unije za upravljanje in delovanje agencij in organov, v katerih sodeluje, ter informacijskih sistemov, do katerih ima dostop, ob upoštevanju področja uporabe vsakega sporazuma.

Če za agencije ali informacijske sisteme že obstajajo druge finančne ureditve, se te ohranijo.

Posebne finančne ureditve za agencije in informacijske sisteme so opisane v oddelku, ki podrobno opisuje določbe sporazumov. V delu II ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga, priložene temu predlogu, so ponazorjene prihodnje proračunske posledice teh ureditev in njihovi načini plačila.

4.DRUGI ELEMENTI

•Izvajanje s strani organov, ustanovljenih na podlagi sporazumov in protokolov

Sveženj sporazumov povezujejo podobne institucionalne določbe in/ali druge medsebojne povezave. Vsi sporazumi, zajeti v širšem svežnju, vključujejo skupne odbore, sestavljene iz predstavnikov Unije in Švice, ki večinoma sledijo istemu modelu. Vsi sporazumi na področjih, povezanih z notranjim trgom, sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi, sporazum o zdravju ter sporazum o rednem finančnem prispevku Švice k socialni in gospodarski koheziji Unije omogočajo ustanovitev delovnih skupin. Več sporazumov vsebuje mehanizme za reševanje sporov, ki sledijo istemu modelu in zagotavljajo, da se lahko obravnavajo kršitve obveznosti ene od pogodbenic v okviru zadevnega sporazuma ali svežnja sporazumov. S protokolom o parlamentarnem sodelovanju je ustanovljen tudi Skupni parlamentarni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Evropskega parlamenta in švicarske zvezne skupščine.

•Izvajanje in uporaba sporazumov in protokolov

V skladu s členom 216(2) PDEU so sporazumi, ki jih sklene Unija, zavezujoči za institucije Unije in njene države članice.

Komisijo je v skladu s členom 218(7) PDEU primerno pooblastiti, da sprejme stališče Unije v zvezi z nekaterimi tehničnimi odločitvami, ki se sprejmejo po poenostavljenem postopku ali jih sprejme organ, ustanovljen na podlagi sporazumov, ki so del svežnja, da se zagotovita uspešno in učinkovito upravljanje ter delovanje sporazumov in protokolov. Taka pooblastila se nanašajo na primer na naslednje vrste odločitev:

–opredelitev navodil za ravnanje z občutljivimi netajnimi podatki,

–ustanovitev novih delovnih skupin v okviru sporazumov,

–vključitev pravnih aktov Unije v sporazume na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, in v sporazum o zdravju, ob upoštevanju vseh potrebnih tehničnih prilagoditev,

–spremembe nekaterih prilog k sporazumu o trgovini s kmetijskimi proizvodi,

–spremembe nekaterih prilog k sporazumu o kopenskem prometu, razen tistih, za katere se uporablja dinamično usklajevanje,

–sprejetje rešitev za neposredno izmenjavo informacij med Evropsko komisijo ter švicarskimi pristojnimi in drugimi ustreznimi organi na področjih, kjer je potreben hiter prenos informacij.

Komisija bi morala vnaprej obvestiti Svet o vseh prihodnjih tovrstnih odločitvah. Svet lahko nasprotuje tem predlaganim odločitvam z manjšino v Svetu, ki lahko prepreči sprejetje, v skladu s členom 16(4) PEU. V tem primeru mora Komisija predlagano odločitev v imenu Unije zavrniti, ne da bi to posegalo v možnost naknadne predložitve predloga Svetu v skladu s členom 218(9) PDEU.

Za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz sporazumov, ki so del svežnja, sporazumi in protokoli predvidevajo trdne mehanizme izvrševanja v obliki mehanizmov za reševanje sporov v sporazumih na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, v sporazumu o trgovini s kmetijskimi proizvodi, sporazumu o zdravju in sporazumu o finančnem prispevku Švice h koheziji Unije.

Večina sporazumov in protokolov, ki so del svežnja, določa tudi možnost, da pogodbenici sprejmeta ukrepe za zaščito svojih interesov, kot so izravnalni ukrepi zaradi neizpolnjevanja odločitve arbitražnega sodišča ali zaščitni, izravnalni, krizni in drugi ukrepi v okoliščinah, opredeljenih v ustreznih sporazumih in protokolih. Pomembno je, da je Unija v celoti sposobna hitro in učinkovito uvesti te ukrepe. V ta namen bi morala Komisija vsako odločitev Unije o sprejetju takih ukrepov sprejeti v skladu s pogoji, ki so določeni v ustreznih določbah ustreznih sporazumov in protokolov.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Sestava širšega svežnja ter narava sporazumov in protokolov

Širši sveženj je sestavljen iz več sporazumov in protokolov, ki imajo različne namene in ureditve, čeprav imajo skupne elemente. Sveženj vključuje zlasti sporazume in protokol na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi, sporazume o sodelovanju in protokol o parlamentarnem sodelovanju. Več teh sporazumov in protokolov spremljajo skupne izjave. Sveženj dopolnjuje skupna izjava o vzpostavitvi dialoga na visoki ravni med Unijo in Švico.

Sporazumi na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica

Zaradi institucionalnih sprememb se bodo štirje od petih obstoječih sporazumov šteli za sporazume na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, kar ima posledice zlasti za njihovo medsebojno povezanost. Ta status bosta imela tudi novi sporazum in novi protokol.

Obstoječi sporazumi, ki se bodo šteli za sporazume na področjih, povezanih z notranjim trgom

–Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o prostem pretoku oseb),

–Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o zračnem prometu),

–Sporazum med Švicarsko konfederacijo in Evropsko skupnostjo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o kopenskem prometu),

–Sporazum med Švicarsko konfederacijo in Evropsko skupnostjo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o vzajemnem priznavanju).

Novi sporazum in protokol, ki se bosta štela za sporazuma na področjih, povezanih z notranjim trgom

–Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o električni energiji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o električni energiji),

–Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, ki vzpostavlja skupno območje varnosti hrane (v nadaljnjem besedilu: Protokol o skupnem območju varnosti hrane).

Sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi

–Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi). Ta sporazum se ne bo več štel za sporazum na področju, povezanem z notranjim trgom, na katerem sodeluje Švica.

Sporazumi o sodelovanju

–Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zdravju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o zdravju),

–Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o rednem finančnem prispevku Švice k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o koheziji),

–Sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o programih Unije),

–Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v Agenciji Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o Agenciji za vesoljski program).

Protokol o parlamentarnem sodelovanju

Protokol med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o parlamentarnem sodelovanju (v nadaljnjem besedilu: Protokol o parlamentarnem sodelovanju) zagotavlja pravno podlago in mehanizme za politično sodelovanje med Evropskim parlamentom in švicarsko zvezno skupščino.

Dialog na visoki ravni

„Skupna izjava Evropske unije in Švicarske konfederacije o vzpostavitvi dialoga na visoki ravni o širšem dvostranskem svežnju in morebitnem nadaljnjem razvoju dvostranskih odnosov med Evropsko unijo in Švico“ bo zagotovila okvir za politične razprave med evropskim komisarjem in švicarskim zveznim svetnikom, pristojnima za odnose med EU in Švico. Dialogi na visoki ravni so skupno orodje, na katerega se Unija opira pri zagotavljanju spodbud za sodelovanje s tretjimi državami na določenem področju.

Institucionalne določbe

(1)enotno razlago in uporabo: obveznost enotne razlage in uporabe zadevnih sporazumov na notranjem trgu in, če vključujejo pojme prava Unije, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, tako pred podpisom ustreznega sporazuma kot po njem;

(2)dinamično usklajevanje: obveznost pogodbenic, da ob upoštevanju omejenih izjem v zadevne sporazume vključita vse pravne akte Unije, ki spadajo na njihovo področje uporabe; zaradi svojega monističnega pravnega reda ti akti s svojo vključitvijo v sporazume postanejo del švicarskega pravnega reda. V zameno bo Švica sodelovala pri pripravi aktov, ki bodo vključeni v zadevne sporazume, in sicer bo na primer sodelovala v ustreznih odborih in skupinah strokovnjakov brez glasovalne pravice. Švica mora iz zgodovinskih razlogov v primeru sporazumov o vzajemnem priznavanju in kopenskem prometu sprejeti določbe nacionalnega prava, s katerimi se doseže rezultat, ki ga je treba doseči z navedenimi akti;

(3)reševanje sporov: učinkovit mehanizem za reševanje sporov na podlagi arbitraže tretje strani; arbitražno sodišče mora predložiti vprašanja v zvezi z določbami sporazumov, ki vključujejo pojme prava Unije, Sodišču Evropske unije, mnenja katerega so za arbitražno sodišče pravno zavezujoča;

(4)medsebojna povezanost sporazumov: možnost, da pogodbenici sprejmeta sorazmerne in učinkovite izravnalne ukrepe kot del postopka za reševanje sporov, če ena pogodbenica meni, da druga pogodbenica ni ravnala v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča; ti izravnalni ukrepi se lahko sprejmejo bodisi v zadevnem sporazumu bodisi v katerem koli drugem sporazumu, povezanem z notranjim trgom, vključno z delno ali popolno začasno prekinitvijo izvajanja takega sporazuma ali sporazumov.

Določbe o državni pomoči

Sodelovanje v agencijah in informacijskih sistemih

Švica bo pridobila dodaten dostop do agencij in/ali informacijskih sistemov na podlagi naslednjih sporazumov na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica: Sporazum o prostem pretoku oseb, Sporazum o vzajemnem priznavanju, Protokol o skupnem območju varnosti hrane in Sporazum o električni energiji. Švica bo pridobila tudi dodaten dostop do agencije in informacijskih sistemov v okviru Sporazuma o zdravju.

Zgoraj navedene standardne določbe se bodo uporabljale za ureditve financiranja, povezane z dodatnim dostopom do agencij in informacijskih sistemov, ki ga bo Švica pridobila prek širšega svežnja. Načeloma bi se morale te standardne določbe uporabljati za ureditve financiranja, povezane z vsakim nadaljnjim dostopom do agencij, organov, informacijskih sistemov in drugih dejavnosti, ki bi ga Švica lahko pridobila v prihodnosti na podlagi sporazumov, ki so del svežnja, ali na podlagi nadaljnjih sporazumov, ki jih lahko skleneta Unija in Švica.

Operativni prispevek, ki bo del letnega finančnega prispevka Švice, bo temeljil na razdelitvenem ključu za prispevke, opredeljenem kot razmerje med bruto domačim proizvodom (BDP) Švice po tržnih cenah in BDP Unije po tržnih cenah 5 . Razdelitveni ključ za prispevke se bo uporabljal za letni izglasovani proračun Unije, vpisan v ustrezne subvencijske vrstice proračuna Unije za zadevno leto, po potrebi s prilagoditvami, ki upoštevajo področje uporabe sporazuma. Operativni prispevek za informacijske sisteme in druge dejavnosti se bo izračunal z uporabo razdelitvenega ključa za prispevke za zadevni proračun za zadevno leto, kot je določen v dokumentih za izvrševanje proračuna (kot so delovni programi ali pogodbe). Letna pristojbina za sodelovanje bo znašala 4 % operativnega prispevka.

Vsi referenčni zneski bodo temeljili na odobritvah za prevzem obveznosti.

Sporazum o prostem pretoku oseb

–evropska mreža služb za zaposlovanje (EURES), vzpostavljena z Uredbo (EU) 2016/589 6 ,

–elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti (EESSI), vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 883/2004 in Uredbo (ES) št. 987/2009 7 ,

–moduli informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 8 , v zvezi z napotitvijo delavcev, storitvami, poklicnimi kvalifikacijami, evropsko poklicno izkaznico, reguliranimi poklici in enotnim digitalnim vstopnim mestom.

Sporazum o zračnem prometu

Sporazum o kopenskem prometu

Sporazum o vzajemnem priznavanju

Sporazum o električni energiji

Protokol o skupnem območju varnosti hrane

Protokol predvideva dostop Švice do Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ustanovljene z Uredbo (ES) št. 178/2002 16 , in vključuje standardni dodatek o njenih pravicah, privilegijih in imunitetah ter pravicah, privilegijih in imunitetah njenih zaposlenih. Protokol predvideva tudi finančni prispevek Švice v skladu z zgoraj navedenimi standardnimi načini financiranja za financiranje EFSA in naslednjih informacijskih sistemov:

–portal EUROPHYT, vzpostavljen z Direktivo Komisije 94/3/ES 17 ,

–sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF), vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 178/2002 18 ,

–platforma za sanitarno in fitosanitarno certificiranje (TRACES), vzpostavljena z Uredbo (EU) 2017/625 19 , in

–informacijski sistem za bolezni živali (ADIS), vzpostavljen z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/2002 20 .

Sporazum o zdravju

Sporazum o koheziji

Sporazum o programih Unije

Sporazum o programih Unije določa pravni okvir za sodelovanje Švice v programih Unije. Določa pogoje za izračun finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške ter zagotavlja pravico Unije, da zagotovi dobro finančno poslovodenje in zaščiti svoje finančne interese. Sporazum določa pogoje glede mobilnosti oseb, ki sodelujejo pri izvajanju teh programov Unije. Vključuje tudi določbe v zvezi z začasno prekinitvijo sodelovanja Švice v programih Unije in odpovedjo sporazuma.

Sporazum določa začasno uporabo z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2025, če bo podpisan pred 15. novembrom 2025, s ciljem, da se sodelovanje na področjih, ki jih zajema sporazum, začne na datum, določen za vsak program. Kar zadeva sodelovanje Švice v programu EU za zdravje, je navedeni datum povezan z datumom začetka veljavnosti Sporazuma o zdravju.

Protokol I določa pogoje za pridružitev Švice naslednjim programom Unije:

–celotnemu programu Obzorje Evropa od 1. januarja 2025: Obzorje Evropa (2021–2027) 23 je ključni program Unije za financiranje raziskav in inovacij,

–Programu Euratoma za raziskave in usposabljanje od 1. januarja 2025: programi, ki dopolnjujejo program Obzorje Evropa in spadajo na področje uporabe Pogodbe Euratom 24 ,

–programu Erasmus+ od 1. januarja 2027: Erasmus+ je program Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport 25 ,

–vsem komponentam programa Digitalna Evropa, razen tistim o kibernetski varnosti in polprevodnikih, od 1. januarja 2025: program Digitalna Evropa je program Unije, namenjen premoščanju vrzeli med raziskavami na področju digitalne tehnologije in uvajanjem na trg.

Protokol II zajema sodelovanje Švice v Fuziji za energijo (F4E), Evropskem skupnem podjetju za ITER, ustanovljenem s Sklepom Sveta 2007/198/Euratom 26 .

Protokol III predvideva pridružitev Švice posebnim delom programa EU za zdravje 27 v zvezi s pripravljenostjo na krize, kot je zajeta v Sporazumu o zdravju. Švica sodeluje v programu EU za zdravje od 1. januarja leta po začetku veljavnosti Sporazuma o zdravju do konca izvajanja programa EU za zdravje ali do konca večletnega finančnega okvira 2021–2027, pri čemer se upošteva krajše obdobje.

Sporazum o Agenciji za vesoljski program

Skupna izjava o vzpostavitvi dialoga na visoki ravni med Unijo in Švico

–spodbujati medsebojno razumevanje in sodelovanje pri obsežnem dvostranskem svežnju, doseženem s pogajanji, in morebitnem nadaljnjem razvoju njunih dvostranskih odnosov,

–razpravljati o vprašanjih skupnega interesa, zlasti o sodelovanju Švice na notranjem trgu in možnostih za okrepitev partnerstva ter

–oceniti izvajanje širšega dvostranskega svežnja, delo skupnih odborov in morebiten nadaljnji razvoj njunih dvostranskih odnosov.

Besedila sporazumov in uradnih obvestil

Besedila sporazumov in protokolov se Svetu predložijo skupaj s tem predlogom. Besedila skupnih izjav, priloženih različnim sporazumom ali protokolom, se predložijo skupaj s tem predlogom, skupaj s skupno izjavo o vzpostavitvi dialoga na visoki ravni med Unijo in Švico ter dvema enostranskima izjavama Švice v zvezi s Sporazumom o prostem pretoku oseb oziroma Sporazumom o zdravju.

V skladu s Pogodbama Komisija v imenu Unije pošlje uradna obvestila iz sporazumov in protokolov, s čimer se izrazi soglasje Unije, da jo navedeni instrumenti zavezujejo.

Preglednica 1 Pregled institucionalnih in drugih določb, ki so skupne sporazumom na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, in Sporazumu o zdravju

Preglednica 2 Določbe o državni pomoči, ki so skupne Sporazumu o električni energiji in protokoloma o državni pomoči k sporazumoma o zračnem in kopenskem prometu

2025/0162 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi širšega svežnja sporazumov za utrditev, poglobitev in razširitev dvostranskih odnosov s Švicarsko konfederacijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a)(i), člena 218(7) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta 30 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s Sklepom Sveta [...] z dne [datum] 31 je bil Sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije podpisan [datum] s pridržkom njegove poznejše sklenitve in se začasno uporablja od [datum] do začetka njegove veljavnosti.

(2)V skladu s Sklepom Sveta [...] z dne [datum] 32 je bil [datum] podpisan širši sveženj sporazumov s pridržkom njegove poznejše sklenitve. Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v Agenciji Evropske unije za vesoljski program se začasno uporablja od [datum] do začetka njegove veljavnosti.

(3)Svet je 12. marca 2024 33 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s Švicarsko konfederacijo (v nadaljnjem besedilu: Švica) o širšem svežnju ukrepov v zvezi z dvostranskimi odnosi s Švico, ki vsebuje institucionalne določbe in določbe o državni pomoči ter, kjer je ustrezno, posebne prilagoditve sporazumov med Unijo in Švico na področjih, povezanih z notranjim trgom 34 , sporazuma o sodelovanju Švice v programih Unije in sporazuma, ki je podlaga za stalni prispevek Švice k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami. Svet je Komisijo tudi pooblastil, da začne pogajanja s Švico o novih sporazumih o električni energiji, zdravju, varnosti hrane, sodelovanju Švice v agencijah Evropske unije za vesoljski program Unije in železnice ter o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, da se omogoči kabotaža.

(4)Komisija je v imenu Unije s pogajanji dosegla širši sveženj sporazumov, ki vključuje protokole o institucionalnih določbah, določbah o državni pomoči in določbah o spremembi k obstoječim sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, Protokol k obstoječemu Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, ki vzpostavlja skupno območje varnosti hrane, Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o električni energiji, Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zdravju, Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o rednem finančnem prispevku Švice k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik v Evropski uniji, Sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije, Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v Agenciji Evropske unije za vesoljski program ter Protokol med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o parlamentarnem sodelovanju.

(5)Institucionalni protokoli določajo obveznost Skupnega odbora, da vključi vse akte prava Unije, ki spadajo na področje uporabe sporazumov, ter določbe za zagotovitev, da Švico zavezujejo zadevna pravila. Zagotavljajo enotno razlago in uporabo vseh sporazumov na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, ter da se, kadar uporaba teh sporazumov vključuje pojme prava Unije, ti razlagajo in uporabljajo v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Institucionalni protokoli določajo učinkovit mehanizem za reševanje sporov na podlagi arbitraže, vključno s predložitvijo vseh vprašanj prava Unije, ki se pojavijo v zadevi, Sodišču Evropske unije. V primeru neizpolnjevanja odločitve arbitražnega sodišča se lahko sprejmejo sorazmerni izravnalni ukrepi v zadevnem sporazumu ali katerem koli sporazumu na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica.

(6)Protokoli o spremembah k obstoječim sporazumom uvajajo potrebne vsebinske spremembe, skladne z novim institucionalnim okvirom. Poleg tega Protokol o spremembi k Sporazumu o zračnem prometu določa medsebojno izmenjavo pravic kabotaže.

(7)Protokoli o državni pomoči k obstoječim sporazumom o zračnem in kopenskem prometu zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za sodelovanje Švice na notranjem trgu na področjih, ki jih zajemajo navedeni sporazumi. Švica bo uporabljala materialna in postopkovna pravila, vključno z mehanizmi nadzora in izvrševanja, enakovredna tistim, ki se uporabljajo v Uniji.

(8)Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi zagotavlja posodobitev mehanizma za reševanje sporov iz sporazuma v skladu z ustaljeno prakso v trgovinskih sporazumih Unije.

(9)Ločen protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi vzpostavlja skupno območje varnosti hrane, ki zajema vse razsežnosti prehranske verige. Ta protokol vključuje institucionalne določbe, ki so skupne vsem sporazumom na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica.

(10)Novi Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o električni energiji določa pravila in pogoje, pod katerimi lahko Švica sodeluje na notranjem trgu električne energije. Sporazum vključuje institucionalne določbe, ki so skupne vsem sporazumom na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, ter pravila o državni pomoči, ki so skoraj enaka pravilom, ki se uporabljajo na področju zračnega in kopenskega prometa.

(11)Cilj novega Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zdravju je okrepiti sodelovanje med Unijo in Švico v zvezi z resnimi čezmejnimi grožnjami za zdravje, po analogiji pa uporablja institucionalne določbe, ki so skupne sporazumom na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica. Ta sporazum je povezan s sodelovanjem Švice v programu za ukrepe Unije na področju zdravja (v nadaljnjem besedilu: program EU za zdravje).

(12)Novi Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o rednem finančnem prispevku Švice za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v Evropski uniji določa pravno podlago in parametre za redni finančni prispevek Švice k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik v Uniji v okviru širšega svežnja. Sporazum vključuje mehanizem za reševanje sporov; v primeru neizpolnjevanja arbitražne odločbe se lahko sprejmejo sorazmerni izravnalni ukrepi v katerem koli sporazumu, na katerega se nanaša sveženj.

(13)Novi Sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije bo Švici omogočil sodelovanje v več programih Unije, odprtih za pridružitev tretjih držav: Obzorje Evropa, program Euratoma za raziskave in usposabljanje, ITER/F4E (Fuzija za energijo), Digitalna Evropa, Erasmus+ in program EU za zdravje.

(14)Novi Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v Agenciji Evropske unije za vesoljski program določa pogoje, pod katerimi lahko Švica sodeluje pri delu agencije.

(15)Enake določbe v različnih institucionalnih protokolih in novih sporazumih zagotavljajo finančni prispevek Švice k stroškom informacijskih sistemov in agencij, v katerih sodeluje.

(16)S Protokolom med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o parlamentarnem sodelovanju je bil ustanovljen Skupni parlamentarni odbor kot forum za dialog in razpravo med poslanci Evropskega parlamenta in švicarsko zvezno skupščino, da bi se spodbudila medsebojno razumevanje in razmislek o širših odnosih med EU in Švico, vključno z njihovim morebitnim nadaljnjim razvojem.

(17)Zaradi bistvenih sprememb sporazumov, ki spadajo na področje uporabe Sklepa Sveta in Komisije 2002/309/ES, Euratom 35 , bi bilo treba člene 2 do 6 navedenega sklepa in ustrezne člene 3 sklepov Sveta 2011/51/EU 36 in 2011/738/EU 37 razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom, ki določa dosleden in celovit sklop pravil o uporabi in izvajanju ustreznih sporazumov v Uniji.

(18)Primerno je opredeliti načine zastopanja Unije v skupnih odborih in drugih organih, ustanovljenih s sporazumi in protokoli, ki so predmet tega sklepa.

(19)V skladu s členom 218(7) PDEU je primerno Evropsko komisijo pooblastiti, da v imenu Unije odobri sklop natančno opredeljenih sprememb sporazumov in protokolov, ki so predmet tega sklepa in ki jih je treba sprejeti po poenostavljenem postopku ali jih sprejme organ, ustanovljen z enim od sporazumov ali protokolov v skladu z določbami navedenih sporazumov ali protokolov. Vse druge sklepe, ki jih sprejme organ, ustanovljen na podlagi enega od sporazumov ali protokolov s pravnim učinkom, bi bilo treba odobriti v imenu Unije v skladu s členom 218(9) PDEU.

(20)V zvezi s tem je treba vzpostaviti ureditev za odločanje o stališčih, ki naj se v imenu Unije zastopajo v skupnih odborih in drugih organih, ustanovljenih s sporazumi in protokolom na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, ter Sporazumom med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zdravju, da se zagotovi, da so pravni akti, ki jih Unija sprejme na področjih, ki jih zajemajo navedeni sporazumi in protokol, vključeni v navedene sporazume in navedeni protokol čim prej po njihovem sprejetju in posredovanju Švici, da se zagotovi hkratna uporaba navedenih pravnih aktov v Uniji in Švici.

(21)Da bi se Uniji omogočilo hitro in učinkovito ukrepanje, da zaščiti svoje interese v skladu s sporazumi in protokoli, ki so predmet tega sklepa, je poleg tega Evropsko komisijo primerno pooblastiti, da sprejme sklepe o začasni prekinitvi uporabe sporazumov in protokolov z izravnalnimi, zaščitnimi, usklajevalnimi, kriznimi in opustitvenimi ukrepi v skladu s pogoji iz ustreznih določb sporazumov in protokolov.

(22)V zvezi s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi bi morala Evropska komisija še naprej sprejemati določene ukrepe, potrebne za izvajanje sporazuma.

(23)Sporazumi in protokoli, ki so predmet tega sklepa, tvorijo skladno celoto ter določajo strukturo okrepljenega in celovitega partnerstva na številnih področjih, ki so zajeta s Pogodbama, na podlagi ustreznega ravnovesja pravic in obveznosti. Sklep o sklenitvi teh sporazumov in protokolov bi zato moral temeljiti na materialni pravni podlagi iz Pogodbe o delovanju Evropske unije za pridružitveni sporazum, ki vključuje vzajemne pravice in obveznosti, skupne ukrepe in posebni postopek.

(24)Sklenitev Sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije v zvezi z zadevami, ki spadajo na področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom), je predmet ločenega postopka.

(25)Skupna izjava med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o vzpostavitvi dialoga na visoki ravni o širšem dvostranskem svežnju in morebitnem nadaljnjem razvoju dvostranskih odnosov med Evropsko unijo in Švico v imenu Evropske unije je bila v imenu Unije podpisana [datum].

(26)Sporazume in protokole, ki so predmet tega sklepa, ter skupne izjave, priložene tem sporazumom in protokolom, je treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.Odobrijo se naslednji sporazumi in protokoli:

(a)Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb 38 ;

(b)Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb 39 ;

(c)Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu 40 ;

(d)Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu 41 ;

(e)Protokol o državni pomoči k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu 42 ;

(f)Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga 43 ;

(g)Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga;

(h)Protokol o državni pomoči k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga 44 ;

(i)Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti 45 ;

(j)Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti 46 ;

(k)Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi 47 ;

(l)Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, ki vzpostavlja skupno območje varnosti hrane 48 ;

(m)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o električni energiji 49 ;

(n)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zdravju 50 ;

(o)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o rednem finančnem prispevku Švice k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik v Evropski uniji 51 ;

(p)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v Agenciji Evropske unije za vesoljski program 52 ;

(q)Protokol med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o parlamentarnem sodelovanju 53 .

2.Sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije se odobri v zvezi z zadevami, ki ne spadajo na področje uporabe Pogodbe Euratom 54 .

Člen 2

1.Odobri se Skupna izjava o vzpostavitvi dialoga na visoki ravni o širšem dvostranskem svežnju in morebitnem nadaljnjem razvoju dvostranskih odnosov med Evropsko unijo in Švico 55 .

2.Odobrijo se naslednje skupne izjave, priložene sporazumom in protokolom iz člena 1 tega sklepa:

(a)naslednje skupne izjave, priložene protokolu o spremembi iz člena 1, točka (a), tega sklepa 56 :

–Skupna izjava o državljanstvu Unije,

–Skupna izjava o preprečevanju zlorabe pravic iz Direktive 2004/38/ES in boj proti njej,

–Skupna izjava o zavrnitvi socialne pomoči in prenehanju prebivanja pred pridobitvijo stalnega prebivališča,

–Skupna izjava o uradnem obvestilu o nastopu zaposlitve,

–Skupna izjava o konvenciji o priznavanju kvalifikacij,

–Skupna izjava o prostih delovnih mestih,

–Skupna izjava o skupnih ciljih glede svobode opravljanja storitev do 90 delovnih dni in zagotavljanja pravic napotenih delavcev,

–Skupna izjava o učinkovitih nadzornih sistemih, vključno s švicarskim sistemom dvojnega izvrševanja,

–Skupna izjava o načelu enakega plačila za enako delo v istem kraju ter o sorazmerni in ustrezni ravni varstva napotenih delavcev,

–Skupna izjava o sodelovanju Švice pri dejavnostih Evropskega organa za delo,

–Skupna izjava o deklarativnem sistemu registracije obmejnih delavcev,

–Skupna izjava v zvezi z vključitvijo dveh pravnih aktov EU v Prilogo I k Sporazumu,

(b)skupna izjava, priložena protokolu o državni pomoči iz člena 1, točka (e), tega sklepa 57 ,

(c)skupna izjava, priložena protokolu o spremembi iz člena 1(1), točka (f), tega sklepa 58 ;

(d)skupna izjava, priložena protokolu o državni pomoči iz člena 1, točka (h), tega sklepa 59 ;

(e)skupna izjava, priložena sporazumu iz člena 1, točka (m), tega sklepa 60 .

3.Svet je seznanjen z naslednjimi izjavami Švice:

(a)Izjava Švice o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s samozaposlenimi osebami v okviru postopka uradnega obveščanja o kratkoročnem bivanju zaradi dela, ki je priložena protokolu o spremembi iz člena 1, točka (a), tega sklepa 61 ;

(b)Izjava Švicarske konfederacije o vključitvi institucionalnih elementov po analogiji v Sporazum o zdravju, ki je priložena sporazumu iz člena 1, točka (n), tega sklepa 62 .

Člen 3

1.Komisija zastopa Unijo v skupnih odborih in vseh dodatnih skupnih organih, ustanovljenih v skladu z naslednjimi sporazumi in naslednjim protokolom:

(a)Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb;

(b)Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu;

(c)Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga;

(d)Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti;

(e)Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi;

(f)Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, ki vzpostavlja skupno območje varnosti hrane;

(g)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o električni energiji;

(h)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zdravju;

(i)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o rednem finančnem prispevku Švice k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik v Evropski uniji;

(j)Sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije;

(k)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v Agenciji Evropske unije za vesoljski program.

2.Kadar Komisija zastopa Unijo v organih, ustanovljenih s sporazumi in protokolom iz odstavka 1, pravočasno obvesti Svet o razpravah in izidu sestankov ter aktih, sprejetih na teh sestankih.

3.Vsaka država članica lahko pošlje enega predstavnika, ki kot del delegacije Unije spremlja predstavnika Komisije na sestankih skupnih odborov, ustanovljenih s sporazumi in protokolom iz odstavka 1.

Člen 4

1.Komisija je pooblaščena, da sprejme stališče Unije v skupnih odborih, ustanovljenih s sporazumi in protokolom iz člena 3(1), v zvezi z naslednjimi sklepi:

(a)sklepi o določitvi navodil za ravnanje z občutljivimi netajnimi podatki;

(b)sklepi o ustanovitvi delovnih skupin ali strokovnih skupin v skladu s:

–členom 14(7) sporazuma iz člena 3(1), točka (a), tega sklepa,

–členom 21(8) sporazuma iz člena 3(1), točka (b), tega sklepa,

–členom 51(7) sporazuma iz člena 3(1), točka (c), tega sklepa,

–členom 10(7) sporazuma iz člena 3(1), točka (d), tega sklepa,

–členom 6(7) sporazuma iz člena 3(1), točka (e), tega sklepa,

–členom 11(8) protokola iz člena 3(1), točka (f), tega sklepa,

–členom 25(8) sporazuma iz člena 3(1), točka (g), tega sklepa,

–členom 19(7) sporazuma iz člena 3(1), točka (h), tega sklepa;

(c)sklepi, s katerimi se pravni akti Unije vključijo v sporazume, ob upoštevanju vseh potrebnih tehničnih prilagoditev, v skladu s:

–členom 5(4) vsakega od institucionalnih protokolov k sporazumom iz člena 3(1), točke (a) do (d), tega sklepa,

–členom 13(4) protokola iz člena 3(1), točka (f), tega sklepa,

–členom 27(4) sporazuma iz člena 3(1), točka (g), tega sklepa,

–členom 6(4) sporazuma iz člena 3(1), točka (h), tega sklepa;

(d)sklepi o določitvi seznama dodatnih odborov in drugih organov, v katerih sodelujejo švicarski strokovnjaki, kadar je to potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja sporazumov ali protokolov, v skladu s:

–členom 4(4) vsakega od institucionalnih protokolov k sporazumom iz člena 3(1), točke (a) do (d), tega sklepa,

–členom 12(4) protokola iz člena 3(1), točka (f), tega sklepa,

–členom 26(4) sporazuma iz člena 3(1), točka (g), tega sklepa,

–členom 5(4) sporazuma iz člena 3(1), točka (h), tega sklepa;

(e)sklepi o sprejetju pravil o varstvu osebnih podatkov, poslovni skrivnosti in legitimnih interesih zaupnosti, ki jih mora Mednarodni urad Stalnega arbitražnega sodišča spoštovati pri objavi odločitev arbitražnega sodišča, v skladu z ustreznim členom IV.2(4) naslednjih sporazumov ali protokolov:

–ustreznih dodatkov k institucionalnim protokolom k sporazumom iz člena 3(1), točke (a) do (d), tega sklepa,

–Dodatka o arbitražnem sodišču k protokolu iz člena 3(1), točka (f), tega sklepa,

–ustreznih protokolov o arbitražnem sodišču k sporazumom iz člena 3(1), točke (e), (g), (h) in (i);

(f)sklepi o sprejetju in posodobitvi seznama dnevnih nadomestil ter največjega in najmanjšega števila ur, za katere lahko arbitri prejmejo honorarje, v skladu s členom VI.6(2) vsakega od naslednjih sporazumov ali protokolov:

–ustreznih dodatkov o arbitražnem sodišču k institucionalnim protokolom k sporazumom iz člena 3(1), točke (a) do (d), tega sklepa,

–Dodatka o arbitražnem sodišču k protokolu iz člena 3(1), točka (f), tega sklepa,

–ustreznih protokolov o arbitražnem sodišču k sporazumom iz člena 3(1), točke (e), (g), (h) in (i) tega sklepa;

(g)naslednji sklepi na podlagi sporazuma iz člena 3(1), točka (c), tega sklepa:

–sklepi o razlikovanju dajatev, ki se uporabljajo za kategorije težkih tovornih vozil, in določitvi tehtanega povprečja dajatev iz člena 40(2) in (3) sporazuma v skladu z njegovim členom 40(2) in (5),

–sklepi o pregledu in posodobitvi najvišjih stopenj dajatev, določenih v členu 40(3) sporazuma; v skladu z njegovim členom 42(2),

–sklepi o določitvi upravnih postopkov, ki urejajo delovanje opazovalnice za nadzor cestnega, železniškega in kombiniranega prevoza v alpski regiji ter prispevka vsake pogodbenice k financiranju njenega delovanja v skladu s členom 45(2) in (3) sporazuma,

–sklepi, sprejeti na podlagi člena 46(2) in (4) sporazuma,

–sklepi v okviru sporazumnih zaščitnih ukrepov v primeru nastanka resnih motenj v čezalpskem pretoku prometa, ki posega v doseganje ciljev iz člena 30 sporazuma, v skladu s členom 47 sporazuma,

–sklepi o spremembi prilog 5, 6, 8 in 9 k sporazumu v skladu s členom 55(3) sporazuma,

–sklepi o določitvi postopka za sporočanje informacij med pristojnimi organi o prevoznikih, ki opravljajo take občasne mednarodne avtobusne prevoze, v skladu s členom 1, točka 2.3, Priloge 7 k sporazumu,

–sklepi o dovoljenjih za opravljanje mednarodnih avtobusnih prevozov v primerih, opisanih v členu 4 Priloge 7 k sporazumu, v skladu s členom 4(4) in (7) Priloge;

(h)naslednji sklepi na podlagi sporazuma iz člena 3(1), točka (d), tega sklepa:

–sklepi o pripravi postopka za izvajanje preverjanj, predvidenih v členih 7 in 8 sporazuma, v skladu s prvo in drugo alineo člena 10(3), točka (d), sporazuma,

–sklepi o priznanju ali preklicu organov za ugotavljanje skladnosti, ki se izpodbijajo na podlagi člena 8 sporazuma, v skladu s tretjo in četrto alineo člena 10(3), točka (e), sporazuma,

–sklepi o določitvi postopka za skupne inšpekcijske preglede skladnosti imenovanih organov s pogoji, določenimi v členu (2) Priloge 4 k sporazumu, v skladu s členom 4(3) Priloge;

(i)sklepi na podlagi sporazuma iz člena 3(1), točka (e), tega sklepa, v zvezi z:

–zadevami v zvezi s Prilogami 7 do 10 in Prilogo 12 k sporazumu ter dodatki k sporazumu,

–zadevami v zvezi s prilogami 4 do 6 in Prilogo 11 k sporazumu v prehodnem obdobju iz člena 32 protokola iz člena 3(1), točka (f), tega sklepa;

(j)sklepi, ki določajo ustrezne rešitve za neposredno izmenjavo informacij med Komisijo in švicarskimi pristojnimi ter ustreznimi organi na področjih, kjer je potreben hiter prenos informacij, v skladu s:

–členom 2(2) Priloge 1 k sporazumu iz člena 3(1), točka (d), tega sklepa,

–členom 40(3) in členom 41(2) sporazuma iz člena 3(1), točka (g), tega sklepa.

2.Za sklepe s pravnim učinkom, ki jih sprejmejo skupni odbori, ustanovljeni s sporazumi ali protokolom iz člena 3(1), razen sklepov iz odstavka 1 tega člena, se stališča, ki se zastopajo v imenu Unije, določijo v skladu s postopkom iz člena 218(9) PDEU.

Člen 5

1.Komisija sprejme vsako odločitev Unije o sprejetju naslednjih ukrepov:

(a)izravnalni ukrepi zaradi nepravilne uporabe instrumentov iz člena 3(1), točke (a) do (i), tega sklepa, za odpravo neravnovesij v skladu s:

–členom 11 vsakega od institucionalnih protokolov k sporazumom iz člena 3(1), točke (a) do (d), tega sklepa,

–členom 21 protokola iz člena 3(1), točka (f), tega sklepa,

–členom 33 sporazuma iz člena 3(1), točka (g), tega sklepa,

–členom 16 sporazuma iz člena 3(1), točka (h), tega sklepa ali

–členom 17 sporazuma iz člena 3(1), točka (i), tega sklepa;

(b)izravnalni in vmesni izravnalni ukrepi, če so zaščitni ukrepi, ki jih je Švica sprejela na podlagi sporazuma iz člena 3(1), točka (a), tega sklepa, namenjeni odpravi resnih gospodarskih ali socialnih težav, ki jih je povzročila uporaba sporazuma, povzročili neravnovesje med zadevnimi pravicami in obveznostmi iz sporazuma v skladu s členom 14a(3) in (5) sporazuma;

(c)naslednji ukrepi na podlagi sporazuma iz člena 3(1), točka (c), tega sklepa:

–enostranski zaščitni ukrepi za zvišanje dajatev, ki se uporabljajo za vozila v primeru težav s čezalpskimi cestnimi prometnimi tokovi in podpovprečno stopnjo uporabe železniških zmogljivosti Unije, da bi železniški in kombinirani prevoz postal konkurenčnejši v primerjavi s cestnim prevozom, v skladu s členom 46 sporazuma,

–sporazumni zaščitni ukrepi v primeru nastanka resnih motenj v čezalpskem pretoku prometa, ki posega v doseganje ciljev iz člena 30 sporazuma, v skladu s členom 47 sporazuma,

–krizni ukrepi za normalizacijo in ohranitev čezalpskih prometnih tokov v primeru resnih motenj, ki jih povzroči višja sila, v skladu s členom 48 sporazuma;

(d)zaščitni ukrepi v primeru, da v povezavi z uporabo prilog 1, 2 in 3 k sporazumu iz člena 3(1), točka (e), tega sklepa uvoz kmetijskih proizvodov s poreklom iz Švice povzroči ali grozi, da bo povzročil resne motnje na skupnih kmetijskih trgih Unije v skladu s členom 10 sporazuma;

(e)začasni zaščitni ukrepi v primeru, da Švica ne izpolnjuje obveznosti iz prilog 7 do 10 k sporazumu iz člena 3(1), točka (e), tega sklepa, kar pomeni tveganje ogrožanja zdravja ljudi ali zmanjšanja učinkovitosti ukrepov za boj proti goljufijam v skladu s členom 26 Priloge 7, členom 16 Priloge 8, členom 9 Priloge 9 in členom 5 Priloge 10 k sporazumu;

(f)začasna prekinitev ali odpoved sodelovanja Švice v programih Unije v skladu s členom 19 sporazuma iz člena 3(1), točka (j), tega sklepa;

(g)ukrepi, potrebni za zagotovitev celovitosti območja varnosti hrane v Uniji, kot je določeno v členu 15(3) protokola iz člena 3(l), točka (f), tega sklepa;

(h)začasna prekinitev sodelovanja Švice v agencijah, informacijskih sistemih in drugih navedenih dejavnostih Unije, do katerih ima Švica dostop v skladu s:

–členom 13(2) vsakega od institucionalnih protokolov iz člena 3(1), točke (a) do (d), tega sklepa,

–členom 9(2), členom 49(2) in členom 25(2) vsakega od sporazumov ter protokola iz člena 3(1), točke (f), (g) in (h), tega sklepa.

2.V primeru odločitev iz odstavka 1, točke (a) do (f), se Komisija pred sprejetjem odločitev posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom. Komisija lahko glede na nujnost zadeve določi rok, v katerem lahko Svet in Evropski parlament podata svoje mnenje.

Člen 6

1.Komisija sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje sporazuma iz člena 3(1), točka (e), tega sklepa, kar zadeva:

–izvajanje tarifnih koncesij iz Priloge 2 in Priloge 3 k sporazumu ter spremembe in tehnične prilagoditve, potrebne zaradi sprememb kombinirane nomenklature in oznak TARIC,

–izvajanje naslova III Priloge 7, člena 14 Priloge 8, Priloge 9, Priloge 10 ter členov 3, 13 in 15 Priloge 12 k sporazumu.

2.Komisija v prehodnem obdobju iz člena 32 protokola iz člena 3(1), točka (f), tega sklepa sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje prilog 4 do 6 in Priloge 11 k sporazumu iz člena 3(1), točka (e), tega sklepa.

Člen 7

1.Členi 2 do 6 Sklepa 2002/309/ES, Euratom se razveljavijo.

2.Člen 3 Sklepa 2011/51/EU in člen 3 Sklepa 2011/738/EU se razveljavita.

Člen 8

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

„PRIHODKI“ – ZA PREDLOGE, KI IMAJO POSLEDICE ZA PRIHODKOVNO STRAN PRORAČUNA

DEL I: PROGRAMI UNIJE 

1.NASLOV PREDLOGA

Predlog sklepa Sveta o sklenitvi širšega svežnja sporazumov za utrditev, poglobitev in razširitev dvostranskih odnosov s Švicarsko konfederacijo.

2.PRORAČUNSKE VRSTICE

V delu I so podrobno opisane finančne posledice Sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o programih Unije). V delu II so podrobno opisane finančne posledice sporazumov v širšem svežnju, ki predvidevajo finančni prispevek Švice k različnim agencijam in informacijskim sistemom.

·Obzorje Evropa

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–6 0 1 0 – Obzorje Evropa – Namenski prejemki

Znesek za zadevno leto, določen v proračunu:

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka):

–Celotni člen 01 01 01 (01 01 01 01, 01 01 01 02, 01 01 01 03, 01 01 01 11, 01 01 01 12, 01 01 01 13, 01 01 01 71, 01 01 01 72, 01 01 01 73, 01 01 01 74, 01 01 01 76)

–Celotni člen 01 02 01 (01 02 01 01, 01 02 01 02, 01 02 01 03)

–Celotni člen 01 02 02 (01 02 02 10, 01 02 02 11, 01 02 02 12, 01 02 02 20, 01 02 02 30, 01 02 02 31, 01 02 02 40, 01 02 02 41, 01 02 02 42, 01 02 02 43, 01 02 02 50, 01 02 02 51, 01 02 02 52, 01 02 02 53, 01 02 02 54, 01 02 02 60, 01 02 02 61, 01 02 02 70)

–Celotni člen 01 02 03 (01 02 03 01, 01 02 03 02, 01 02 03 03)

–Celotni člen 01 02 04 (01 02 04 01, 01 02 04 02)

–Člen 01 02 05

–Proračunska vrstica 20 XX – Upravni odhodki Evropske komisije.

·Program Erasmus+

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–6 0 1 0 – Erasmus+ – Namenski prejemki

Znesek za zadevno leto, določen v proračunu:

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka):

–Celotni člen Erasmus+ (razdelek 2: 07.030101, 07.030102, 07.0302, 07.0303, 07.010201.xx, 07.010275)

–Erasmus+ (razdelek 6: 15.020102, 14.020150, 14.010175, 15.010175).

–Proračunska vrstica 20 XX – Upravni odhodki Evropske komisije

·Program EU za zdravje

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–Naslov 6: Prihodki, prispevki in povračila, povezani s politikami Unije, poglavje 6 1: Kohezija, odpornost in vrednote, člen 6 1 1: Okrevanje in odpornost ter postavka: 6 1 1 3 – Program EU za zdravje – Namenski prejemki

Prihodki bodo dodeljeni naslednjim odhodkovnim vrsticam:

·Digitalna Evropa

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–6 0 2 2 – Program za digitalno Evropo – Namenski prejemki

Znesek za zadevno leto, določen v proračunu: 19 296 000

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka):

3.FINANČNE POSLEDICE 63

    Predlog nima finančnih posledic.

    Predlog nima finančnih posledic za odhodke, ima pa finančne posledice za prihodke.

    Predlog ima finančne posledice za namenske prejemke.

Njihov učinek je naslednji:

·Obzorje Evropa

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Stanje po ukrepu
Prihodkovna proračunska vrstica	2025	2026	2027
6 0 1 0	636,724	640,836	656,483

Odhodkovna proračunska vrstica	2025	2026	2027
Členi 01 01 01; 01 02 01; 01 02 02; 01 02 03; 01 02 04; 01 02 05	621,194	622,171	631,234
20 XX	15,530	18,665	25,249

·Program Erasmus+

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	2027
6 0 1 0	181,1

Odhodkovna proračunska vrstica	2027
Členi: 07.030101, 07.030102, 07.0302, 07.0303, 07.010201, 07.010275	174,1
20 XX	7,0

·Program EU za zdravje

v mio. EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	2026 67	2027
Člen 6113	23,869	23,869

v mio. EUR (na eno decimalno mesto natančno)

·Digitalna Evropa

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Stanje po ukrepu
Prihodkovna proračunska vrstica	2025	2026	2027
6 0 2 2	19,296	18,793	21,786

Odhodkovna proračunska vrstica	2025	2026	2027
Členi 02 01 30 02 04 02 02 04 03 02 04 04 02 04 05	18,826	18,245	20,948
20 XX	0,470	0,548	0,838

4.UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Komisija preprečuje goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije. Preprečevanje in odkrivanje goljufij je zato splošna obveznost vseh služb Komisije v okviru njihovih vsakodnevnih dejavnosti v zvezi z uporabo virov.

Kakršne koli goljufije ali nepravilnosti v zvezi s sredstvi Unije imajo posebno negativne posledice za ugled Komisije in izvajanje politik Unije. Sedanja strategija Komisije za boj proti goljufijam (CAFS) (COM(2019) 196 final) je bila sprejeta 29. aprila 2019 in je nadomestila strategijo iz leta 2011. V tem dokumentu o politiki so določene prednostne naloge Komisije na področju boja proti goljufijam ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Glavna cilja strategije iz leta 2019 sta (1) „[n]adalje izboljšati razumevanje vzorcev goljufij, profilov goljufov in sistemskih ranljivosti v zvezi z goljufijami, ki škodijo proračunu EU“ (zbiranje in analiza podatkov), ter (2) „[o]ptimizirati usklajevanje, sodelovanje in poteke dela za boj proti goljufijam, zlasti med službami Komisije in izvajalskimi agencijami“ (usklajevanje, sodelovanje in postopki). Strategijo spremlja akcijski načrt, ki je bil revidiran julija 2023 in katerega namen je, kot je bil namen njegovega predhodnika, okrepiti vse dele cikla boja proti goljufijam: preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in odpravljanje.

Vodilna načela in ciljni standardi strategije Komisije za boj proti goljufijam iz leta 2019 so:

–ničelna toleranca do goljufij,

–boj proti goljufijam kot sestavni del notranje kontrole,

–stroškovna učinkovitost kontrol,

–poklicna integriteta in usposobljenost osebja Unije,

–preglednost porabe sredstev Unije,

–preprečevanje goljufij, zlasti zaščita programov porabe pred goljufijami,

–učinkovite preiskovalne zmogljivosti in hitra izmenjava informacij,

–hitra odprava (vključno z izterjavo sredstev, pridobljenih s poneverbo, in sodnimi/upravnimi sankcijami),

–dobro sodelovanje med notranjimi in zunanjimi akterji, zlasti med Unijo in odgovornimi nacionalnimi organi ter med službami vseh zadevnih institucij in organov Unije,

–učinkovito notranje in zunanje komuniciranje o boju proti goljufijam.

Členi 11 do 14 Sporazuma o programih Unije vsebujejo podrobne določbe o dobrem finančnem poslovodenju, ki vključujejo tudi ukrepe za boj proti goljufijam. Te ukrepe je treba uporabljati horizontalno, da se zagotovi zaščita finančnih interesov Unije v vseh programih ali dejavnostih Unije, zajetih v morebitnih prihodnjih protokolih, ki jih lahko sprejme Skupni odbor na podlagi Sporazuma o programih Unije za pridružitev Švicarske konfederacije številnim programom ali dejavnostim Unije. Uporabljajo se tudi za protokole, saj so protokoli in priloge njihov sestavni del.

Zlasti člena 11 in 12 Sporazuma določata potrebne podrobnosti in postopke ter omogočata brezhibno izvajanje nalog s strani organov, da se zavarujejo finančni interesi Unije (Evropska komisija ali druge osebe, ki jih pooblasti Evropska komisija, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskim računskim sodiščem in Evropskim javnim tožilstvom (EJT)). Načelo med celotnim izvajanjem programov ali dejavnosti, zajetih s protokoli k Sporazumu o programih Unije, ostaja enako: finančne interese Unije je treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno z ukrepi v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij.

V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, uradu OLAF in Računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Kot je izrecno določeno v členu 11(4) Sporazuma o programih Unije, se lahko pregledi in revizije izvajajo tudi po začasni prekinitvi uporabe protokola, prenehanju uporabe ali odpovedi Sporazuma o programih Unije.

Sporazum o programih Unije zagotavlja možnost, da urad OLAF na ozemlju Švicarske konfederacije izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, švicarskih subjektov, ki so pogodbene stranke ustreznega sporazuma o financiranju, ali tretjih oseb, ki so švicarski subjekti, ki izvajajo sporazum o financiranju na podlagi pogodbe, in sicer v skladu z zadevnim sporazumom o financiranju in drugo veljavno pogodbo ter v obsegu, določenem v njiju. Evropska komisija in urad OLAF pri izvajanju svojih nalog na ozemlju Švicarske konfederacije delujeta v skladu s švicarskim pravom.

Preglede in revizije lahko izvajajo uradniki Unije, zlasti uradniki Evropske komisije in Evropskega računskega sodišča, ali druge osebe, ki jih pooblasti Evropska komisija. Evropska komisija ali druge osebe, ki jih pooblasti Evropska komisija, pri izvajanju svojih nalog na ozemlju Švicarske konfederacije delujejo v skladu s švicarskim pravom.

Švicarski organi v skladu z veljavnimi instrumenti mednarodnega sodelovanja sodelujejo z organi Unije ali držav članic, pristojnimi za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, vključno z vložitvijo obtožnice zoper domnevne storilce in sostorilce navedenih kaznivih dejanj. Zahteve, predložene v skladu z veljavnimi instrumenti mednarodnega sodelovanja, lahko po potrebi vključujejo zahteve EJT v zvezi s preiskavami ali pregonom. To omogoča sodelovanje z EJT, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava.

Poleg tega Sporazum o programih Unije določa učinkovite mehanizme za zagotavljanje izvrševanja sklepov Komisije na ozemlju Švicarske konfederacije.

5.DRUGE OPOMBE

Metoda za izračun finančnega prispevka Švicarske konfederacije v programih Unije je opredeljena v členu 7 o finančnih pogojih ob dopolnitvi iz členov 8 in 9 Sporazuma ter v Prilogi I o določbah o finančnem izvajanju k Sporazumu.

Kar zadeva program EU za zdravje, ocenjena porazdelitev prispevka pridružene države v različne proračunske vrstice programa temelji na sorazmernem deležu vsake proračunske vrstice v proračunu programa v proračunu Unije (odobritve C1, ki temeljijo na finančnem načrtovanju za obdobje 2021–2027, vključno z ocenjenim povečanjem iz glob – člen 5 večletnega finančnega okvira). Okvirni znesek prispevka pridružene države bo namenjen tudi kritju decentraliziranih upravnih odhodkov (zunanje osebje/drugi odhodki za upravljanje).

DEL II:

AGENCIJA EVROPSKE UNIJE ZA VESOLJSKI PROGRAM

1.NASLOV PREDLOGA

Predlog sklepa Sveta o podpisu širšega svežnja sporazumov za utrditev, poglobitev in razširitev dvostranskih odnosov s Švicarsko konfederacijo.

2.PRORAČUNSKE VRSTICE

V delu II so podrobno opisane finančne posledice Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v Agenciji Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). V delu I so podrobno opisane finančne posledice Sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije. V delu III so podrobno opisane finančne posledice drugih sporazumov v širšem svežnju, ki predvidevajo finančni prispevek Švice k različnim agencijam in informacijskim sistemom.

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–Člen 04 10 01 – Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA) – Zunanji namenski prejemki

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka):

–Člen 04 10 01 – Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA) – Izglasovani proračun.

3.FINANČNE POSLEDICE 68

    Predlog nima finančnih posledic.

    Predlog nima finančnih posledic za odhodke, ima pa finančne posledice za prihodke.

    Predlog ima finančne posledice za namenske prejemke.

Njihov učinek je naslednji:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odhodkovna proračunska vrstica	2026	2027
04 10 01	4 098 115	4 185 977

4.UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Komisija preprečuje goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije. Preprečevanje in odkrivanje goljufij je zato splošna obveznost vseh služb Komisije v okviru njihovih vsakodnevnih dejavnosti v zvezi z uporabo virov.

Kakršne koli goljufije ali nepravilnosti v zvezi s sredstvi Unije imajo posebno negativne posledice za ugled Komisije in izvajanje politik Unije. Sedanja strategija Komisije za boj proti goljufijam (CAFS) (COM(2019) 196) je bila sprejeta 29. aprila 2019 in je nadomestila strategijo iz leta 2011. V tem dokumentu o politiki so določene prednostne naloge Komisije na področju boja proti goljufijam ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Glavna cilja strategije iz leta 2019 sta (1) „[n]adalje izboljšati razumevanje vzorcev goljufij, profilov goljufov in sistemskih ranljivosti v zvezi z goljufijami, ki škodijo proračunu EU“ (zbiranje in analiza podatkov), ter (2) „[o]ptimizirati usklajevanje, sodelovanje in poteke dela za boj proti goljufijam, zlasti med službami Komisije in izvajalskimi agencijami“ (usklajevanje, sodelovanje in postopki). Strategijo spremlja akcijski načrt, ki je bil revidiran julija 2023 in katerega namen je, kot je bil namen njegovega predhodnika, okrepiti vse dele cikla boja proti goljufijam: preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in odpravljanje.

Vodilna načela in ciljni standardi strategije Komisije za boj proti goljufijam iz leta 2019 so:

–ničelna toleranca do goljufij,

–boj proti goljufijam kot sestavni del notranje kontrole,

–stroškovna učinkovitost kontrol,

–poklicna integriteta in usposobljenost osebja Unije,

–preglednost porabe sredstev Unije,

–preprečevanje goljufij, zlasti zaščita programov porabe pred goljufijami,

–učinkovite preiskovalne zmogljivosti in hitra izmenjava informacij,

–hitra odprava (vključno z izterjavo sredstev, pridobljenih s poneverbo, in sodnimi/upravnimi sankcijami),

–dobro sodelovanje med notranjimi in zunanjimi akterji, zlasti med Unijo in odgovornimi nacionalnimi organi ter med službami vseh zadevnih institucij in organov Unije,

–učinkovito notranje in zunanje komuniciranje o boju proti goljufijam.

Člen 11 Sporazuma o Agenciji za vesoljski program in Priloga III k Sporazumu o sodelovanju Švice v EUSPA vsebujeta podrobne določbe o finančnih vidikih glede švicarskih udeležencev v dejavnostih Agencije za vesoljski program, ki vključujejo tudi ukrepe za boj proti goljufijam. Priloga III vsebuje potrebne podrobnosti in postopke ter omogoča, da organi brezhibno izvajajo naloge za zaščito finančnih interesov Unije (Evropska komisija ali druge osebe, ki jih pooblasti Evropska komisija, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim računskim sodiščem). Finančne interese Unije je treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno z ukrepi v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij.

V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, uradu OLAF in Računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Kot je izrecno določeno v členu 11(4) Sporazuma o Agenciji za vesoljski program, se lahko pregledi in revizije izvajajo tudi po začasni prekinitvi uporabe protokola, prenehanju uporabe ali odpovedi Sporazuma.

Sporazum o Agenciji za vesoljski program zagotavlja možnost, da urad OLAF na ozemlju Švicarske konfederacije izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, švicarskih subjektov, ki so pogodbene stranke ustreznega sporazuma o financiranju, ali tretjih oseb, ki so švicarski subjekti, ki izvajajo sporazum o financiranju na podlagi pogodbe, in sicer v skladu z zadevnim sporazumom o financiranju in drugo veljavno pogodbo ter v obsegu, določenem v njiju. Evropska komisija in urad OLAF pri izvajanju svojih nalog na ozemlju Švicarske konfederacije delujeta v skladu s švicarskim pravom.

Preglede in revizije lahko izvajajo uradniki Unije, zlasti uradniki Evropske komisije in Evropskega računskega sodišča, ali druge osebe, ki jih pooblasti Evropska komisija. Evropska komisija ali druge osebe, ki jih pooblasti Evropska komisija, pri izvajanju svojih nalog na ozemlju Švicarske konfederacije delujejo v skladu s švicarskim pravom.

Švicarski organi v skladu z veljavnimi instrumenti mednarodnega sodelovanja sodelujejo z organi Unije ali držav članic, pristojnimi za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, vključno z vložitvijo obtožnice zoper domnevne storilce in sostorilce navedenih kaznivih dejanj. Zahteve, predložene v skladu z veljavnimi instrumenti mednarodnega sodelovanja, lahko po potrebi vključujejo zahteve EJT v zvezi s preiskavami ali pregonom. To omogoča sodelovanje z EJT, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava.

Poleg tega Sporazum o Agenciji za vesoljski program določa učinkovit mehanizem za zagotavljanje izvrševanja sklepov Komisije na ozemlju Švicarske konfederacije.

5.DRUGE OPOMBE

Letni finančni prispevek Švice k financiranju EUSPA bo v obliki vsote operativnega prispevka na eni strani in pristojbine za sodelovanje na drugi strani, kot je opredeljeno v členu 4 Sporazuma o Agenciji za vesoljski program in Prilogi I k navedenemu sporazumu.

Operativni prispevek bo temeljil na razdelitvenem ključu za prispevke, opredeljenem kot razmerje med bruto domačim proizvodom (BDP) Švice po tržnih cenah in BDP Unije po tržnih cenah. Bruto domača proizvoda, ki se uporabita, bosta zadnja razpoložljiva z dne 1. januarja leta, v katerem bo opravljeno letno plačilo, kakor določi Statistični urad Evropske unije (Eurostat), ob ustreznem upoštevanju Sporazuma o sodelovanju na področju statistike 69 . Če se ta sporazum preneha uporabljati, se BDP Švice določi na podlagi podatkov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Operativni prispevek se bo izračunal z uporabo razdelitvenega ključa za prispevke v izglasovanem letnem proračunu Unije, vpisanem v ustrezne subvencijske vrstice proračuna Unije za zadevno leto. Vsi referenčni zneski bodo temeljili na odobritvah za prevzem obveznosti.

Letna pristojbina za sodelovanje je odstotek letnega operativnega prispevka. Letna pristojbina za sodelovanje znaša:

–    v letu 2026: 2 %

–    v letu 2027: 3 %

–    v letu 2028 in naslednjih letih: 4 %.

Vsi finančni prispevki Švice ali plačila s strani Unije in izračun dolgovanih zneskov ali zneskov, ki jih je treba prejeti, bodo izvršeni v eurih.

Evropska komisija Švici izda zahtevke za plačilo sredstev, ki ustrezajo prispevku Švice. Švica plača znesek, naveden v zahtevku za plačilo sredstev, najpozneje 45 dni po prejemu zahtevka za plačilo sredstev.

Švica za vsako zamudo pri plačilu finančnega prispevka plača zamudne obresti na neporavnani znesek od datuma zapadlosti. Za zneske terjatev, ki niso plačani do datuma zapadlosti, velja obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, ali 0 %, katera koli je višja, povečana za 3,5 odstotne točke.

DEL III:

DRUGE AGENCIJE IN INFORMACIJSKI SISTEMI 

1.NASLOV PREDLOGA

Predlog sklepa Sveta o sklenitvi širšega svežnja sporazumov za utrditev, poglobitev in razširitev dvostranskih odnosov s Švicarsko konfederacijo. 

2.PRORAČUNSKE VRSTICE

V delu III so podrobno opisane finančne posledice sporazumov v širšem svežnju, ki predvidevajo finančni prispevek Švice k različnim agencijam in informacijskim sistemom, razen Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v Agenciji Evropske unije za vesoljski program. Finančne posledice slednjega sporazuma in tudi Sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švice v programih Unije so podrobno opisane v delih I in II ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga.

.

V skladu s sporazumi na področjih, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica, bo Švica z začetkom veljavnosti Sporazuma o zdravju in Sporazuma o Agenciji za vesoljski program finančno prispevala v proračun Unije za upravljanje in delovanje agencij in organov, informacijskih sistemov in drugih dejavnosti, do katerih ima dostop na podlagi navedenih sporazumov. Pogajanja so potekala o sklopu standardnih načinov financiranja, ki so bili vključeni v posebne sporazume. Ti se ne nanašajo na sporazume o sodelovanju Švice v Agenciji Evropske unije za vesoljski program oziroma v programih Unije.

Podroben opis finančnih načinov je vključen v oddelek 5 tega dokumenta.

Informacijski sistemi, do katerih bo Švica pridobila dostop in h katerim bo morala finančno prispevati v skladu z dogovorjenimi načini financiranja, so: 

–evropska mreža služb za zaposlovanje (EURES), vzpostavljena z Uredbo (EU) 2016/589,

–elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti (EESSI), vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 883/2004 in Uredbo (ES) št. 987/2009, 

–moduli informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012, v zvezi z napotitvijo delavcev, storitvami, poklicnimi kvalifikacijami, evropsko poklicno izkaznico, reguliranimi poklici in enotnim digitalnim vstopnim mestom, 

–informacijski sistem EudraGMDP o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, vzpostavljen z Direktivo 2004/27/ES, 

–portal EUROPHYT, vzpostavljen z Direktivo Komisije 94/3/ES z dne 21. januarja 1994, 

–sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF), vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 178/2002, 

–platforma za sanitarno in fitosanitarno certificiranje (TRACES), vzpostavljena z Uredbo (EU) 2017/625,  

–informacijski sistem za bolezni živali (ADIS), vzpostavljen z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/2002, 

–podatkovna zbirka Unije, vzpostavljena z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. 

Agencije, do katerih bo Švica pridobila dostop in h katerim bo morala finančno prispevati v skladu z dogovorjenimi načini financiranja, so: 

–Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 851/2004, 

–Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ustanovljena z Uredbo (ES) št. 178/2002, 

–Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ustanovljena z Uredbo (EU) 2019/942.

Če trenutno obstajajo alternativni viri financiranja, bodo ti ohranjeni. Če bi se te razmere med trajanjem sporazumov spremenile, bi se morali uporabljati standardni načini financiranja. Gre za naslednje informacijske sisteme in agencije: 

–sistem TACHOnet, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 165/2014 in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/68, 

–sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2022/2371, 

–Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA), ustanovljena z Uredbo (EU) 2018/1139, 

–vzajemni informacijski sistem o socialni varnosti.

Da bi se upoštevalo, da Švica ne bo imela dostopa do dejavnosti Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ki ne spadajo na področje uporabe sporazuma o električni energiji, se bo njen letni operativni prispevek ACER izračunal na podlagi letnega referenčnega zneska, ki ustreza 85 % zneska letnega izglasovanega proračuna Unije, vpisanega v ustrezne subvencijske vrstice proračuna Unije.

V okviru sedanjega večletnega finančnega okvira (2021–2027) ne bo od Švice potreben noben prispevek za financiranje sistema za zgodnje obveščanje in odzivanje v skladu z navedenimi načini financiranja. Namesto tega se bo njegov prispevek kril s prispevki za financiranje ECDC in programa EU za zdravje, saj sta to dva vira financiranja sistema za zgodnje obveščanje in odzivanje v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira.

Natančnega vpliva prispevkov Švice na proračun v času priprave tega dokumenta ni mogoče določiti, saj bo Švica začela prispevati šele po začetku veljavnosti zadevnih sporazumov, začetek njihove veljavnosti pa je odvisen od izpolnjevanja nekaterih ustavnih obveznosti s strani Švice. Ta proces lahko traja več let, kar lahko pomeni, da sporazumi ne bodo začeli veljati v sedanjem večletnem finančnem okviru.

Ker bodo dogovorjene finančne ureditve ustvarile ponavljajoči se tok prihodkov za proračun Unije, standardne določbe pa bodo zagotovile model za prispevke Švice k upravljanju in delovanju katere koli dodatne agencije ali informacijskega sistema, do katerega bo Švica v prihodnosti pridobila dostop, je kljub temu pomembno ponazoriti, kako bi lahko načini financiranja vplivali na proračun. Pri navedenih zneskih se za proračun za leto 2024 uporabljajo načini financiranja, ki so bili uporabljeni kot podlaga med pogajanji o ureditvah financiranja in načinih plačila.

·Informacijski sistemi

Evropska mreža služb za zaposlovanje (EURES)

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–R 6 1 2 0 – Evropski socialni sklad plus – Namenski prejemki

Prihodki bodo dodeljeni naslednjim odhodkovnim vrsticam (poglavje/člen/postavka):

Člen 07 02 04 – ESS+ – Sklop za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in

–člen 07 10 09 – Evropski organ za delo (ELA): odhodki, povezani s platformo EURES

Elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti (EESSI)

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–6 1 2 0 – Evropski socialni sklad plus – Namenski prejemki

–R 6 6 3 0 – Pilotni projekti, pripravljalni ukrepi, pooblastila in drugi ukrepi

Prihodki bodo dodeljeni naslednjim odhodkovnim vrsticam (poglavje/člen/postavka):

–člen 07 02 04– ESS+ – Sklop za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI);

–postavka 07 20 03 01 – Prosti pretok delavcev, koordinacija sistemov socialne varnosti in ukrepi, ki se nanašajo na migrante, vključno z migranti iz tretjih držav.

Informacijski sistem za notranji trg (IMI) 

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–6 00 03 00 – Program za enotni trg – Namenski prejemki 

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka):

–postavka 03 01 01 01 – Odhodki za podporo programu za enotni trg (03 01 01 01 02) 

EudraGMDP 

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–6 6 2 

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka):

–6 10 03 01 – Prispevek Unije Evropski agenciji za zdravila (EMA)

EUROPHYT, iRASFF, TRACES, ADIS 

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–60 30

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka):

–Člen 03 02 06 – Prispevanje k visoki ravni zdravja in dobrobiti ljudi, živali in rastlin

Podatkovna zbirka Unije, vzpostavljena z Direktivo (EU) 2018/2001 

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–6 06 08 – Drugi prispevki in vračila – Namenski prejemki 

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka):

–02 20 04 02 – Podporne dejavnosti na področju evropske energetske politike in notranjega energetskega trga

·Agencije

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–6 6 2 

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka):

–Člen 06 10 01 – Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

–Člen 06 10 02 – Evropska agencija za varnost hrane 

Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka):

–6 06 08 – Decentralizirane agencije – Namenski prejemki 

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka):

–Člen 02 10 06 – Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) 

3.FINANČNE POSLEDICE 

    Predlog nima finančnih posledic.

    Predlog nima finančnih posledic za odhodke, ima pa finančne posledice za prihodke.

    Predlog ima finančne posledice za namenske prejemke.

Njihov učinek je naslednji:

·Informacijski sistemi

Evropska mreža služb za zaposlovanje (EURES)

Stanje po ukrepu
Prihodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni prihodki
R 6 1 2 0	999 897
Odhodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni odhodki
07 02 04 07 10 09	999 897

Elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti (EESSI)

Informacijski sistem za notranji trg (IMI) 

EudraGMDP

EUROPHYT, iRASFF, TRACES, ADIS

Stanje po ukrepu
Prihodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni prihodki
6 0 3 0	727 804
Odhodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni odhodki
Člen 03 02 06	727 804

Podatkovna zbirka Unije, vzpostavljena z Direktivo (EU) 2018/2001 

Stanje po ukrepu
Prihodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni prihodki
6 06 08	875 000
Odhodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni odhodki
02 20 04 02	875 000

·Agencije

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

Stanje po ukrepu
Prihodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni prihodki
6 6 2	3 670 862
Odhodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni odhodki
Člen 06 10 01	3 670 862

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Stanje po ukrepu
Prihodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni prihodki
6 6 2	7 755 340
Odhodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni odhodki
Člen 06 10 02	7 755 340

Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) 70

Stanje po ukrepu
Prihodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni prihodki
6 06 08	981 805
Odhodkovna proračunska vrstica	Ocenjeni letni odhodki
02 10 06	981 805

4.UKREPI PROTI GOLJUFIJAM 

Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Komisija preprečuje goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije. Preprečevanje in odkrivanje goljufij je zato splošna obveznost vseh služb Komisije v okviru njihovih vsakodnevnih dejavnosti v zvezi z uporabo virov.

Kakršne koli goljufije ali nepravilnosti v zvezi s sredstvi Unije imajo posebno negativne posledice za ugled Komisije in izvajanje politik Unije. Sedanja strategija Komisije za boj proti goljufijam (CAFS) (COM(2019) 196 final) je bila sprejeta 29. aprila 2019 in je nadomestila strategijo iz leta 2011. V tem dokumentu o politiki so določene prednostne naloge Komisije na področju boja proti goljufijam ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Glavna cilja strategije iz leta 2019 sta (1) „[n]adalje izboljšati razumevanje vzorcev goljufij, profilov goljufov in sistemskih ranljivosti v zvezi z goljufijami, ki škodijo proračunu EU“ (zbiranje in analiza podatkov), ter (2) „[o]ptimizirati usklajevanje, sodelovanje in poteke dela za boj proti goljufijam, zlasti med službami Komisije in izvajalskimi agencijami“ (usklajevanje, sodelovanje in postopki). Strategijo spremlja akcijski načrt, ki je bil revidiran julija 2023 in katerega namen je, kot je bil namen njegovega predhodnika, okrepiti vse dele cikla boja proti goljufijam: preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in odpravljanje.

Vodilna načela in ciljni standardi strategije Komisije za boj proti goljufijam iz leta 2019 so:

–ničelna toleranca do goljufij,

–boj proti goljufijam kot sestavni del notranje kontrole,

–stroškovna učinkovitost kontrol,

–poklicna integriteta in usposobljenost osebja Unije,

–preglednost porabe sredstev Unije,

–preprečevanje goljufij, zlasti zaščita programov porabe pred goljufijami,

–učinkovite preiskovalne zmogljivosti in hitra izmenjava informacij,

–hitra odprava (vključno z izterjavo sredstev, pridobljenih s poneverbo, in sodnimi/upravnimi sankcijami),

–dobro sodelovanje med notranjimi in zunanjimi akterji, zlasti med Unijo in odgovornimi nacionalnimi organi ter med službami vseh zadevnih institucij in organov Unije,

–učinkovito notranje in zunanje komuniciranje o boju proti goljufijam.

5.DRUGE OPOMBE 

Letni finančni prispevek Švice k financiranju informacijskih sistemov in agencij bo v obliki vsote operativnega prispevka na eni strani in pristojbine za sodelovanje na drugi strani.

Operativni prispevek bo temeljil na razdelitvenem ključu za prispevke, opredeljenem kot razmerje med bruto domačim proizvodom (BDP) Švice po tržnih cenah in BDP Unije po tržnih cenah. Bruto domača proizvoda, ki se uporabita, bosta zadnja razpoložljiva z dne 1. januarja leta, v katerem bo opravljeno letno plačilo, kakor določi Statistični urad Evropske unije (Eurostat), ob ustreznem upoštevanju Sporazuma o sodelovanju na področju statistike 71 . Če se ta sporazum preneha uporabljati, se BDP Švice določi na podlagi podatkov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Operativni prispevek za agencije se bo izračunal z uporabo razdelitvenega ključa za prispevke v izglasovanem letnem proračunu Unije, vpisanem v ustrezne subvencijske vrstice proračuna Unije za zadevno leto. Operativni prispevek za informacijske sisteme in druge dejavnosti se bo izračunal z uporabo razdelitvenega ključa za prispevke za zadevni proračun za zadevno leto, kot je določen v dokumentih za izvrševanje proračuna (kot so delovni programi ali pogodbe). Vsi referenčni zneski bodo temeljili na odobritvah za prevzem obveznosti.

Letna pristojbina za sodelovanje znaša 4 % letnega operativnega prispevka.

Vsi finančni prispevki Švice ali plačila s strani Unije in izračun dolgovanih zneskov ali zneskov, ki jih je treba prejeti, bodo izvršeni v eurih.

Evropska komisija bo Švici najpozneje 16. aprila proračunskega leta sporočila naslednje informacije v zvezi s sodelovanjem Švice:

–zneske odobritev za prevzem obveznosti letnega proračuna Unije, vpisane v ustrezne subvencijske vrstice proračuna Unije za zadevno leto za vsako agencijo, in zneske odobritev za prevzem obveznosti v zvezi z izglasovanim proračunom Unije za zadevno leto za zadevni proračun informacijskih sistemov;

–znesek pristojbine za sodelovanje;

–kar zadeva agencije, v letu N + 1 zneske proračunskih obveznosti, prevzetih za odobritve za prevzem obveznosti, odobrene v letu N, za ustrezne subvencijske vrstice v zvezi z letnim proračunom Unije, vpisane v ustrezne subvencijske vrstice proračuna Unije za leto N.

Evropska komisija na podlagi predloga proračuna čim prej in najpozneje do 1. septembra proračunskega leta predloži oceno zgoraj navedenih informacij.

Evropska komisija Švici izda zahtevke za plačilo sredstev, ki ustrezajo prispevku Švice za vsako od agencij, informacijskih sistemov in drugih dejavnosti, v katerih sodeluje Švica. Švica plača znesek, naveden v zahtevku za plačilo sredstev, najpozneje 60 dni po izdaji zahtevka za plačilo sredstev. 

Švica lahko pri vsakem zahtevku za plačilo sredstev izvede ločena plačila za vsako agencijo, informacijski sistem ali drugo dejavnost. 

Švica za vsako zamudo pri plačilu finančnega prispevka plača zamudne obresti na neporavnani znesek od datuma zapadlosti.

Za zneske terjatev, ki niso plačani do datuma zapadlosti, velja obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, ali 0 %, katera koli je višja, povečana za 3,5 odstotne točke.

(1)    Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga, Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, Sporazum med Evropsko skupnostjo na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb, Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti, Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, vsi podpisani 21. junija 1999 (UL L 114, 30.4.2002, str. 1).

(2)    COM(2023) 798 final z dne 20. decembra 2023.

(3)    Sklep Sveta (EU, Euratom) 2024/995 z dne 12. marca 2024 o pooblastilu za začetek pogajanj s Švicarsko konfederacijo o institucionalnih določbah v sporazumih med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo, povezanih z notranjim trgom, o sporazumu o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije in o sporazumu, ki je podlaga za stalni prispevek Švicarske konfederacije h koheziji Unije (UL L, 2024/995, 26.3.2024).

(4)    COM(2025) 159 final in COM(2025) 160 final z dne 9. aprila 2025.

(5)    Bruto domača proizvoda, ki se uporabita, bosta zadnja razpoložljiva z dne 1. januarja leta, v katerem se izvede letno plačilo, kakor določi Statistični urad Evropske unije (Eurostat), ob ustreznem upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike (UL L 90, 28.3.2006, str. 2).

(6)    Uredba (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013 (UL L 107, 22.4.2016, str. 1).

(7)    Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1) in Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).

(8)    Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(9)    Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).

(10)    Uredba (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L 138, 26.5.2016, str. 1).

(11)    Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/68 z dne 21. januarja 2016 o splošnih postopkih in specifikacijah, potrebnih za medsebojno povezanost elektronskih registrov vozniških kartic (UL L 15, 22.1.2016, str. 51), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1503 z dne 25. avgusta 2017 (UL L 221, 26.8.2017, str. 10).

(12)    Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17).

(13)    Direktiva 2004/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o spremembah Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 136, 30.4.2004, str. 34).

(14)    Uredba (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 158, 14.6.2019, str. 22).

(15)    Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(16)    Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(17)    Direktiva Komisije 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav (UL L 32, 5.2.1994, str. 37).

(18)    Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(19)    Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

(20)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2002 z dne 7. decembra 2020 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prijavljanjem bolezni s seznama in poročanjem o njih na ravni Unije, v zvezi z oblikami in postopki za predložitev programov spremljanja v Uniji in programov izkoreninjenja, za poročanje o njih in za vlogo za priznanje statusa prost bolezni ter v zvezi z računalniško podprtim informacijskim sistemom (UL L 412, 8.12.2020, str. 1).

(21)    Uredba (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (UL L 142, 30.4.2004).

(22)    Uredba (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (UL L 314, 6.12.2022, str. 26).

(23)    Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(24)    Uredba Sveta (Euratom) 2021/765 z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Programa za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje 2021–2025, ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) 2018/1563 (UL L 167I, 12.5.2021, str. 81).

(25)    Uredba (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (UL L 189, 28.5.2021, str. 1).

(26)    2007/198/Euratom: Odločba Sveta z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (UL L 90, 30.3.2007, str. 58).

(27)    Uredba (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 (UL L 107, 26.3.2021, str. 1).

(28)    Uredba (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi Vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013 in (EU) št. 377/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU (UL L 170, 12.5.2021, str. 69).

(29)    Sporazum o sodelovanju v evropskih satelitskih navigacijskih programih med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani (UL L 15, 20.1.2014, str. 3).

(30)    [Soglasje], objavljeno v UL L, [XXX].

(31)    Sklep Sveta (EU) .../... o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije.

(32)    Sklep Sveta (EU) .../... o podpisu širšega svežnja sporazumov za utrditev, poglobitev in razširitev dvostranskih odnosov s Švicarsko konfederacijo ter o začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v Agenciji Evropske unije za vesoljski program.

(33)    Sklep Sveta (EU, Euratom) 2024/995 z dne 12. marca 2024 o pooblastilu za začetek pogajanj s Švicarsko konfederacijo o institucionalnih določbah v sporazumih med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo, povezanih z notranjim trgom, o sporazumu o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije in o sporazumu, ki je podlaga za stalni prispevek Švicarske konfederacije h koheziji Unije (UL L, 2024/995, 26.3.2024).

(34)    Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga, Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, Sporazum med Evropsko skupnostjo na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb, Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti, Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi, vsi podpisani 21. junija 1999 (UL L 114, 30.4.2002, str. 1).

(35)    Sklep Sveta in Komisije 2002/309/ES, Euratom glede sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne 4. aprila 2002 o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo (UL L 114, 30.4.2002, str. 1).

(36)    Sklep Sveta 2011/51/EU z dne 18. januarja 2011 o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, ki spreminja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 25, 18.1.2011, str. 3).

(37)    Sklep Sveta 2011/738/EU z dne 20. oktobra 2011 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, ki spreminja Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 297, 16.11.2011, str. 1).

(38)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(39)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(40)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(41)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(42)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(43)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(44)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(45)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(46)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(47)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(48)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(49)    Besedilo sporazuma je objavljeno v UL L, [XXX].

(50)    Besedilo sporazuma je objavljeno v UL L, [XXX].

(51)    Besedilo sporazuma je objavljeno v UL L, [XXX].

(52)    Besedilo sporazuma je objavljeno v UL L, [XXX].

(53)    Besedilo protokola je objavljeno v UL L, [XXX].

(54)    Besedilo sporazuma je objavljeno v UL L, [XXX].

(55)    Izjava je objavljena v UL L, [XXX].

(56)    Izjava je objavljena v UL L, [XXX].

(57)    Izjava je objavljena v UL L, [XXX].

(58)    Izjava je objavljena v UL L, [XXX].

(59)    Izjava je objavljena v UL L, [XXX].

(60)    Izjava je objavljena v UL L, [XXX].

(61)    Izjava je objavljena v UL L, [XXX].

(62)    Izjava je objavljena v UL L, [XXX].

(63)    Vsi podatki za leti 2026 in 2027, navedeni v tem oddelku, so okvirni in ustrezajo najnovejšim razpoložljivim ocenam.

(64)    Znesek je ocenjen z uporabo formule oz. metode iz oddelka 4.

(65)    Skupni znesek se nekoliko razlikuje od skupnega zneska v spodnji preglednici zaradi zaokroževanja letnih zneskov na eno decimalno mesto natančno.

(66)    Švica sodeluje v programu EU za zdravje od 1. januarja leta po začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zdravju do konca izvajanja programa EU za zdravje ali do konca večletnega finančnega okvira 2021–2027, pri čemer se upošteva krajše obdobje.

(67)    Znesek temelji na sredstvih za pripravljenost na krize, načrtovanih v delovnem programu EU za zdravje za leto 2024.

(68)    Vsi podatki za leti 2026 in 2027, navedeni v tem oddelku, so okvirni in ustrezajo najnovejšim razpoložljivim ocenam.

(69)    Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike (UL L 90, 28.3.2006, str. 2).

(70)    Na podlagi letnega referenčnega zneska, ki ustreza 85 % zneska letnega izglasovanega proračuna Unije, vpisanega v ustrezne subvencijske vrstice proračuna EU.

(71)    Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike (UL L 90, 28.3.2006, str. 2)

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.6.2025

COM(2025) 309 final

PRILOGA

k

Predlogu sklepa Sveta

o sklenitvi širšega svežnja sporazumov za utrditev, poglobitev in razširitev dvostranskih odnosov s Švicarsko konfederacijo

PROTOKOL O SPREMEMBI
K SPORAZUMU
MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI
NA ENI STRANI
IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO NA DRUGI
O PROSTEM PRETOKU OSEB

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija)

in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA (v nadaljnjem besedilu: Švica) STA SE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je bil sklenjen 21. junija 1999 v Bruslju in je začel veljati 1. junija 2002;

OB UPOŠTEVANJU Protokola k Sporazumu z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike kot pogodbenic Sporazuma zaradi njihovega pristopa k Evropski uniji, ki je bil podpisan 26. oktobra 2004 v Bruslju in je začel veljati 1. aprila 2006;

OB UPOŠTEVANJU Protokola k Sporazumu z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji, ki je bil podpisan 27. maja 2008 v Bruslju in je začel veljati 1. junija 2009;

OB UPOŠTEVANJU Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Republike Hrvaške kot pogodbenice Sporazuma zaradi njenega pristopa k Evropski uniji, ki je bil podpisan 4. marca 2016 v Bruslju in je začel veljati 1. januarja 2017;

KER so sporazumi, ki jih sklene Unija, zavezujoči za njene institucije in države članice; ta protokol se zato uporablja za pogodbenici, kot je določeno v Sporazumu –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

ČLEN 1

Spremembe Sporazuma

Sporazum se spremeni:

(1)    v preambuli se po drugi uvodni izjavi vstavijo naslednje uvodne izjave:

„OB PRIZNAVANJU, da je prosti pretok pomemben vidik notranjega trga in da zagotavljanje pravice državljanov pogodbenic ter njihovih družinskih članov do vstopa in prebivanja na zadevnih ozemljih brez neupravičenih omejitev in ob polnem spoštovanju pravice do enake obravnave prispeva h krepitvi delovanja delov notranjega trga, na katerih sodeluje Švica;

ZAVEDAJOČ SE zagotavljanja enotnosti na delih notranjega trga, na katerih sodeluje Švica, pri čemer se razume, da je treba Sporazum razlagati v skladu z načelom enotne razlage iz člena 7 Institucionalnega protokola k temu sporazumu. Pristojnost švicarskega zveznega sodišča in vseh drugih švicarskih sodišč ter sodišč držav članic Evropske unije in Sodišča Evropske unije za razlago tega sporazuma v posameznih zadevah se ohrani;

OB OPOZARJANJU na to, da prosti pretok in pravica do enake obravnave veljata tudi za državljane ene pogodbenice, ki uveljavljajo ali želijo uveljavljati svoje pravice do prostega gibanja, ne da bi se (že) preselili z namenom prebivanja na ozemlju druge pogodbenice. Prav tako se lahko nekatere pravice, povezane s preteklim uveljavljanjem prostega pretoka, vključno s pravico do enake obravnave, še naprej uporabljajo tudi po tem, ko državljan pogodbenice preneha prebivati na ozemlju druge pogodbenice;

OB NADALJNJEM OPOZARJANJU, da prosti pretok oseb zajema delavce, samozaposlene osebe in gospodarsko neaktivne osebe, pod pogojem, da te osebe izpolnjujejo pogoje za zakonito prebivanje iz tega sporazuma, po potrebi vključno z zadostnimi sredstvi in celovitim zdravstvenim zavarovanjem, da ne postanejo nesorazmerno breme za sisteme socialne pomoči pogodbenic;

OB POUDARJANJU cilja, da se celovito partnerstvo med Unijo in Švico okrepi in razvije v polni meri;“;

(2)    člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„ČLEN 4

Pravica do prebivanja in dostop do gospodarske dejavnosti

Pravica do prebivanja in dostop do gospodarske dejavnosti se zagotovita v skladu s Prilogo I.“;

(3)    vstavita se naslednja člena:

„ČLEN 4a

Pravica do ustanavljanja

1.    Državljan pogodbenice ima pravico do ustanavljanja na ozemlju druge pogodbenice z namenom opravljanja samostojne dejavnosti.

2.    V okviru določb tega sporazuma so prepovedane omejitve svobode ustanavljanja državljanov pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice. Ta prepoved velja tudi za omejitve pri ustanavljanju agencij in podružnic državljanov katere koli pogodbenice s sedežem na ozemlju katere koli pogodbenice.

ČLEN 4b

Enaka obravnava samozaposlenih oseb

1.    Glede dostopa do samostojne dejavnosti in njenega opravljanja se samozaposlena oseba v državi gostiteljici obravnava enako ugodno kot državljani države gostiteljice.

2.    Določbe členov 7 do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011 1 se smiselno uporabljajo za samozaposlene osebe iz tega sporazuma.“;

(4)    v členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.    Pravice iz tega člena se zagotavljajo v skladu s prilogami I, II in III.“;

(5)    vstavijo se naslednji členi:

„ČLEN 5a

Opravljanje storitev

V zvezi z opravljanjem storitev so v skladu s členom 5 tega sporazuma prepovedane:

(a)    kakršne koli omejitve čezmejnega opravljanja storitev na ozemlju pogodbenice, ki ne presega 90 dni dejanskega dela v posameznem koledarskem letu;

(b)    kakršne koli omejitve pravice do vstopa in prebivanja v primerih, ki jih zajema člen 5(2) tega sporazuma za zaposlene osebe, ki opravljajo storitve, ki nimajo državljanstva ene od pogodbenic in ki so vključene v redni trg delovne sile pogodbenice in napotene za opravljanje storitve na ozemlje druge pogodbenice brez poseganja v člen 7i.

ČLEN 5b

Podjetja, ki opravljajo storitve

Določbe člena 5a se uporabljajo za podjetja, ustanovljena v skladu s pravom pogodbenic, ki imajo svoj statutarni sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja na ozemlju pogodbenice.

ČLEN 5c

Enaka obravnava oseb, ki opravljajo storitve

Oseba, ki opravlja storitve in ima pravico do opravljanja storitev ali dovoljenje za to, lahko v skladu z določbami tega sporazuma ter prilog I, II in III za namen opravljanja teh storitev začasno opravlja svojo dejavnost v državi oprave storitve pod enakimi pogoji, kot v tej državi veljajo za njene državljane.

ČLEN 5d

Pravila o prebivanju oseb, ki opravljajo storitve

1.    Osebam, ki opravljajo storitve in so državljani držav članic Unije ali Švice ter imajo prebivališče na ozemlju pogodbenice, ki ni država osebe, ki je prejemnica storitev, in zaposlenim osebam, ki opravljajo storitve, in sicer ne glede na njihovo državljanstvo, in ki so vključene v redni trg delovne sile pogodbenice in napotene za opravljanje storitve na ozemlje druge pogodbenice ter imajo pravico do opravljanja storitev ali dovoljenje za opravljanje storitev za obdobje, daljše od 90 dni dejanskega dela v posameznem koledarskem letu, se izda dovoljenje za prebivanje, ki velja za čas trajanja opravljanja storitev, daljši od 90 dni dejanskega dela v posameznem koledarskem letu, in s katerim izkazujejo to pravico.

2.    Pogodbenici za namene izdajanja takšnih dovoljenj od oseb iz odstavka 1 ne smeta zahtevati drugih dokumentov kot:

(a)    veljavno osebno izkaznico ali potni list, brez poseganja v člen 7i;

(b)    dokazilo, da opravljajo ali želijo opravljati storitev.

ČLEN 5e

Trajanje opravljanja storitev

1.    Skupno trajanje opravljanja storitev po točki (a) člena 5a, ne glede na to, ali gre za neprekinjeno obdobje ali več zaporednih obdobij opravljanja storitev, ne sme presegati 90 dni dejanskega dela v posameznem koledarskem letu.

2.    Določbe odstavka 1 ne posegajo v izvajanje zakonskih obveznosti, ki izhajajo iz garancije, dane prejemniku storitev, s strani osebe, ki je storitev opravila, ali v primeru višje sile.

ČLEN 5f

Pravila, ki se uporabljajo za opravljanje storitev

1.    Določbe člena 5a in člena 5c se ne uporabljajo za dejavnosti, ki zajemajo, četudi samo občasno, izvrševanje javnih pooblastil v zadevni pogodbenici.

2.    Določbe člena 5a in člena 5c ter ukrepi, sprejeti na njihovi podlagi, ne preprečujejo uporabe zakonov in drugih predpisov, ki določajo delovne in zaposlitvene pogoje za zaposlene osebe, napotene za namene opravljanja storitve, v skladu z ustreznimi pravnimi akti Unije o napotitvi delavcev iz Priloge I.

3.    Določbe točke (a) člena 5a in člena 5c ne posegajo v uporabo zakonov in drugih predpisov, ki v času začetka veljavnosti tega sporazuma dne 1. junija 2002 veljajo v vseh pogodbenicah za:

(i)    dejavnosti agencij za posredovanje začasnih zaposlitev. Zlasti dinamično usklajevanje Švice z Uredbo (EU) 2016/589 2 ne pomeni, da Švica za te dejavnosti ne more več uporabljati svojih nacionalnih zakonov in drugih predpisov;

(ii)    finančne storitve, za opravljanje katerih je treba na ozemlju pogodbenice pridobiti predhodno dovoljenje, ponudnik pa je pod bonitetnim nadzorom organov navedene pogodbenice.

ČLEN 5g

Obdobje predhodnega obveščanja in nadzor

1.    Švica lahko v določenih sektorjih za opravljanje nadzora na kraju samem določi rok za predhodno obveščanje, ki traja največ štiri delovne dni, in sicer pred začetkom opravljanja storitev za ponudnike storitev, ki so samozaposleni in opravljajo storitve na njenem ozemlju, ter pred napotitvijo za ponudnike storitev, ki napotijo delavce na njeno ozemlje.

2.    Švica na podlagi objektivne analize tveganja na sorazmeren in nediskriminatoren način samostojno določi število in pogostost nadzorov ter sektorje in območja, ki jih je treba nadzorovati, vključno s sektorji in območji, ki niso zajeta v obdobju predhodnega obveščanja, ki traja največ štiri delovne dni, pri čemer upošteva, da Sporazum omejuje svobodo opravljanja storitev na 90 dni dejanskega dela v posameznem koledarskem letu.

3.    Določitev sektorjev se redno pregleduje in posodablja.

ČLEN 5h

Finančna jamstva in sankcije

V primeru ponudnikov storitev, ki niso izpolnili svojih finančnih obveznosti do izvršilnih organov in teles iz Skupne izjave o učinkovitih nadzornih sistemih, vključno s švicarskim sistemom dvojnega izvrševanja v zvezi s prejšnjim opravljanjem storitev, lahko Švica zahteva polog sorazmernega finančnega jamstva, preden lahko ti ponovno opravljajo storitve v sektorjih, določenih na podlagi samostojne in objektivne analize tveganja.

V primeru neplačila finančnega jamstva lahko Švica uvede sorazmerne sankcije do prepovedi opravljanja storitev, dokler jamstvo ni plačano.

ČLEN 5i

Dokazilo o samozaposlitvi

Za boj proti pojavu navidezne samozaposlitve z učinkovitim nadzorom na podlagi tveganja lahko Švica od samozaposlenih ponudnikov storitev zahteva, da predložijo dokumente, ki omogočajo učinkovit nadzor v okviru naknadnih kontrol (največ: potrdilo o registraciji, če je ustrezno; dokazilo o registraciji pri organih socialne varnosti kot samozaposlena oseba v državi stalnega prebivališča; dokazilo o pogodbenem razmerju).

ČLEN 5j

Prepoved zniževanja standardov

1.    Da bi ohranili raven varstva napotenih delavcev, o kateri sta se Švica in Unija dogovorili v tem sporazumu ob začetku veljavnosti Protokola o spremembi, se spremembe direktiv 96/71/ES 3 in 2014/67/EU 4 ali novi pravni akti Unije na področju napotitve delavcev ne glede na člen 5 Institucionalnega protokola k temu sporazumu ne vključijo v ta sporazum, če bi njihov učinek znatno oslabil ali znižal raven varstva napotenih delavcev v zvezi s pogoji zaposlitve, zlasti osebnimi prejemki in nadomestili.

2.    Za namene odstavka 1 se vsaka sprememba ravni varstva napotenih delavcev oceni glede na njeno globalno razsežnost, pri čemer se upoštevajo vse ustrezne določbe tega sporazuma.

ČLEN 5k

Prejemniki storitev

Od državljanov države članice Unije ali Švice, ki vstopajo na ozemlje pogodbenice zgolj zato, da bi prejeli storitve, se lahko zahteva, da se registrirajo v skladu z akti iz Priloge I.“;

(6)    vstavijo se naslednji členi:

„ČLEN 7a

Obmejni delavec

Obmejni delavec je državljan pogodbenice, ki opravlja dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba v pogodbenici in stalno prebiva v drugi pogodbenici, v katero se praviloma vrača vsak dan ali vsaj enkrat na teden.

Pristojni organi pogodbenice, v kateri obmejni delavec opravlja dejavnost v obdobjih dela, daljših od treh mesecev v koledarskem letu, lahko registrirajo obmejnega delavca za deklarativne namene.

Pristojni organi obmejnemu delavcu izdajo deklarativno potrdilo o registraciji brezplačno ali pa mu zaračunajo pristojbino, ki ne presega tiste, ki se zaračunava državljanom za izdajo podobnih dokumentov.

Registracija v skladu s tem členom ne posega v pravice in obveznosti zadevnih obmejnih delavcev, določene v aktih iz prilog k temu sporazumu. Za obdobja dela, ki trajajo največ tri mesece, lahko pogodbenici uporabita postopek uradnega obveščanja v skladu s Skupno izjavo o uradnem obvestilu o nastopu zaposlitve.

ČLEN 7b

Študenti

Od študenta, ki nima pravice do prebivanja na ozemlju druge pogodbenice na podlagi nobene druge določbe tega sporazuma, se lahko zahteva, da se registrira v skladu z akti iz Priloge I. Ta sporazum ne ureja dostopa do poklicnega usposabljanja ali pomoči za preživljanje, ki se dodeli študentom iz tega člena.

(a)    Člen 2 se uporablja ne glede na prejšnji stavek in ne glede na študentov kraj prebivališča, šolnino in vse druge pristojbine ali stroške, povezane s študijem, ter vse s tem povezane mehanizme javne podpore, ki se uporabljajo za študente na:

(i)    univerzah, univerzitetnih inštitutih, univerzah uporabnih znanosti, univerzah inštitutov uporabnih znanosti in visokošolskih zavodih, povezanih s katero koli od navedenih univerz v Švici, ki se večinoma financirajo iz javnih sredstev, ter

(ii)    kateri koli ustrezni ustanovi v Uniji;

(b)    pod pogojem, da se ohranijo kakovost in posebnosti njunih    obstoječih izobraževalnih sistemov, vključno s sistemi sprejema in organizacijo    kompetenc, nobena od pogodbenic ne zmanjša skupnega števila študentov v svojih    ustanovah iz točke (a), ki so državljani druge pogodbenice in ki pred začetkom študija niso imeli pravice do prebivanja na njenem ozemlju, in sicer od    datum začetka veljavnosti te določbe. Zaradi jasnosti zgornji stavek ne pomeni obveznosti pogodbenic, da spremenita svoje sisteme za sprejem ali povečata zgoraj navedeno število študentov ali rezervirata minimalno število mest za študente iz druge pogodbenice;

(c)    pogodbenici ne diskriminirata med državljani druge    pogodbenice pri uporabi točk (a) in (b).

ČLEN 7c

Izvrševanje javnih pooblastil

1.    Državljanu pogodbenice, ki dela kot zaposlena oseba, se lahko zavrne pravica do zaposlitve v javni službi, ki zajema izvajanje javnih pooblastil in katere namen je varovati splošne interese državnih ali drugih javnih organov.

2.    Samozaposleni osebi se lahko zavrne pravica do opravljanja dejavnosti, ki zajema, četudi samo občasno, izvrševanje javnih pooblastil.

ČLEN 7d

Javni red

Pravice, dodeljene v skladu z določbami tega sporazuma, se lahko omejijo samo z ukrepi, ki so upravičeni na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

ČLEN 7e

Stalno prebivališče

Švica in države članice se lahko v skladu s členom 16 Direktive 2004/38/ES 5 odločijo, da pravico do stalnega prebivališča podelijo le državljanom Unije in švicarskim državljanom, ki skupaj zakonito prebivajo nepretrgano pet let v državi gostiteljici kot delavci ali samozaposlene osebe, vključno s tistimi, ki ohranijo ta status v skladu z navedeno direktivo, ter družinskimi člani takih oseb. Če so del enega samega obdobja zakonitega prebivanja v državi gostiteljici, se za obdobja, ki jih je treba upoštevati, ne zahteva, da so nepretrgana, temveč se lahko prekinejo z obdobji zakonitega prebivanja kot gospodarsko neaktivne osebe.

Pri izračunu obdobij, potrebnih za pridobitev pravice do stalnega prebivališča v skladu s prvim pododstavkom, se lahko Švica in države članice odločijo, da ne bodo upoštevale šestmesečnih ali daljših obdobij, v katerih je bila oseba v celoti odvisna od socialne pomoči.

Ob upoštevanju Skupne izjave o zavrnitvi socialne pomoči in prenehanju prebivanja pred pridobitvijo stalnega prebivališča ter v skladu s členom 10(6) Institucionalnega protokola k temu sporazumu se pravila o prebivanju iz člena 7 Direktive 2004/38/ES 6 še naprej uporabljajo za osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pravico do stalnega prebivališča.

ČLEN 7f

Nakup nepremičnin

1.    Državljani pogodbenice s pravico do prebivanja in glavnim prebivališčem v državi gostiteljici imajo pri nakupu nepremičnin enake pravice kot domači državljani. V skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi si lahko kadar koli ustvarijo glavno prebivališče v državi gostiteljici, ne glede na čas trajanja njihove zaposlitve. Če zapustijo državo gostiteljico, jim zaradi tega takšnega nepremičnega premoženja ni treba prodati.

2.    Državljani pogodbenice s pravico do prebivanja, vendar brez glavnega prebivališča v državi gostiteljici, imajo pri nakupu nepremičnin, ki jih potrebujejo za opravljanje svoje gospodarske dejavnosti, enake pravice kot domači državljani. Če zapustijo državo gostiteljico, jim zaradi tega takšnega nepremičnega premoženja ni treba prodati. Lahko se jim tudi dovoli nakup sekundarnega prebivališča ali počitniškega bivališča. Za to kategorijo državljanov ta sporazum ne vpliva na pravila, ki se v državi gostiteljici uporabljajo za čiste kapitalske naložbe ali poslovanje z nezazidanimi zemljišči in stanovanji.

3.    Obmejni delavci, ki so državljani pogodbenice, imajo pri nakupu nepremičnin za opravljanje svoje gospodarske dejavnosti in sekundarnih prebivališč enake pravice kot domači državljani. Če zapustijo državo gostiteljico, jim zaradi tega takšnega nepremičnega premoženja ni treba prodati. Lahko se jim tudi dovoli nakup počitniškega bivališča. Za to kategorijo državljanov ta sporazum ne vpliva na pravila, ki se v državi gostiteljici uporabljajo za čiste kapitalske naložbe ali poslovanje z nezazidanimi zemljišči in stanovanji.

ČLEN 7g

Osebne izkaznice

Švica lahko še naprej izdaja osebne izkaznice brez pomnilniškega medija, ki vsebuje prstne odtise imetnika. Takšne osebne izkaznice se vizualno razlikujejo od osebnih izkaznic, ki izpolnjujejo zahteve aktov iz Priloge I v zvezi s takimi dokumenti. Švicarski državljani ne morejo uporabljati takšnih osebnih izkaznic, izdanih eno leto ali kasneje po začetku veljavnosti Protokola o spremembi, za uveljavljanje prostega pretoka.

ČLEN 7h

Izgon

Kar zadeva omejitve pravice do vstopa in pravice do prebivanja na podlagi javnega reda ali javne varnosti državljanov druge pogodbenice, se ohranijo obveznosti Švice in držav članic iz Sporazuma pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi.

Zato se ne uporabljajo naslednje spremembe, uvedene s poglavjem VI Direktive 2004/38/ES 7 , ki presegajo te obveznosti, in sicer okrepljeno varstvo pred izgonom iz člena 28(2) in (3) ter sodna praksa Sodišča, povezana s temi določbami. Poleg tega lahko Švica in države članice v zvezi z izgonom iz člena 33(2) Direktive namesto uporabe postopkov iz navedene določbe zagotovijo, da se izgoni izvedejo v skladu z zahtevami iz Sporazuma pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi.

ČLEN 7i

Vstop državljanov tretjih držav

Pogodbenici ne smeta zahtevati vstopnega vizuma ali temu enakovrednega dokumenta od napotenih delavcev, ki nimajo državljanstva pogodbenice in ki imajo pravico do vstopa brez takšnih dokumentov v skladu s pravnimi akti Unije, vključenimi v Prilogo I, ali katerim koli drugim instrumentom, ki velja med pogodbenicama. Napotenim delavcem, ki potrebujejo vstopni vizum ali temu enakovreden dokument, zadevna pogodbenica zagotovi vse možnosti za pridobitev vseh potrebnih vizumov.“;

(7)    člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„ČLEN 10

Spremembe članstva v Evropski uniji

Pogodbenici se o vsaki razširitvi Sporazuma na nove države članice dogovorita s protokolom v skladu s svojimi notranjimi postopki. Če ni dogovorjeno drugače, tak protokol vključuje prehodne ukrepe ob upoštevanju posebnih gospodarskih in socialnih razmer v Uniji, zlasti v novih državah članicah, in Švici ter ob upoštevanju dolgoletne prakse preteklih razširitev tega sporazuma.“;

(8)    člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„ČLEN 14

Skupni odbor

1.    Ustanovi se Skupni odbor.

Sestavljajo ga predstavniki pogodbenic.

2.    Skupnemu odboru sopredsedujeta predstavnik Unije in predstavnik Švice.

3.    Skupni odbor:

(a)    zagotavlja pravilno delovanje ter učinkovito upravljanje in izvajanje tega sporazuma;

(b)    zagotavlja forum za medsebojno posvetovanje in stalno izmenjavo informacij med pogodbenicama, zlasti z namenom iskanja rešitev za kakršne koli težave pri razlagi ali uporabi Sporazuma ali pravnega akta Unije, na katerega se Sporazum sklicuje v skladu s členom 10 Institucionalnega protokola k temu sporazumu;

(c)    pripravlja priporočila pogodbenicama o zadevah, ki se nanašajo na ta sporazum;

(d)    sprejema odločitve, kadar je tako določeno v tem sporazumu, in

(e)    izvaja vse druge pristojnosti, ki so mu dodeljene s tem sporazumom.

4.    Skupni odbor odloča soglasno.

Odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje.

5.    Sestanki Skupnega odbora potekajo vsaj enkrat letno izmenično v Bruslju in Bernu, razen če se sopredsednika odločita drugače. Skupni odbor se sestane tudi na zahtevo ene od pogodbenic. Sopredsednika se lahko dogovorita, da sestanek Skupnega odbora poteka prek videokonference ali telekonference.

6.    Skupni odbor sprejme svoj poslovnik in ga po potrebi posodablja.

7.    Skupni odbor se lahko odloči, da ustanovi kakršno koli delovno skupino ali strokovno skupino, ki mu lahko pomaga pri izvajanju njegovih nalog.“;

(9)    vstavi se naslednji člen:

„ČLEN 14a

Zaščitna klavzula

1.    V primeru resnih gospodarskih ali socialnih težav, ki jih povzroči uporaba tega sporazuma, se Skupni odbor sestane na zahtevo ene od pogodbenic, da preuči ustrezne ukrepe za odpravo težav. Skupni odbor se lahko odloči, kakšne ukrepe bo sprejel v 60 dneh od dneva zahteve. Skupni odbor lahko ta rok podaljša.

2.    Če Skupni odbor v roku iz odstavka 1 ne sprejme odločitve glede ustreznih ukrepov ali podaljšanja tega roka, lahko pogodbenica, ki je vložila zahtevo, v primeru resnih gospodarskih težav zadevo predloži arbitražnemu sodišču. Arbitražno sodišče sprejme končno odločitev v šestih mesecih po svoji ustanovitvi.

3.    Če arbitražno sodišče odloči, da so bile domnevne težave dokazane in da so posledica uporabe tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je vložila zahtevo, sprejme ustrezne ukrepe za odpravo teh težav. Če ukrepi, ki jih pogodbenica sprejme v skladu s tem odstavkom, povzročijo neravnovesje med zadevnimi pravicami in obveznostmi po tem sporazumu, lahko druga pogodbenica sprejme ustrezne izravnalne ukrepe za odpravo tega neravnovesja v okviru področja uporabe tega sporazuma.

4.    V izjemnih nujnih okoliščinah, ko pogodbenici zaradi uporabe tega sporazuma grozi zelo resna gospodarska škoda, lahko ta pogodbenica v skladu z Dodatkom predloži zadevo arbitražnemu sodišču, če Skupni odbor ne sprejme odločitve v 30 dneh od zahteve. Arbitražno sodišče sprejme končno odločitev v šestih mesecih po svoji ustanovitvi.

5.    Če arbitražno sodišče v okoliščinah iz odstavka 4 odloči, da domnevne težave na prvi pogled obstajajo, lahko pogodbenici sprejmeta začasne ukrepe in, odvisno od primera, začasne izravnalne ukrepe. Smiselno se uporablja člen III.10 Dodatka z izjemo odstavka 4(c).

6.    Ukrepi in izravnalni ukrepi iz odstavkov 2 do 5 se sprejmejo v okviru področja uporabe tega sporazuma. Njihovo področje uporabe in trajanje sta omejena na to, kar je nujno potrebno za odpravo težav ali neravnovesja, ki jih obravnavajo. Prednost imajo ukrepi in izravnalni ukrepi, ki kar najmanj posegajo v delovanje tega sporazuma.

7.    Skupni odbor se posvetuje o ukrepih in izravnalnih ukrepih vsake tri mesece od dneva njihovega sprejetja, da bi se odpravili še pred predvidenim datumom poteka veljavnosti ali da bi se njihovo področje uporabe omejilo na to, kar je nujno potrebno. Vsaka pogodbenica lahko od Skupnega odbora kadar koli zahteva, da preveri takšne ukrepe in izravnalne ukrepe.“;

(10)    člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„ČLEN 18

Revizija

Če želi pogodbenica revidirati ta sporazum, v ta namen predloži predlog Skupnemu odboru.

Spremembe tega sporazuma začnejo veljati, potem ko so končani ustrezni notranji postopki pogodbenic.“;

(11)    člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„ČLEN 21

Razmerje do sporazumov o obdavčitvi

1.    Določbe tega sporazuma ne vplivajo na določbe dvostranskih sporazumov med Švico in državami članicami Unije o dvojni obdavčitvi. Predvsem določbe tega sporazuma ne vplivajo na opredelitev pojma „obmejni delavci“ iz sporazumov o dvojni obdavčitvi.

2.    Nobena določba tega sporazuma se ne sme razlagati tako, da bi pogodbenicama pri izvajanju ustreznih določb njune davčne zakonodaje preprečila razlikovanje med davčnimi zavezanci, katerih položajev ni mogoče primerjati, še zlasti glede na njihov kraj prebivališča. Vendar to ne sme biti sredstvo za diskriminacijo ali omejevanje pravic oseb, kakor so opredeljene v tem sporazumu.

3.    Nobena določba tega sporazuma pogodbenicama ne preprečuje sprejetja ali uporabe ukrepov, s katerimi se zagotovi naložitev, plačevanje in učinkovito pobiranje davkov ali prepreči izogibanje davkom ali davčne utaje, v skladu z njuno nacionalno zakonodajo ali katerim koli drugim mednarodnim ali dvostranskim sporazumom ali ureditvijo, ki se v celoti ali pretežno nanaša na obdavčitev, katere pogodbenice so Švica, Unija ali katera koli država članica.“;

(12)    vstavita se naslednja člena:

„ČLEN 23a

Veljavnost dovoljenj za prebivanje in drugih posebnih dovoljenj

Dovoljenja za prebivanje in druga posebna dovoljenja, ki sta jih pogodbenici izdali pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, ostanejo veljavna in se po izteku veljavnosti nadomestijo z dokumenti iz tega sporazuma, če so izpolnjeni pogoji za izdajo teh dokumentov.

ČLEN 23b

Prehodna ureditev

1.    V zvezi z zadevami, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/38/ES 8 , se uporablja prehodna ureditev iz tega odstavka:

(a)    Določi se prehodno obdobje, ki se začne na datum začetka veljavnosti Protokola o spremembi in konča 24 mesecev po začetku njegove veljavnosti.

(b)    Členi 5k, 7a, 7d, 7e, 7h in 7i ter za namene tega sporazuma Direktiva 2004/38/ES 9 se uporabljajo od prvega dne po koncu prehodnega obdobja.

(c)    V prehodnem obdobju se ohranijo učinki naslednjih določb Sporazuma v različici pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi:

–    členi 1 do 7 in člen 16 ter

–    členi 1 do 9, 12 do 15, 17, 19, 20, 23 in člen 24, razen zadnjega stavka člena 24(4), Priloge I.

Navedene določbe nimajo nobenega učinka v zvezi z zadevami, ki spadajo na področje uporabe drugih aktov iz Priloge I, zlasti Uredbe (EU) št. 492/2011 10 in Uredbe (EU) 2016/589 11 iz oddelka 2 Priloge I.

2.    V zvezi z zadevami, ki spadajo na področje uporabe Direktive 96/71/ES 12 in Direktive 2014/67/EU 13 , se uporablja prehodna ureditev iz tega odstavka:

(a)    Določi se prehodno obdobje, ki se začne na datum začetka veljavnosti Protokola o spremembi in konča 36 mesecev po začetku njegove veljavnosti.

   (b)    Člen 5f(2), členi 5g, 5h in 5i ter za namene tega sporazuma Direktiva 96/71/ES 14 in Direktiva 2014/67/EU 15 se uporabljajo od prvega dne po koncu prehodnega obdobja.

(c)    V prehodnem obdobju se ohranijo učinki naslednjih določb Sporazuma v različici pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi:

–    člen 5(4) in člen 16 ter

–    člen 22(2), Priloge I.

Navedene določbe nimajo nobenega učinka v zvezi z zadevami, ki spadajo na področje uporabe drugih aktov iz oddelka 2 Priloge I.“;

(13)    člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„ČLEN 24

Ozemeljsko področje uporabe

Ta sporazum se po eni strani uporablja na ozemlju, na katerem se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, in po drugi strani na ozemlju Švice.“;

(14)    Priloga I k Sporazumu se nadomesti z besedilom iz Priloge I, ki je priložena temu protokolu;

(15)    Priloga II k Sporazumu se nadomesti z besedilom iz Priloge II, ki je priložena temu protokolu;

(16)    Priloga III k Sporazumu se nadomesti z besedilom iz Priloge III, ki je priložena temu protokolu;

(17)    Protokol o sekundarnih prebivališčih na Danskem se nadomesti z besedilom Protokola o sekundarnih prebivališčih na Danskem, ki je priložen temu protokolu;

(18)    Priloga I k Protokolu k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem pretoku oseb, glede sodelovanja Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike kot pogodbenic Sporazuma zaradi njihovega pristopa k Evropski uniji, ki je bil podpisan 26. oktobra 2004 v Bruslju, se črta;

(19)    besedilo Protokola o pridobitvi nepremičnin na Malti, priloženega temu protokolu, se doda kot priloga k Sporazumu;

(20)    besedilo Protokola o dovoljenjih za dolgotrajno prebivanje, priloženega temu protokolu, se doda kot priloga k Sporazumu;

(21)    skupne izjave in enostranska izjava, priložene temu protokolu, se dodajo izjavam, priloženim sklepni listini k Sporazumu.

ČLEN 2

Začetek veljavnosti

1.    Ta protokol Unija in Švica ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki. Unija in Švica se medsebojno uradno obvestita o zaključku notranjih postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega protokola.

2.    Ta protokol začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi zadnjemu uradnemu obvestilu v zvezi z naslednjimi instrumenti:

(a)    Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb;

(b)    Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu;

(c)    Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu;

(d)    Protokol o državni pomoči k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu;

(e)    Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga;

(f)    Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga;

(g)    Protokol o državni pomoči k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga;

(h)    Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi;

(i)    Institucionalni protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti;

(j)    Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti;

(k)    Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o rednem finančnem prispevku Švice k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik v Evropski uniji;

(l)    Sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani o sodelovanju Švicarske konfederacije v programih Unije;

(m)    Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o pogojih za sodelovanje Švicarske konfederacije v Agenciji Evropske unije za vesoljski program.

Sestavljeno v [...] dne [...] v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani, ki so za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

(Polje za podpise v vseh 24 jezikih EU: „Za Evropsko unijo“ in „Za Švicarsko konfederacijo“)

PRILOGA I

SPREMEMBE PRILOGE I K SPORAZUMU

Priloga I k Sporazumu se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

PROSTI PRETOK OSEB, PRAVICA DO USTANAVLJANJA
IN OPRAVLJANJE STORITEV

ODDELEK 1

Za namene uporabe členov 2 do 9 tega sporazuma se pravni akti Unije, navedeni v Oddelku 2 te priloge, uporabljajo ob upoštevanju načela dinamične uskladitve iz člena 5 Institucionalnega protokola k temu sporazumu ter ob upoštevanju izjem iz odstavka 7 navedenega člena.

Če v tehničnih prilagoditvah ni določeno drugače, se razume, da pravice in obveznosti za države članice Evropske unije iz pravnih aktov Unije, vključenih v to prilogo, veljajo tudi za Švico. To se uporablja ob polnem spoštovanju Institucionalnega protokola k temu sporazumu.

Brez poseganja v člen 16 Institucionalnega protokola in če v tehničnih prilagoditvah ni določeno drugače, se za Švico uporabljajo določbe aktov, navedenih v oddelku 2, ki od držav članic zahtevajo, da drugim državam članicam ali Komisiji predložijo informacije. Kadar se te informacije nanašajo na nadzor ali uporabo, jih Švica sporoči prek Skupnega odbora.

ODDELEK 2

AKTI, NA KATERE SE SKLICUJE TA PRILOGA

1.    31977 L 0486: Direktiva Sveta 77/486/EGS z dne 25. julija 1977 o izobraževanju otrok delavcev migrantov (UL L 199, 6.8.1977, str. 32).

2.    31996 L 0071: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1), akt, kakor je bil spremenjen z naslednjim:

–    32018 L 0957: Direktiva (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 173, 9.7.2018, str. 16).

Za namene tega sporazuma se določbe Direktive uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)    v členu 1(-1a) se besedilo ‚uveljavljanje temeljnih pravic, kot so priznane v državah članicah in na ravni Unije‘ nadomesti z besedilom ‚uveljavljanje temeljnih pravic, kot so priznane v državah članicah in na ravni Unije ter v Švici‘;

(b)    v členu 1(3):

(i)    se točka (c) za Švico ne uporablja;

(ii)    se drugi in tretji pododstavek za Švico ne uporabljata;

(c)    v členu 3:

(i)    se odstavek 1b za Švico ne uporablja;

(ii)    se v odstavku 10 beseda ‚Pogodbama‘ nadomesti z besedo ‚Sporazumom‘;

(d)    v členu 4(2):

(i)    se v zadnjem stavku prvega pododstavka besedilo ‚se obvesti Komisija, ki sprejme ustrezne ukrepe‘ nadomesti z besedilom ‚se obvesti Skupni odbor, da bi poiskal rešitev.‘;

(ii)    se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

‚Evropska unija in Švica tesno sodelujeta v Skupnem odboru, da bi preučili morebitne težave, ki bi se lahko pojavile med pogodbenicama pri uporabi člena 3(10).‘;

(e)    za namene tega sporazuma se Direktiva uporablja od prvega dne po koncu prehodnega obdobja iz člena 23b(2) Sporazuma.

3.    32004 L 0038: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77), akt, kakor je bil popravljen v UL L 229, 29.6.2004, str. 35, UL L 30, 3.2.2005, str. 27 in UL L 197, 28.7.2005, str. 34.

Za namene tega sporazuma se določbe Direktive uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)    ta sporazum se uporablja za državljane pogodbenic. Vendar pa njihovi družinski člani, ki so v smislu Direktive državljani tretjih držav, lahko uveljavljajo nekatere pravice v skladu z Direktivo;

(b)    izraza ,državljan Unije‘ in ,državljani Unije‘ v danem sklonu se nadomestita z izrazoma ,državljan države članice ali Švice‘ oziroma ,državljani držav članic in Švice‘ v ustreznem sklonu;

(c)    člen 16 se glasi:

‚1.    Državljani držav članic in Švice, ki na podlagi člena 7(1), točka (a), ali (3) skupaj zakonito prebivajo nepretrgano pet let na ozemlju druge pogodbenice, imajo tam pravico do stalnega prebivališča. Pravica ni zavezana pogojem, predvidenim v poglavju III.

2.    Če so del enega samega obdobja zakonitega prebivanja v državi gostiteljici, se za obdobja, ki jih je treba upoštevati pri izračunu za pridobitev stalnega prebivališča v skladu z odstavkom 1, ne zahteva, da so nepretrgana, temveč se lahko prekinejo z obdobji zakonitega prebivanja, ki ne temeljijo na podlagi člena 7(1), točka (a), ali (3).

3.    Pri izračunu obdobij, potrebnih za pridobitev pravice do stalnega prebivanja v skladu z odstavkom 1, se lahko Švica in države članice odločijo, da ne bodo upoštevale šestmesečnih ali daljših obdobij, v katerih je bila oseba v celoti odvisna od socialne pomoči.

4.    Pravico do stalnega prebivališča pridobijo tudi družinski člani, ki so z državljanom države članice ali Švice v državi gostiteljici zakonito prebivali nepretrgano pet let.

5.    Na nepretrgano prebivanje ne vplivajo začasne odsotnosti do skupaj šest mesecev na leto ali daljše odsotnosti zaradi obveznega služenja vojaškega roka ali ene odsotnosti do največ dvanajst zaporednih mesecev iz pomembnih razlogov, kot so nosečnost in rojstvo otroka, resna bolezen, študij ali poklicno usposabljanje ali napotitev v drugo državo.

6.    Ko je pravica do stalnega prebivališča enkrat pridobljena, se jo lahko izgubi samo zaradi odsotnosti iz države gostiteljice, ki traja več kot dve zaporedni leti.

7.    Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko države članice in Švica odločijo, da pravico do stalnega prebivališča pridobijo državljani držav članic in Švice, ki zakonito prebivajo nepretrgano pet let na ozemlju druge pogodbenice.‘;

(d)    v členu 24:

(i)    se v odstavku 1 besedilo ‚Pogodbi in sekundarni zakonodaji‘ glasi ‚Sporazumu‘;

(ii)    se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

‚Z odstopanjem od odstavka 1 država gostiteljica ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči v prvih treh mesecih prebivanja ali, kjer ustreza, v daljšem obdobju, predvidenem v členu 14(4), točka (b), niti ni dolžna dodeliti pomoči za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega študentske pomoči ali študentska posojila, drugim osebam, razen delavcem, samozaposlenim osebam, osebam, ki ohranijo takšen status, in članom njihovih družin.‘;

(e)    v členu 28 se odstavka 2 in 3 ne uporabljata;

(f)    v členu 33 se doda naslednji odstavek:

‚Švica in države članice lahko namesto uporabe postopkov iz odstavka 2 zagotovijo, da se izvršitev odredb o izgonu izvaja v skladu z zahtevami iz člena 3 Direktive 64/221/EGS*.

_______________

*    Direktiva Sveta 64/221/EGS z dne 25. februarja 1964 o usklajevanju posebnih ukrepov, ki zadevajo gibanje in prebivanje tujih državljanov, utemeljenih z javno politiko, javno varnostjo ali zdravjem prebivalstva (UL L 56, 4.4.1964, str. 850), kakor se je uporabljala ob začetku veljavnosti Sporazuma 1. junija 2002.‘;

(g)    za namene tega sporazuma se Direktiva uporablja od prvega dne po koncu prehodnega obdobja iz člena 23b(1) tega sporazuma.

4.    32006 R 0635: Uredba Komisije (ES) št. 635/2006 z dne 25. aprila 2006 o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1251/70 o pravici delavcev, da ostanejo na ozemlju države članice, po tem, ko so bili tam zaposleni (UL L 112, 26.4.2006, str. 9).

5.    32011 R 0492: Uredba (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji (UL L 141, 27.5.2011, str. 1), akt, kakor je bil spremenjen z naslednjim:

–    32016 R 0589: Uredba (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 (UL L 107, 22.4.2016, str. 1),

–    32019 R 1149: Uredba (EU) 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 (UL L 186, 11.7.2019, str. 21).

Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)    člen 9(1) se glasi: ‚Brez poseganja v člen 7f Sporazuma delavec, ki je državljan pogodbenice in je zaposlen na ozemlju druge pogodbenice, uživa vse pravice in ugodnosti, ki jih imajo domači delavci glede nastanitve, vključno z dostopom do lastništva stanovanja, ki ga potrebuje.‘;

(b)    v členu 36:

(i)    se odstavek 1 ne uporablja;

(ii)    se v odstavku 2 sklicevanje na ‚ukrepe, sprejete v skladu s členom 48 Pogodbe o delovanju Evropske unije‘ razume kot sklicevanje na pravne akte Evropske unije na področju socialne varnosti, vključene v ta sporazum.

6.    32012 R 1024: Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (UL L 316, 14.11.2012, str. 1), akt, kakor je bil spremenjen z naslednjim:

–    32013 L 0055: Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 (UL L 354, 28.12.2013, str. 132),

–    32014 L 0060: Direktiva 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 (UL L 159, 28.5.2014, str. 1), akt, kakor je bil popravljen v UL L 147, 12.6.2015, str. 24,

–    32014 L 0067: Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 (UL L 159, 28.5.2014, str. 11),

–    32016 R 1191: Uredba (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 (UL L 200, 26.7.2016, str. 1),

–    32016 R 1628: Uredba (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 (UL L 252, 16.9.2016, str. 53), akt, kakor je bil popravljen v UL L 231, 6.9.2019, str. 29,

–    32018 R 1724: Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1),

–    32020 L 1057: Direktiva (EU) 2020/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 (UL L 249, 31.7.2020, str. 49),

–    32020 R 1055: Uredba (EU) 2020/1055 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 (UL L 249, 31.7.2020, str. 17).

Švica uporablja informacijski sistem za notranji trg (IMI) kot tretja država za izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, z udeleženci IMI v Uniji za izvajanje postopkov upravnega sodelovanja, kadar je to primerno za namene tega sporazuma.

Komisija za namene tega sporazuma še naprej meni, da Švica zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov iz člena 23(1)(c) Uredbe (EU) št. 1024/2012, dokler velja Odločba 2000/518/ES 16 . Za namene te priloge in kot je opredeljeno v členu 4 Direktive 96/71/ES ter členih 6, 7, členu 10(3) in členih 14 do 18 Direktive 2014/67/EU, Švica uporablja IMI v skladu z načeli in načini izmenjave iz navedenih členov.

Za namene tega sporazuma se švicarske Commissions Paritaires štejejo za pristojne organe v smislu člena 5, drugi odstavek, točka (f), Uredbe (EU) št. 1024/2012 in člena 2, točka (a), Direktive 2014/67/EU. Uporabljajo IMI za sodelovanje iz člena 4 Direktive 96/71/ES ter členov 6, 7 in člena 10(3) Direktive 2014/67/EU, kadar po pooblastilu Švice izvajajo švicarske kolektivne pogodbe o delu in švicarsko zakonodajo o napotenih delavcih v skladu z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU.

Za namene Sporazuma se določbe Uredbe (EU) št. 1024/2012 uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)    v členu 5, prvi stavek, se sklicevanje na Direktivo 95/46/ES, kar zadeva Švico, razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo;

(b)    člen 8(1), točka (e), se za Švico ne uporablja;

(c)    v členu 9(5) se besedna zveza ‚pravom Unije‘, kar zadeva Švico, nadomesti z besedilom ‚pravom Unije, kot je vključeno v ta sporazum‘;

(d)    v členu 10(1) se besedilo ‚v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije‘, kar zadeva Švico, nadomesti z besedilom ‚v skladu s švicarsko zakonodajo‘;

(e)    v členu 16(1) in (2) se sklicevanja na Direktivo 95/46/ES, kar zadeva Švico, razumejo kot sklicevanja na ustrezno nacionalno zakonodajo;

(f)    v členu 17(4) se sklicevanje na Direktivo 95/46/ES, kar zadeva Švico, razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo;

(g)    v členu 18(1) se sklicevanje na Direktivo 95/46/ES, kar zadeva Švico, razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo;

(h)    v členu 20 se sklicevanje na Direktivo 95/46/ES, kar zadeva Švico, razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo;

(i)    v členu 21:

(i)    se v odstavku 1 sklicevanje na Direktivo 95/46/ES, kar zadeva Švico, razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo;

(ii)    se odstavek 3 ne uporablja;

(j)    se člen 25 ne uporablja;

(k)    se člen 26(1) razlaga v skladu s členom 13 Institucionalnega protokola k temu sporazumu;

(l)    Švica se vključi v IMI prvi dan sedemintridesetega meseca po začetku veljavnosti Protokola o spremembi.

7.    32014 L 0054: Direktiva 2014/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev (UL L 128, 30.4.2014, str. 8).

Za namene tega sporazuma se določbe Direktive uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)    besedna zveza ‚delavci Unije‘ v danem sklonu se nadomesti z besedo ‚delavci‘ v ustreznem sklonu;

(b)    v členih 1 in 3 se besedilo ‚člen 45 PDEU‘ v danem sklonu nadomesti z besedo ‚Sporazum‘ v ustreznem sklonu;

(c)    v členu 4 se besedilo ‚pravil Unije o prostem gibanju delavcev‘ nadomesti z besedilom ‚pravil o prostem gibanju delavcev v skladu s Sporazumom‘, beseda ‚SOLVIT‘ pa se ne uporablja;

(d)    v členu 6 se besedna zveza ‚pravo Unije‘ nadomesti z besedo ‚Sporazum‘;

(e)    v členu 7 se besedilo ‚členom 21 PDEU in Direktivo 2004/38/ES‘ nadomesti z besedo ‚Sporazumom‘;

(f)    za namene tega sporazuma se Direktiva uporablja od prvega dne petindvajsetega meseca po začetku veljavnosti Protokola o spremembi.

8.    32014 L 0067: Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).

Za namene tega sporazuma se določbe Direktive uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)    v členu 1:

(i)    se v odstavku 1, drugi pododstavek, besedilo ‚ter hkrati olajšati uveljavljanje svobode opravljanja storitev za ponudnike storitev in spodbujati pošteno konkurenco med ponudniki storitev ter tako podpirati delovanje notranjega trga‘ glasi ‚ter hkrati v obsegu, ki ga določa Sporazum, olajšati uveljavljanje svobode opravljanja storitev in v obsegu, ki ga določa Sporazum, spodbujati pošteno konkurenco med ponudniki storitev ter tako podpirati delovanje področij, povezanih z notranjim trgom, na katerih sodeluje Švica‘;

(ii)    se v odstavku 2 besedilo ‚uveljavljanje temeljnih pravic, kot so priznane v državah članicah in na ravni Unije‘ nadomesti z besedilom ‚uveljavljanje temeljnih pravic, kot so priznane v državah članicah in na ravni Unije ter v Švici‘;

(b)    v členu 4(3), točka (c), se besedilo ‚v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 (Rim I) in/ali Rimsko konvencijo‘, kar zadeva Švico, nadomesti z besedilom ‚v skladu s Konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisano 30. oktobra 2007 v Luganu‘;

(c)    v členu 6:

(i)    se v odstavku 5, drugi pododstavek, besedilo ‚in če je Komisija o tem obveščena, po potrebi prek IMI, sprejme ustrezne ukrepe‘ nadomesti z besedilom ‚, se obvesti Skupni odbor, da bi poiskal rešitev.‘;

(ii)    se v odstavku 10 besedilo ‚zadevnim nacionalnim pravom in pravom Unije‘ nadomesti z besedilom ‚zadevnim nacionalnim pravom in Sporazumom‘;

(d)    v členu 7(6) se besedna zveza ‚pravom Unije‘ nadomesti z besedo ‚Sporazumom‘;

(e)    v členu 9:

(i)    se v odstavku 1:

–    v prvem pododstavku besedna zveza ‚pravom Unije‘ nadomesti z besedo ‚Sporazumom‘;

–    v drugem pododstavku, točka (a), besedilo ‚najpozneje do začetka opravljanja storitev‘ za Švico glasi ‚najpozneje do začetka opravljanja storitev največ štiri delovne dni v določenih sektorjih pred napotitvijo za ponudnike storitev, ki napotijo delavce na njeno ozemlje zaradi izvajanja preverjanj na kraju samem (Švica na podlagi objektivne analize tveganja na sorazmeren in nediskriminatoren način samostojno določi sektorje in območja, ki so zajeta v obdobju predhodnega obveščanja, pri čemer upošteva, da Sporazum omejuje svobodo opravljanja storitev na 90 dni dejanskega dela v posameznem koledarskem letu)‘;

(ii)    se v odstavku 3 besedna zveza ‚zakonodaje Unije‘ nadomesti z besedo ‚Sporazuma‘;

(iii)    se v odstavku 5 drugi in tretji pododstavek za Švico ne uporabljata;

(f)    v členu 10(2) se doda naslednji stavek:

‚Švica na podlagi objektivne analize tveganja na sorazmeren in nediskriminatoren način samostojno določi število in pogostost nadzorov ter sektorje in območja, ki jih je treba nadzorovati, pri čemer upošteva, da Sporazum omejuje svobodo opravljanja storitev na 90 dni dejanskega dela v posameznem koledarskem letu‘;

(g)    v členu 12:

(i)    se v odstavku 4 besedna zveza ‚pravom Unije‘ nadomesti z besedo ‚Sporazumom‘;

(ii)    se v odstavku 6 besedilo ‚s pravom in/ali prakso Unije oziroma nacionalnim pravom in/ali prakso‘ nadomesti z besedilom ‚s Sporazumom oziroma nacionalnim pravom in/ali prakso‘;

(iii)    se odstavek 8 za Švico ne uporablja;

(h)    v členu 20 se dodata naslednja stavka:

‚V primeru ponudnikov storitev, ki niso izpolnili svojih finančnih obveznosti do izvršilnih organov in teles v zvezi s prejšnjim opravljanjem storitev, lahko Švica zahteva polog sorazmernega finančnega jamstva, preden lahko ponovno opravljajo storitve v sektorjih, določenih na podlagi samostojne in objektivne analize tveganja. V primeru neplačila finančnega jamstva lahko Švica uvede sorazmerne sankcije do prepovedi opravljanja storitev do plačila jamstva.‘;

(i)    za namene tega sporazuma se Direktiva uporablja od prvega dne po koncu prehodnega obdobja iz člena 23b(2) Sporazuma.

9.    32016 R 0589: Uredba (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013 (UL L 107, 22.4.2016, str. 1), akt, kakor je bil spremenjen z naslednjim:

–    32019 R 1149: Uredba (EU) 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 (UL L 186, 11.7.2019, str. 21).

Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)    za namene Sporazuma Komisija še naprej meni, da Švica zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov iz člena 34 Uredbe (EU) 2016/589, dokler velja Odločba 2000/518/ES 17 ;

(b)    besedilo ‚člen 45 PDEU‘ v danem sklonu se nadomesti z besedilom ‚člen 4 Sporazuma‘ v ustreznem sklonu;

(c)    besedna zveza ‚državljani Unije‘ v danem sklonu se nadomesti z besedilom ‚državljani držav članic in Švice‘ v ustreznem sklonu;

(d)    v členu 6:

(i)    se sklici na člen 3 Pogodbe o Evropski uniji in člen 145 Pogodbe o delovanju Evropske unije ne uporabljajo;

(ii)    se v točki (d) besedilo ‚v Uniji‘ nadomesti z besedilom ‚v Uniji in Švici‘, besedilo ‚v skladu s pravom Unije ter nacionalnim pravom in prakso‘ pa se nadomesti z besedilom ‚v skladu s Sporazumom ter nacionalnim pravom in prakso‘;

(e)    v členu 9(4), točka (c), se besedilo ‚veljavnih pravil in instrumentov Unije‘ nadomesti z besedilom ‚veljavnih pravil in instrumentov, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom‘;

(f)    v členu 34 se sklicevanje na Direktivo 95/46/ES, kar zadeva Švico, razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo.

10.    32017 D 1255: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1255 z dne 11. julija 2017 o predlogi za opis nacionalnih sistemov in postopkov za sprejem organizacij za članice in partnerice mreže EURES (UL L 179, 12.7.2017, str. 18).

11.    32017 D 1256: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1256 z dne 11. julija 2017 o predlogah in postopkih za izmenjavo informacij o nacionalnih delovnih programih mreže EURES na ravni Unije (UL L 179, 12.7.2017, str. 24).

12.    32017 D 1257: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1257 z dne 11. julija 2017 o tehničnih standardih in formatih, potrebnih za enoten sistem, ki bo omogočal povezovanje prostih delovnih mest s prijavami za zaposlitev in življenjepisi na portalu EURES (UL L 179, 12.7.2017, str. 32).

13.    32018 D 0170: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/170 z dne 2. februarja 2018 o podrobnih enotnih specifikacijah za zbiranje in analizo podatkov za spremljanje in vrednotenje delovanja mreže EURES (UL L 31, 3.2.2018, str. 104).

14.    32018 D 1020: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1020 z dne 18. julija 2018 o sprejetju in posodabljanju seznama spretnosti, kompetenc in poklicev v okviru evropske klasifikacije za namen samodejnega povezovanja prek skupne platforme IT EURES (UL L 183, 19.7.2018, str. 17).

15.    32018 D 1021: Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1021 z dne 18. julija 2018 o sprejetju tehničnih standardov in formatov, potrebnih za delovanje samodejnega povezovanja prek skupne platforme IT z uporabo evropske klasifikacije ter za interoperabilnost med nacionalnimi sistemi in evropsko klasifikacijo (UL L 183, 19.7.2018, str. 20).

16.    32018 R 1724: Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1), akt, kakor je bil spremenjen z naslednjim:

–    32022 R 0868: Uredba (EU) 2022/868 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 (UL L 152, 3.6.2022, str. 1),

–    32024 R 1252: Uredba (EU) 2024/1252 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 (UL L, 2024/1252, 3.5.2024),

–    32024 R 1735: Uredba (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 (UL L, 2024/1735, 28.6.2024).

Nekatera področja iz Priloge I k Uredbi (EU) 2018/1724 in nekateri postopki iz Priloge II k navedeni uredbi ne spadajo na področje uporabe Sporazuma. Vključitev navedene uredbe v ta sporazum ne posega v področje uporabe Sporazuma.

Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)    v členu 1(1):

(i)    se v točki (a) besedilo ‚ki izhajajo iz prava Unije na področju notranjega trga, v smislu člena 26(2) PDEU‘ nadomesti z besedilom ‚ki izhajajo iz Sporazuma‘;

(ii)    se v točki (b) sklici na direktive 2006/123/ES, 2014/24/EU in 2014/25/EU ne uporabljajo;

(b)    v členu 13(2), točka (c), se sklicevanje na Uredbo (EU) št. 910/2014, kar zadeva Švico, razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo;

(c)    v členu 14:

(i)    se v odstavku 1 sklicevanja na direktive 2006/123/ES, 2014/24/EU in 2014/25/EU ne uporabljajo;

(ii)    se v odstavku 5 sklicevanje na Uredbo (EU) 2016/679, kar zadeva Švico, razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo;

(d)    v členu 30(1), točka (b), se sklicevanje na Uredbo (EU) št. 910/2014, kar zadeva Švico, razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo.

17.    32019 R 1157: Uredba (EU) 2019/1157 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja (UL L 188, 12.7.2019, str. 67).

Za namene tega sporazuma se določbe Uredbe uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)    izraza ,državljan Unije‘ in ,državljani Unije‘ v danem sklonu se nadomestita z izrazoma ,državljan države članice ali Švice‘ oziroma ,državljani držav članic in Švice‘ v ustreznem sklonu;

(b)    v členu 3:

(i)    se v odstavku 4 besedilo ,natisnjena v negativu v modrem pravokotniku in obkrožena z dvanajstimi rumenimi zvezdami‘, kar zadeva Švico, ne uporablja;

(ii)    se v odstavku 5, kar zadeva Švico, doda naslednji pododstavek:

,Z odstopanjem od prvega pododstavka se osebne izkaznice, kadar so izdane brez zelo varnega pomnilniškega medija, ki vsebuje dva prstna odtisa imetnika, ne sprejmejo za namene vstopa in prebivanja v drugih pogodbenicah in se vizualno razlikujejo od osebnih izkaznic, ki izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka.‘;

(c)    v členu 5:

(i)    se v odstavku 1 besedilo ,do 3. avgusta 2031‘, kar zadeva Švico, glasi ,enajst let po datumu začetka veljavnosti Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (v nadaljnjem besedilu: Protokol o spremembi)‘;

(ii)    se v odstavku 2 besedilo ,do 3. avgusta 2026‘, kar zadeva Švico, glasi ,šest let po datumu začetka veljavnosti Protokola o spremembi‘;

(d)    v členu 6, točka (h), se besedilo ,natisnjena v negativu v modrem pravokotniku in obkrožena z dvanajstimi rumenimi zvezdami‘, kar zadeva Švico, ne uporablja;

(e)    v členu 7(2) se besedilo ,družinski član EU‘, kar zadeva države članice, nadomesti z besedilom ,družinski član CH‘;

(f)    v členu 8:

(i)    se v odstavku 1 besedilo ,do 3. avgusta 2026‘, kar zadeva Švico, glasi ,šest let po datumu začetka veljavnosti Protokola o spremembi‘;

(ii)    se v odstavku 2 besedilo ,do 3. avgusta 2023‘, kar zadeva Švico, glasi ,tri leta po datumu začetka veljavnosti Protokola o spremembi‘;

(g)    v členu 10(2) se beseda ,Listine‘, kar zadeva Švico, ne uporablja;

(h)    v členu 11:

(i)    se sklicevanja na Uredbo (EU) 2016/679, kar zadeva Švico, razumejo kot sklicevanja na ustrezno nacionalno zakonodajo;

(ii)    se v odstavku 4 besedna zveza ‚prava Unije‘, kar zadeva Švico, glasi ‚Sporazuma‘;

(i)    v členu 16 se besedilo ,2. avgusta 2021‘, kar zadeva Švico, glasi ,enega leta po datumu začetka veljavnosti Protokola o spremembi‘.

18.    32020 R 1121: Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1121 z dne 29. julija 2020 o zbiranju in izmenjavi statističnih podatkov o uporabnikih in povratnih informacij uporabnikov o storitvah enotnega digitalnega vstopnega mesta v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 245, 30.7.2020, str. 3).“.

________________

PRILOGA II

KOORDINACIJA SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI

Spremembe Priloge II k Sporazumu

Priloga II k Sporazumu se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

KOORDINACIJA SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI

I.    UVOD

Za namene uporabe členov 2 do 9 Sporazuma se pravni akti Unije, navedeni v oddelku II te priloge, uporabljajo ob upoštevanju načela dinamične uskladitve iz člena 5 Institucionalnega protokola k temu sporazumu ter ob upoštevanju izjem iz odstavka 7 navedenega člena.

Če v tehničnih prilagoditvah ni določeno drugače, se razume, da pravice in obveznosti za države članice Evropske unije iz pravnih aktov Unije, vključenih v to prilogo, veljajo tudi za Švico. To se uporablja ob polnem spoštovanju Institucionalnega protokola k temu sporazumu.

Brez poseganja v člen 16 Institucionalnega protokola k temu sporazumu in če v tehničnih prilagoditvah ni določeno drugače, se za Švico uporabljajo določbe aktov, navedenih v oddelku II, ki od držav članic zahtevajo, da drugim državam članicam ali Komisiji predložijo informacije. Kadar se te informacije nanašajo na nadzor ali uporabo, jih Švica sporoči prek Skupnega odbora.

II.    SEKTORSKE PRILAGODITVE

1.    V zvezi z akti, navedenimi v tej prilogi, se za Švico uporabljajo naslednje izjeme:

(a)    zakonodaja kantona v zvezi s predujmi preživnin je izključena iz pravil o koordinaciji na področju socialne varnosti;

(b)    dodatne dajatve in podobne dajatve, ki jih predvideva zakonodaja kantona, se ne izvozijo;

(c)    mešane dajatve v primeru brezposelnosti, za katere se ne plačujejo prispevki, kakor predpisuje zakonodaja kantona, se ne izvozijo;

(d)    osebe, za katere se uporablja Sporazum in ki prebivajo zunaj Švice in Unije, se lahko vključijo v sistem prostovoljnega zavarovanja najpozneje eno leto po datumu, ko niso več bile krite z zavarovanjem za starost, preživele osebe in invalidnost, ter po neprekinjeni zavarovalni dobi najmanj petih let;

(e)    osebe, ki delajo zunaj Švice in Unije za delodajalca v Švici in ki niso več krite z zavarovanjem za starost, preživele osebe in invalidnost po neprekinjeni zavarovalni dobi najmanj petih let, lahko s soglasjem delodajalca nadaljujejo zavarovanje, če predložijo vlogo v šestih mesecih od datuma prenehanja zavarovanja;

(f)    dodatek za nezmožnost, dodeljen v skladu z Zveznim zakonom o invalidskem zavarovanju z dne 19. junija 1959 in Zveznim zakonom o zavarovanju z dne 20. decembra 1946 za starost in preživele osebe, se ne izvozi.

2.    Načini sodelovanja Švice v Upravni komisiji za koordinacijo sistemov socialne varnosti ter v Tehnični komisiji za obdelavo podatkov in Revizijskem odboru, ki sta v okviru Upravne komisije, so naslednji:

Švica lahko pošlje predstavnika, prisotnega v svetovalni vlogi (opazovalca), na sestanke Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti v okviru Evropske komisije ter na sestanke Tehnične komisije za obdelavo podatkov in Revizijskega odbora.

3.    Posebne določbe, ki se nanašajo na prehodne ureditve v zvezi z zavarovanjem za primer brezposelnosti za državljane nekaterih držav članic, ki imajo švicarsko dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo manj kot eno leto, v zvezi s švicarskimi dodatki za osebe, ki potrebujejo pomoč, in v zvezi s prehodnim obdobjem za uporabo Uredbe (ES) št. 883/2004 za razširjen pokojninski načrt v okviru sistemov poklicnega zavarovanja, so določene v Protokolu I, ki je sestavni del te priloge.

4.    Ureditve v zvezi z varstvom pravic, ki so jih posamezniki pridobili na podlagi tega sporazuma zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, so določene v Protokolu II, ki je sestavni del te priloge.

A.    SPLOŠNA KOORDINACIJA SOCIALNE VARNOSTI

A.1    AKTI, NA KATERE SE SKLICUJE TA PRILOGA

1.    32004 R 0883: Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1), akt, kakor je bil popravljen v UL L 200, 7.6.2004, str. 1 in UL L 204, 4.8.2007, str. 30, ter kakor je bil spremenjen z naslednjim:

–    32009 R 0988: Uredba (ES) št. 988/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 (UL L 284, 30.10.2009, str. 43),

–    32010 R 1244: Uredba Komisije (EU) št. 1244/2010 z dne 9. decembra 2010 (UL L 338, 22.12.2010, str. 35),

–    32012 R 0465: Uredba (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 (UL L 149, 8.6.2012, str. 4),

–    32012 R 1224: Uredba Komisije (EU) št. 1224/2012 z dne 18. decembra 2012 (UL L 349, 19.12.2012, str. 45),

–    32013 R 0517: Uredba Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 (UL L 158, 10.6.2013, str. 1),

–    32013 R 1372: Uredba Komisije (EU) št. 1372/2013 z dne 19. decembra 2013 (UL L 346, 20.12.2013, str. 27), akt, kakor je bil spremenjen z naslednjim:

–    32014 R 1368: Uredba Komisije (EU) št. 1368/2014 z dne 17. decembra 2014 (UL L 366, 20.12.2014, str. 15), akt, kakor je bil popravljen v UL L 288, 22.10.2016, str. 58,

–    32017 R 0492: Uredba Komisije (EU) 2017/492 z dne 21. marca 2017 (UL L 76, 22.3.2017, str. 13),

–    32019 R 1149: Uredba (EU) 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 (UL L 186, 11.7.2019, str. 21).

Za namene tega sporazuma se Uredba (ES) št. 883/2004 prilagodi, kakor sledi:

(a)    oddelku I Priloge I se doda naslednje besedilo:

,Švica

Zakonodaja kantona v zvezi s predujmi preživnin na podlagi odstavka 1 člena 131a in odstavka 2 člena 293 Zveznega civilnega zakona z dne 10. decembra 1907.‘;

(b)    oddelku II Priloge I se doda naslednje besedilo:

,Švica

Dodatki ob rojstvu in posvojitvi otroka v skladu z ustrezno zakonodajo kantona, ki temeljijo na odstavku 2 člena 3 Zveznega zakona o družinskih dodatkih z dne 24. marca 2006.‘;

(c)    Prilogi II se doda naslednje besedilo:

,Nemčija–Švica

(a)    Konvencija o socialni varnosti z dne 25. februarja 1964, kakor je bila spremenjena z dopolnilnima konvencijama št. 1 z dne 9. septembra 1975 in št. 2 z dne 2. marca 1989:

(i)    točka 9b, odstavek 1, št. 1–4 Končnega protokola (veljavna zakonodaja in pravica do zdravstvenih storitev za prebivalce nemške eksklave Büsingen);

(ii)    točka 9e, odstavek 1(b), prvi, drugi in četrti stavek Končnega protokola (dostop do prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v Nemčiji s premestitvijo v Nemčiji).

(b)    Konvencija o zavarovanju za primer brezposelnosti z dne 20. oktobra 1982, kakor je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 22. decembra 1992:

člen 8(5), Nemčija (okrožje Büsingen) k stroškom dejanskih mest pri ukrepih spodbujanja zaposlovanja za delavce, ki so predmet te določbe, prispeva znesek, enakovreden prispevku kantona v skladu s švicarsko zakonodajo.

Španija–Švica

Točka 17 Končnega protokola h Konvenciji o socialni varnosti z dne 13. oktobra 1969, kakor je bila spremenjena z Dopolnilno konvencijo z dne 11. junija 1982; osebe, ki so zavarovane v okviru španskega sistema zavarovanja, so na podlagi te določbe izvzete iz zahteve po vključitvi v švicarski sistem zdravstvenega zavarovanja.

Italija–Švica

Člen 9(1) Konvencije o socialni varnosti z dne 14. decembra 1962, kakor je bil spremenjen z Dopolnilno konvencijo št. 1 z dne 18. decembra 1963, Dopolnilnim sporazumom z dne 4. julija 1969, Dodatnim protokolom z dne 25. februarja 1974 in Dopolnilnim sporazumom št. 2 z dne 2. aprila 1980.‘;

(d)    Prilogi IV se doda naslednje besedilo:

,Švica‘;

(e)    delu 1 Priloge VIII se doda naslednje besedilo:

,Švica

Vsi zahtevki za starostne pokojnine, pokojnine preživelih oseb in invalidske pokojnine v okviru osnovnega zavarovanja (Zvezni zakon o zavarovanju za starost in preživele osebe z dne 20. decembra 1946 ter Zvezni zakon o invalidskem zavarovanju z dne 19. junija 1959) kot tudi starostne pokojnine iz minimalnega in razširjenega pokojninskega sistema v okviru zakonskega sistema poklicnega zavarovanja (Zvezni zakon o sistemu poklicnega zavarovanja za starost, preživele osebe in invalidnost z dne 25. junija 1982).‘;

(f)    delu 2 Priloge VIII se doda naslednje besedilo:

,Švica

Pokojnine za starost, preživele osebe in invalidnost iz minimalnega in razširjenega pokojninskega sistema v okviru zakonskega sistema poklicnega zavarovanja (Zvezni zakon o sistemu poklicnega zavarovanja za starost, preživele osebe in invalidnost z dne 25. junija 1982).‘;

(g)    delu II Priloge IX se doda naslednje besedilo:

,Švica

Pokojnine za preživele osebe in invalidnost iz minimalnega in razširjenega pokojninskega sistema v okviru zakonskega sistema poklicnega zavarovanja (Zvezni zakon o sistemu poklicnega zavarovanja za starost, preživele osebe in invalidnost z dne 25. junija 1982).‘;

(h)    Prilogi X se doda naslednje besedilo:

,Švica

1.    Dodatne dajatve (Zvezni zakon o dodatnih dajatvah z dne 6. oktobra 2006) in podobne dajatve, ki jih predvideva zakonodaja kantona.

2.    Pokojnine v primeru težkih socialnih razmer v okviru invalidskega zavarovanja (člen 28, pododstavek 1a Zveznega zakona o invalidskem zavarovanju z dne 19. junija 1959, kakor je bil spremenjen 7. oktobra 1994).

3.    Mešane dajatve v primeru brezposelnosti, za katere se ne plačujejo prispevki, kakor predpisuje zakonodaja kantona.

4.    Izredne invalidske pokojnine, za katere se ne plačujejo prispevki, namenjene invalidnim osebam (člen 39 Zveznega zakona o invalidskem zavarovanju z dne 19. junija 1959), za katere se pred nastopom njihove nezmožnosti za delo ni uporabljala švicarska zakonodaja na podlagi dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba.‘;

(i)    Prilogi XI se doda naslednje besedilo:

,Švica

1.    Člen 2 Zveznega zakona o zavarovanju za starost in preživele osebe z dne 20. decembra 1946 in člen 1b Zveznega zakona o invalidskem zavarovanju z dne 19. junija 1959, ki urejata prostovoljno zavarovanje v teh zavarovalnih panogah za švicarske državljane s stalnim prebivališčem v državah, ki niso predmet tega sporazuma, se uporabljata za osebe, ki ne prebivajo v Švici in so državljani drugih držav, za katere se uporablja ta sporazum, ter za begunce in osebe brez državljanstva, ki prebivajo na ozemlju teh držav, pri čemer so bile te osebe vključene v sistem prostovoljnega zavarovanja najpozneje eno leto od datuma, ko niso bile več krite z zavarovanjem za starost, preživele osebe ali invalidnost po neprekinjeni zavarovalni dobi najmanj petih let.

2.    Kadar oseba ni več zavarovana v okviru švicarskega zavarovanja za starost, preživele osebe in invalidnost po neprekinjeni zavarovalni dobi najmanj petih let, ima še vedno pravico do nadaljnjega zavarovanja ob soglasju delodajalca, če v državi, za katero se ta sporazum ne uporablja, dela za delodajalca iz Švice in če predloži vlogo v ta namen v šestih mesecih od datuma prekinitve zavarovanja.

3.    Obvezno zavarovanje v okviru švicarskega zdravstvenega zavarovanja in možne izjeme

(a)    Švicarske pravne določbe, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, se uporabljajo za naslednje osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v Švici:

(i)    osebe, za katere se uporabljajo švicarske pravne določbe iz naslova II Uredbe;

(ii)    osebe, za katere bo Švica nosila stroške dajatev v skladu s členi 24, 25 in 26 Uredbe;

(iii)    osebe, ki prejemajo švicarske dajatve iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti;

(iv)    družinski člani oseb, navedenih pod točkama (i) in (iii), kot tudi zaposlenih ali samozaposlenih oseb, ki stalno prebivajo v Švici in so zavarovane v okviru švicarskega sistema zdravstvenega zavarovanja, razen če ti družinski člani prebivajo v eni od naslednjih držav: Danska, Španija, Madžarska, Portugalska ali Švedska;

(v)    družinski člani oseb, navedenih pod točko (ii), ali upokojenca, ki stalno prebiva v Švici in je zavarovan v okviru švicarskega sistema zdravstvenega zavarovanja, razen če ti družinski člani prebivajo v eni od naslednjih držav: Danska, Portugalska ali Švedska.

Kot družinski člani se štejejo tiste osebe, ki so opredeljene kot družinski člani po zakonodaji države stalnega prebivališča.

(b)    Osebe iz točke (a) so lahko na podlagi zahtevka oproščene obveznega zavarovanja, če in v kolikor stalno prebivajo v eni od naslednjih držav in lahko dokažejo, da so upravičene do kritja v primeru bolezni: Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in, za osebe, navedene pod točko (a) (iv) in (v), Finska, ter za osebe, navedene pod točko (a)(ii), Portugalska.

Zahtevek iz točke (b):

(a)    se predloži v treh mesecih od začetka veljavnosti obveznosti sklenitve zavarovanja v Švici; če je v utemeljenih primerih zahtevek predložen po tem roku, oprostitev začne veljati po nastopu obveznosti zavarovanja;

(b)    velja za vse družinske člane, ki prebivajo v isti državi.

4.    Kadar je oseba, za katero se uporabljajo švicarske pravne določbe iz naslova II Uredbe, na podlagi uporabe točke 3(b) predmet pravnih določb druge države članice, ki je vključena v ta sporazum, za namene zavarovanja za primer bolezni, potem si stroške teh storitev za nepoklicne nesreče enakomerno delita švicarska zavarovalnica za poklicne in nepoklicne nesreče ter poklicne bolezni ter pristojna ustanova zdravstvenega zavarovanja, če ima oseba pravico do storitev obeh ustanov. Švicarska zavarovalnica za poklicne in nepoklicne nesreče ter poklicne bolezni bo v primeru poklicnih nesreč, nesreč na poti v službo ali poklicnih bolezni nosila vse stroške, četudi je oseba upravičena do dajatev s strani organa zdravstvenega zavarovanja v državi stalnega prebivališča.

5.    Osebe, ki v Švici delajo, vendar v tej državi ne prebivajo, in imajo zakonsko zavarovalno kritje v svoji državi stalnega prebivališča v skladu s točko 3(b), pa tudi njihovi družinski člani, lahko med začasnim bivanjem v Švici koristijo določbe člena 19 Uredbe.

6.    Za uporabo členov 18, 19, 20 in 27 Uredbe v Švici bo pristojna zavarovalnica krila vse zaračunane stroške.

7.    Obdobja zavarovanja za dnevna nadomestila, dopolnjena v okviru zavarovalnega sistema druge države, za katero se uporablja ta sporazum, se upoštevajo zaradi zmanjšanja ali zvišanja morebitne rezerve zavarovanja za dnevna nadomestila v primeru materinstva ali bolezni, če se oseba zavaruje pri švicarski zavarovalnici v treh mesecih od prenehanja zavarovalnega kritja v drugi državi.

8.    Kadar je oseba, ki je bila redno zaposlena ali samozaposlena v Švici in je s svojo dejavnostjo pokrivala svoje življenjske potrebe, morala zaradi nezgode ali bolezni svojo dejavnost opustiti in zanjo ne velja več švicarska zakonodaja o invalidskem zavarovanju, se šteje, da je ta oseba zavarovana s tem zavarovanjem za namene pridobitve pravice do rehabilitacijskih ukrepov do začetka izplačevanja invalidske pokojnine in za obdobje izvajanja teh ukrepov, pod pogojem da ni začela opravljati nove dejavnosti zunaj Švice.‘.

Za namene tega sporazuma se Uredba (ES) št. 883/2004 uporablja z naslednjimi prilagoditvami:

V členu 77(2) in členu 78 se sklicevanje na določbe Skupnosti o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, kar zadeva Švico, razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo.

2.    32019 R 0500: Uredba (EU) 2019/500 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2019 o uvedbi ukrepov za nepredvidljive razmere na področju koordinacije sistemov socialne varnosti po izstopu Združenega kraljestva iz Unije (UL L 85I, 27.3.2019, str. 35).

3.    32009 R 0987: Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1), akt, kakor je bil spremenjen z naslednjim:

–    32010 R 1244: Uredba Komisije (EU) št. 1244/2010 z dne 9. decembra 2010 (UL L 338, 22.12.2010, str. 35),

–    32012 R 0465: Uredba (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 (UL L 149, 8.6.2012, str. 4),

–    32012 R 1224: Uredba Komisije (EU) št. 1224/2012 z dne 18. decembra 2012 (UL L 349, 19.12.2012, str. 45),

–    32013 R 1372: Uredba Komisije (EU) št. 1372/2013 z dne 19. decembra 2013 (UL L 346, 20.12.2013, str. 27),

–    32014 R 1368: Uredba Komisije (EU) št. 1368/2014 z dne 17. decembra 2014 (UL L 366, 20.12.2014, str. 15), akt, kakor je bil popravljen v UL L 288, 22.10.2016, str. 58,

–    32017 R 0492: Uredba Komisije (EU) 2017/492 z dne 21. marca 2017 (UL L 76, 22.3.2017, str. 13).

Za namene tega sporazuma se Uredba (ES) št. 987/2009 prilagodi, kakor sledi:

Prilogi 1 se doda naslednje besedilo:

,Sporazum med Švico in Portugalsko z dne 25. maja 2016 o pobotu terjatev

Sporazum med Švico in Grčijo z dne 15. novembra 2017 o pobotu terjatev v zvezi s storitvami v skladu z uredbama (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72 ter uredbama (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009

Sporazum med Švico in Italijo z dne 27. februarja 2023 o pobotu terjatev.‘.

Za namene tega sporazuma se Uredba (ES) št. 987/2009 uporablja z naslednjimi prilagoditvami:

V členu 3(3) se sklicevanje na določbe Skupnosti o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, kar zadeva Švico, razume kot sklicevanje na ustrezno nacionalno zakonodajo.

4.    31971 R 1408: Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 149, 5.7.1971, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 592/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 177, 4.7.2008, str. 1) in kot se je uporabljala med Švico in državami članicami pred začetkom veljavnosti Sklepa Skupnega odbora št. 1/2012 z dne 31. marca 2012 18 ter pri sklicih nanjo v uredbah (ES) št. 883/2004 ali (ES) št. 987/2009, oziroma kadar so se zadevni primeri zgodili v preteklosti.

5.    31972 R 0574: Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 74, 27.3.1972, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 120/2009 (UL L 39, 10.2.2009, str. 2) in kot se je uporabljala med Švico in državami članicami pred začetkom veljavnosti Sklepa Skupnega odbora št. 1/2012 z dne 31. marca 2012 19 ter pri sklicih nanjo v uredbah (ES) št. 883/2004 ali (ES) št. 987/2009, oziroma kadar so se zadevni primeri zgodili v preteklosti.

A.2    AKTI, KI JIH POGODBENICI USTREZNO UPOŠTEVATA

1.    32010 D 0424(01): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. A1 z dne 12. junija 2009 o vzpostavitvi dialoga in spravnega postopka v zvezi z veljavnostjo dokumentov, določitvi zakonodaje, ki se uporablja, ter dodeljevanju dajatev v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 106, 24.4.2010, str. 1).

2.    32010 D 0424(02): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. A2 z dne 12. junija 2009 o razlagi člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zakonodajo, ki se uporablja za napotene delavce in samozaposlene delavce, ki začasno opravljajo delo zunaj pristojne države (UL C 106, 24.4.2010, str. 5).

3.    32010 D 0608(01): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. A3 z dne 17. decembra 2009 o seštevanju neprekinjenih dob napotitve, dopolnjenih v okviru Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 in Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 149, 8.6.2010, str. 3).

4.    32014 D 0520(03): Sklep št. E4 z dne 13. marca 2014 o prehodnem obdobju iz člena 95 Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 152, 20.5.2014, str. 21).

5.    32017 D 0719(01): Sklep št. E5 z dne 16. marca 2017 o praktičnih pravilih za prehodno obdobje za izmenjavo podatkov po elektronski poti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 233, 19.7.2017, str. 3).

6.    32018 D 1004 (02): Sklep št. E6 z dne 19. oktobra 2017 o določitvi, kdaj se elektronsko sporočilo šteje za zakonito dostavljeno v sistemu elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI) (UL C 355, 4.10.2018, str. 5).

7.    32020 D 0306 (01): Sklep št. E7 z dne 27. junija 2019 o praktičnih pravilih za sodelovanje in izmenjavo podatkov, dokler se ne bo v državah članicah začela v celoti izvajati elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti (EESSI) (UL C 73, 6.3.2020, str. 5).

8.    32024 D 06842: Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnost št. E8 z dne 14. marca 2024 o vzpostavitvi postopka upravljanja sprememb, ki se uporablja za podrobnosti o organih, opredeljenih v členu 1 Uredbe (ES) št. 883/2004 in navedenih v elektronskem imeniku, ki je sestavni del EESSI (UL C, C/2024/6842, 12.11.2024).

9.    32010 D 0424(04): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. F1 z dne 12. junija 2009 o razlagi člena 68 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prednostnimi pravili v primeru prekrivanja družinskih dajatev (UL C 106, 24.4.2010, str. 11).

10.    32016 D 0211(05): Sklep št. F2 z dne 23. junija 2015 o izmenjavi podatkov med nosilci za dodelitev družinskih dajatev (UL C 52, 11.2.2016, str. 11).

11.    32019 D 0626(01): Sklep št. F3 z dne 19. decembra 2018 o razlagi člena 68 Uredbe (ES) št. 883/2004 v zvezi z metodo izračuna razlike v obliki dodatka (UL C 215, 26.6.2019, str. 2).

12.    32010 D 0424(05): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. H1 z dne 12. junija 2009 o okviru za prehod z uredb Sveta (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72 na uredbi (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter uporabi sklepov in priporočil Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti (UL C 106, 24.4.2010, str. 13).

13.    32010 D 0608(02): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. H5 z dne 18. marca 2010 o sodelovanju v boju proti goljufijam in napakam v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 883/2004 in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 987/2009 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL C 149, 8.6.2010, str. 5).

14.    32011 D 0212(01): Sklep št. H6 z dne 16. decembra 2010 v zvezi z uporabo nekaterih načel glede seštevanja dob v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL C 45, 12.2.2011, str. 5).

15.    32021 D 0506 (01): Sklep št. H11 z dne 9. decembra 2020 o odložitvi rokov iz členov 67 in 70 Uredbe (ES) št. 987/2009 ter iz Sklepa št. S9 zaradi pandemije COVID-19 (UL C 170, 6.5.2021, str. 4).

16.    32022 D 0228 (01): Sklep št. H12 z dne 19. oktobra 2021 o datumu, ki se upošteva pri določanju menjalnih tečajev iz člena 90 Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 93, 28.2.2022, str. 6).

17.    32022 D 0810(01): Sklep št. H13 z dne 30. marca 2022 o sestavi in načinu dela Revizijskega odbora Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in za sporazum EU/Švica) (2022/C 305/03) (UL C 305, 10.8.2022, str. 4).

18.    32024 D 00594: Sklep št. H14 z dne 21. junija 2023 v zvezi z objavo smernic o pandemiji COVID-19, obvestila o razlagi uporabe naslova II Uredbe (ES) št. 883/2004 ter členov 67 in 70 Uredbe (ES) št. 987/2009 med pandemijo COVID-19, smernic za delo na daljavo, ki so se uporabljale v obdobju med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2023, ter smernic za delo na daljavo, ki se uporabljajo od 1. julija 2023 (UL C/2024/594, 11.1.2024).

19.    32024 D 06845: Sklep št. H15 z dne 27. junija 2024 o načinu delovanja in sestavi Tehnične komisije za obdelavo podatkov Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti (UL C, C/2024/6845, 14.11.2024).

20.    32010 D 0424(07): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. P1 z dne 12. junija 2009 o razlagi člena 50(4), člena 58 in člena 87(5) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta za dodelitev dajatev za invalidnost, starost in preživele osebe (UL C 106, 24.4.2010, str. 21).

21.    32013 D 0927(01): Sklep št. R1 z dne 20. junija 2013 o razlagi člena 85 Uredbe (ES) št. 987/2009 (UL C 279, 27.9.2013, str. 11).

22.    32010 D 0424(08): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. S1 z dne 12. junija 2009 o evropski kartici zdravstvenega sodelovanja (UL C 106, 24.4.2010, str. 23).

23.    32010 D 0424(09): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. S2 z dne 12. junija 2009 o tehničnih specifikacijah evropske kartice zdravstvenega zavarovanja (UL C 106, 24.4.2010, str. 26).

24.    32010 D 0424(10): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. S3 z dne 12. junija 2009 o določitvi storitev, ki jih zajemata člen 19(1) in člen 27(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ter člen 25(A)(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 106, 24.4.2010, str. 40).

25.    32010 D 0424(15): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. S5 z dne 2. oktobra 2009 o razlagi pojma „storitve“ po členu 1(va) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta za bolezen ali materinstvo v skladu s členi 17, 19, 20, 22, 24(1), 25, 26, 27(1), (3), (4) in (5), 28, 34 ter 36(1) in (2) Uredbe (ES) št. 883/2004 ter o izračunu zneskov za povračilo v skladu s členi 62, 63 in 64 Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 106, 24.4.2010, str. 54 ).

26.    32010 D 0427(02): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. S6 z dne 22. decembra 2009 o prijavi v državi članici stalnega prebivališča v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 987/2009 in pripravi seznamov iz člena 64(4) Uredbe (ES) št. 987/2009 (UL C 107, 27.4.2010, str. 6 ).

27.    32011 D 0906(01): Sklep št. S8 z dne 15. junija 2011 o odobritvi protez, večjih pripomočkov in drugih storitev večje vrednosti iz člena 33 Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL C 262, 6.9.2011, str. 6).

28.    32014 D 0520(02): Sklep št. S10 z dne 19. decembra 2013 o prehodu z uredb (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72 na uredbi (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 ter uporabi postopkov za povračilo (UL C 152, 20.5.2014, str. 16).

29.    32021 D 0618(01): Sklep št. S11 z dne 9. decembra 2020 o postopkih povračil za izvajanje členov 35 in 41 Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL C 236, 18.6.2021, str. 4).

30.    32025 D 01598: Sklep št. S12 z dne 16. oktobra 2024 o povračilu stroškov zdravstvene oskrbe v zvezi s premestitvijo pacientov v drugo državo članico v primeru množičnih žrtev po nesrečah (UL C, C/2025/1598, 13.3.2025 ).

31.    32010 D 0424(11): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. U1 z dne 12. junija 2009 o členu 54(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s povečanjem dajatve za brezposelnost za odvisne družinske člane (UL C 106, 24.4.2010, str. 26).

32.    32010 D 0424(12): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. U2 z dne 12. junija 2009 o področju uporabe člena 65(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o pravici do dajatev za brezposelnost popolnoma brezposelnih oseb, ki niso obmejni delavci in ki so med zadnjim obdobjem zaposlitve ali samozaposlitve stalno prebivale na ozemlju države članice, ki ni pristojna država članica (UL C 106, 24.4.2010, str. 43).

33.    32010 D 0424(13): Sklep Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. U3 z dne 12. junija 2009 o obsegu pojma „delna brezposelnost“, ki se uporablja za brezposelne osebe iz člena 65(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 106, 24.4.2010, str. 45).

34.    32012 D 0225(01): Sklep št. U4 z dne 13. decembra 2011 o postopkih povračil v skladu s členom 65(6) in (7) Uredbe (ES) št. 883/2004 in členom 70 Uredbe (ES) št. 987/2009 (UL C 57, 25.2.2012, str. 4).

A.3    AKTI, S KATERIMI SE POGODBENICI SEZNANITA

1.    32018 H 0529(01): Priporočilo št. A1 z dne 18. oktobra 2017 o izdaji potrdila iz člena 19(2) Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 183, 29.5.2018, str. 5).

2.    32013 H 0927(01): Priporočilo št. H1 z dne 19. junija 2013 v zvezi s sodbo Gottardo, v skladu s katero je treba ugodnosti, ki jih imajo državljani države na podlagi dvostranske konvencije o socialni varnosti s tretjo državo, dodeliti tudi delavcem, ki so državljani drugih držav članic (UL C 279, 27.9.2013, str. 13).

3.    32019 H 0429(01): Priporočilo št. H2 z dne 10. oktobra 2018 o vključitvi elementov za potrditev pristnosti v prenosne dokumente, ki jih izda nosilec države članice in ki potrjujejo položaj neke osebe za namen uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 147, 29.4.2019, str. 6).

4.    32012H0810(01) Priporočilo Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. S1 z dne 15. marca 2012 o finančnih vidikih čezmejnega darovanja organov živih darovalcev (UL C 240, 10.8.2012, str. 3).

5.    32014 H 0218(01): Priporočilo št. S2 z dne 22. oktobra 2013 v zvezi z upravičenostjo do storitev za zavarovane osebe in njihove družinske člane med bivanjem v tretji državi na podlagi dvostranskega sporazuma med pristojno državo članico in tretjo državo (UL C 46, 18.2.2014, str. 8).

6.    32010 H 0424(02): Priporočilo Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. U1 z dne 12. junija 2009 o zakonodaji, ki se uporablja za brezposelne osebe, ki opravljajo poklicno ali gospodarsko dejavnost s krajšim delovnim časom v državi članici, ki ni država stalnega prebivališča (UL C 106, 24.4.2010, str. 49).

7.    32010 H 0424(03): Priporočilo Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti št. U2 z dne 12. junija 2009 o uporabi člena 64(1)(a) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta za brezposelne osebe, ki spremljajo zakonce ali partnerje, ki opravljajo poklicno ali gospodarsko dejavnost v državi članici, ki ni pristojna država (UL C 106, 24.4.2010, str. 51).

B.    OHRANJANJE PRAVIC IZ DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

AKTI, NA KATERE SE SKLICUJE TA PRILOGA

1.    31998 L 0049: Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 209, 25.7.1998, str. 46).

2.    32014 L 0050: Direktiva 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev med državami članicami z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (UL L 128, 30.4.2014, str. 1).

Za namene tega sporazuma se določbe Direktive uporabljajo z naslednjo prilagoditvijo:

Člen 6(5): sklicevanje na člen 11 Direktive 2003/41/ES se za Švico ne uporablja.

Švica sprejme ukrepe iz člena 8 Direktive 2014/50/EU do prvega dne devetinštiridesetega meseca po začetku veljavnosti Protokola o spremembi.

________________

PROTOKOL I

k Prilogi II k Sporazumu

I.    Zavarovanje za primer brezposelnosti

Naslednji dogovori se uporabljajo za delavce, ki so državljani Češke republike, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike, do 30. aprila 2011 in za delavce, ki so državljani Republike Bolgarije in Romunije, do 31. maja 2016. Za delavce, ki so državljani Republike Hrvaške, se uporabljajo do konca sedmega leta po začetku veljavnosti Protokola o sodelovanju Republike Hrvaške.

1.    Naslednja pravila se uporabljajo v zvezi z zavarovanjem za primer brezposelnosti za delavce, ki imajo dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo manj kot eno leto.

1.1    Samo delavci, ki so plačali prispevke v Švici za minimalno obdobje, ki ga predpisuje Zvezni zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti in nadomestilih za insolventnost (loi fédérale sur l’assurance-chômage obligatoire et l’indemnité en cas d’insolvabilité - LACI)( 20 ), in ki poleg tega izpolnjujejo druge pogoje za upravičenost do dajatve za brezposelnost, imajo pravico do prejemanja take dajatve na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti pod zakonsko določenimi pogoji.

1.2    Del prispevkov, ki se obračunajo za delavce, katerih obdobje plačevanja prispevkov je prekratko, da bi omogočalo pridobitev pravice do dajatve za brezposelnost v Švici pod 1.1, se povrne njihovim državam izvora v skladu z določbami 1.3, kar prispeva k stroškom dajatev, ki se tem delavcem zagotovijo v primeru popolne brezposelnosti; ti delavci potem niso upravičeni do dajatve v primeru popolne brezposelnosti v Švici. Upravičeni pa so do dodatkov za slabe vremenske razmere in v primeru insolventnosti delodajalca. Dajatve v primeru popolne brezposelnosti izplača država izvora pod pogojem, da so zadevni delavci na razpolago za delo. Zavarovalne dobe, dopolnjene v Švici, se upoštevajo na enak način, kot če bi bile dopolnjene v državi izvora.

1.3    Del prispevkov, ki se obračunajo za delavce, navedene pod 1.2, se povrne na letni ravni v skladu z naslednjimi določbami:

(a)    skupni prispevki teh delavcev se izračunajo po posameznih državah na podlagi letnega števila zaposlenih delavcev in povprečnih letnih prispevkov, ki so bili plačani za vsakega delavca (prispevki delodajalca in prispevki za zaposlenega);

(b)    od tako izračunanega zneska se del, ki ustreza sorazmernemu deležu, izraženemu v obliki dajatve za brezposelnost kot odstotek vseh dodatkov, navedenih pod 1.2, povrne državam izvora delavcev, del pa zadrži Švica kot rezervo za poznejše dajatve 21 ;

(c)    Švica na letni osnovi predloži izjavo, ki dokazuje povračilo prispevkov. Če države izvora tako zahtevajo, pri tem navede tudi osnove za izračun in povrnjene zneske. Države izvora vsako leto obvestijo Švico o številu prejemnikov dajatve za brezposelnost, kakor je navedeno pod 1.2.

2.    Če določena država članica, na katero se nanaša ta dogovor, naleti na težave zaradi izteka dogovorov za povračilo prispevkov oziroma če ima Švica težave pri dogovorih glede seštevanja dob, lahko katera koli pogodbenica zadevo naslovi na Skupni odbor.

II.    Dodatki za osebe, ki potrebujejo pomoč

Dodatki za osebe, ki potrebujejo pomoč, dodeljeni v skladu s švicarskim Zveznim zakonom o invalidskem zavarovanju z dne 19. junija 1959 ter v skladu z Zveznim zakonom o zavarovanju za starost in preživele osebe z dne 20. decembra 1946, kakor je bil spremenjen 8. oktobra 1999, se zagotovijo samo, če zadevna oseba stalno prebiva v Švici.

III.    Uporaba Uredbe (ES) št. 883/2004 za razširjene pridobljene dajatve

Švica uporablja Uredbo (ES) št. 883/2004 za razširjen sistem na podlagi Zveznega zakona o prostem prehodu znotraj sistema poklicnega zavarovanja glede pokojnin za starost, preživele osebe in invalidnost z dne 17. decembra 1993 do prvega dne devetinštiridesetega meseca po začetku veljavnosti Protokola o spremembi.

PROTOKOL II

k Prilogi II k Sporazumu

OB UPOŠTEVANJU, da člen 33 Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) določa, da se naslov III drugega dela sporazuma o izstopu uporablja za državljane Islandije, Kneževine Liechtenstein, Kraljevine Norveške in Švicarske konfederacije, pod pogojem, da so te države z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska sklenile in uporabljajo ustrezne sporazume, ki se uporabljajo za državljane Unije, ter z Unijo sporazume, ki se uporabljajo za državljane Združenega kraljestva;

OB UPOŠTEVANJU, da člen 26b Sporazuma med Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska in Švicarsko konfederacijo o pravicah državljanov po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in sporazum o prostem pretoku oseb določata, da se določbe dela III navedenega sporazuma uporabljajo za državljane Unije, pod pogojem, da je Unija z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska sklenila in uporablja ustrezne sporazume, ki se uporabljajo za švicarske državljane, ter ustrezne sporazume s Švico, ki se uporabljajo za državljane Združenega kraljestva;

OB PRIZNAVANJU, da je treba zagotoviti vzajemno varstvo pravic socialne varnosti za državljane Združenega kraljestva ter njihove družinske člane in preživele osebe, ki so ali so bili ob koncu prehodnega obdobja v čezmejnem socialnem položaju, ki vključuje hkrati eno ali več pogodbenic sporazuma o prostem pretoku oseb ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska –

ČLEN 1

Opredelitve pojmov in sklicevanja

1.    V tem protokolu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)    ‚sporazum o izstopu‘ pomeni Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo 22 ;

(b)    ‚sporazum o pravicah državljanov‘ pomeni Sporazum med Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska ter Švicarsko konfederacijo o pravicah državljanov po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in sporazuma o prostem pretoku oseb;

(c)    ‚zajete države‘ pomeni države članice Unije in Švico;

(d)    ‚prehodno obdobje‘ pomeni prehodno obdobje iz člena 126 sporazuma o izstopu;

(e)    opredelitve pojmov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 23 in člena 1 Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 24 .

2.    Za namene tega protokola sklicevanje na države članice in pristojne organe držav članic v določbah prava Unije, ki se uporabljajo na podlagi tega protokola, vključuje Združeno kraljestvo in njegove pristojne organe.

ČLEN 2

Osebe, za katere se uporablja ta protokol

1.    Ta protokol se uporablja za:

(a)    državljane Združenega kraljestva, za katere ob koncu prehodnega obdobja velja zakonodaja ene od zajetih držav, ter njihove družinske člane in preživele osebe;

(b)    državljane Združenega kraljestva, ki prebivajo v eni od zajetih držav in zanje ob koncu prehodnega obdobja velja zakonodaja Združenega kraljestva, ter njihove družinske člane in preživele osebe;

(c)    osebe, ki ne spadajo pod točko (a) ali (b), vendar so državljani Združenega kraljestva, ki ob koncu prehodnega obdobja opravljajo dejavnost kot zaposlene ali samozaposlene osebe v eni ali več zajetih državah in zanje na podlagi naslova II Uredbe (ES) št. 883/2004 velja zakonodaja Združenega kraljestva, ter njihove družinske člane in preživele osebe;

(d)    osebe brez državljanstva in begunce, ki prebivajo v eni od zajetih držav ali Združenem kraljestvu in so v enem od položajev iz točk (a) do (c), ter njihove družinske člane in preživele osebe.

2.    Za osebe iz odstavka 1 se ta naslov uporablja, dokler so neprekinjeno v enem od položajev iz navedenega odstavka, ki hkrati vključuje eno od zajetih držav in Združeno kraljestvo.

3.    Ta protokol se uporablja tudi za državljane Združenega kraljestva, ki niso ali niso več v enem od položajev iz odstavka 1 tega člena, vendar spadajo na področje uporabe člena 10 sporazuma o izstopu ali člena 10 sporazuma o pravicah državljanov, ter za njihove družinske člane in preživele osebe.

4.    Osebe iz odstavka 3 so zajete, dokler imajo pravico do prebivanja v eni od držav, zajetih v členu 13 sporazuma o izstopu ali členu 12 sporazuma o pravicah državljanov, ali pravico do dela v državi dela v skladu s členom 24 ali 25 sporazuma o izstopu ali členom 20 sporazuma o pravicah državljanov.

5.    Kadar se v tem členu navajajo družinski člani in preživele osebe, se ta protokol za te osebe uporablja samo v obsegu, v katerem njihove pravice in dolžnosti, ki jih imajo kot družinski člani in preživele osebe, izhajajo iz Uredbe (ES) št. 883/2004.

ČLEN 3

Pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti

1.    Za osebe, za katere velja ta protokol, se uporabljajo pravila in cilji iz člena 8 Sporazuma in te priloge ter iz uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009.

2.    Zajete države upoštevajo sklepe in priporočila Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti pri Evropski komisiji, ustanovljene na podlagi Uredbe (ES) št. 883/2004 (v nadaljnjem besedilu: Upravna komisija), navedene v Oddelku A te priloge.

ČLEN 4

Posebni položaji, v katerih se uporablja ta naslov

1.    Pravila, navedena v nadaljevanju, se uporabljajo v položajih, navedenih v nadaljevanju, v obsegu, določenem v tem členu, kolikor se nanašajo na osebe, za katere se člen 2 ne uporablja oziroma ne uporablja več:

(a)    ta protokol velja za državljane Združenega kraljestva, za osebe brez državljanstva in begunce, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, za katere je pred koncem prehodnega obdobja veljala zakonodaja ene od zajetih držav, ter njihove družinske člane in preživele osebe za namene upoštevanja in seštevanja zavarovalnih dob, delovne dobe, dobe samozaposlitve ali obdobja prebivanja, vključno s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz takih obdobij v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004; za namene seštevanja dob se v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 upoštevajo tako dobe, ki so bile zaključene pred koncem prehodnega obdobja, kot tudi dobe, ki so bile zaključene po njem;

(b)    pravila iz členov 20 in 27 Uredbe (ES) št. 883/2004 se še naprej uporabljajo za državljane Združenega kraljestva, za osebe brez državljanstva in begunce, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, ki so pred koncem prehodnega obdobja zaprosili za dovoljenje za načrtovano zdravljenje na podlagi Uredbe (ES) št. 883/2004, in sicer do konca zdravljenja. Ustrezni postopki povračila se uporabljajo tudi po koncu zdravljenja. Take osebe in njihovi spremljevalci imajo pravico do vstopa v državo zdravljenja in izstopa iz nje smiselno v skladu s členom 14 sporazuma o izstopu in členom 13 sporazuma o pravicah državljanov;

(c)    pravila iz členov 19 in 27 Uredbe (ES) št. 883/2004 se še naprej uporabljajo za državljane Združenega kraljestva, za osebe brez državljanstva in begunce, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, za katere velja Uredba (ES) št. 883/2004 in ki so ob koncu prehodnega obdobja na začasnem bivanju v eni od zajetih držav ali Združenem kraljestvu, in sicer do konca njihovega bivanja. Ustrezni postopki povračila se uporabljajo tudi po koncu začasnega bivanja ali zdravljenja;

(d)    pravila iz členov 67, 68 in 69 Uredbe (ES) št. 883/2004 se, dokler so izpolnjeni pogoji, še naprej uporabljajo za dodeljevanje družinskih prejemkov, do katerih so prejemniki upravičeni ob koncu prehodnega obdobja, za državljane Združenega kraljestva, osebe brez državljanstva in begunce, ki prebivajo v Združenem kraljestvu in za katere velja zakonodaja Združenega kraljestva ter imajo družinske člane, ki ob koncu prehodnega obdobja prebivajo v eni od zajetih držav;

(e)    v položajih iz točke (d) tega odstavka se za vse osebe, ki imajo ob koncu prehodnega obdobja pravice kot družinski člani na podlagi Uredbe (ES) št. 883/2004, kot so izvedene pravice do storitev v primeru bolezni, navedena uredba in ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 987/2009 uporabljajo še naprej, dokler so izpolnjeni pogoji iz navedenih uredb.

2.    Določbe poglavja 1 naslova III Uredbe (ES) št. 883/2004 glede dajatev za bolezen se uporabljajo za osebe, ki prejemajo dajatve na podlagi točke (a) odstavka 1 tega člena.

Ta odstavek se smiselno uporablja za družinske prejemke na podlagi členov 67, 68 in 69 Uredbe (ES) št. 883/2004.

ČLEN 5

Povračilo, izterjava in pobot

Določbe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 o povračilu, izterjavi in pobotu se uporabljajo še naprej v zvezi z dogodki, če se nanašajo na osebe, za katere se ne uporablja člen 2, ki:

(a)    so nastopili pred koncem prehodnega obdobja; ali

(b)    nastopijo po koncu prehodnega obdobja in se nanašajo na osebe, za katere se je, ko je dogodek nastopil, uporabljal člen 2 ali 4.

ČLEN 6

Razvoj prava in prilagoditve

1.    Ne glede na odstavek 3 se sklicevanja v tem protokolu na uredbi (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 ali njune določbe razumejo kot sklicevanja na akte ali določbe, kakor so vključeni v Sporazum, kot se uporablja na zadnji dan prehodnega obdobja.

2.    Če se uredbi (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 po koncu prehodnega obdobja spremenita ali nadomestita, se sklicevanje na ti uredbi v tem protokolu razume kot sklicevanje na navedeni uredbi, kakor sta bili spremenjeni ali nadomeščeni, v skladu z akti, navedenimi v delu II Priloge I k sporazumu o izstopu v zvezi z Unijo in delu II Priloge I k sporazumu o pravicah državljanov v zvezi s Švico.

3.    Za namene tega protokola se uredbi (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 razumeta tako, da vključujeta prilagoditve iz dela III Priloge I k sporazumu o izstopu v zvezi z Unijo in dela III Priloge I k sporazumu o pravicah državljanov v zvezi s Švico.

4.    Za namene tega protokola začnejo spremembe in prilagoditve iz odstavkov 2 in 3 učinkovati dan po začetku veljavnosti ustreznih sprememb in prilagoditev Priloge I k sporazumu o izstopu ali Priloge I k sporazumu o pravicah državljanov, pri čemer se upošteva poznejši datum.“.

_______________

PRILOGA III

VZAJEMNO PRIZNAVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ

Spremembe Priloge III k Sporazumu

Priloga III k Sporazumu se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

VZAJEMNO PRIZNAVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ

(Diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi)

ODDELEK 1

UVOD

Za namene uporabe členov 2 do 9 Sporazuma se pravni akti Unije, navedeni v oddelku 2 te priloge, uporabljajo ob upoštevanju načela dinamične uskladitve iz člena 5 Institucionalnega protokola k temu sporazumu ter ob upoštevanju izjem iz odstavka 7 navedenega člena.

Če v tehničnih prilagoditvah ni določeno drugače, se razume, da pravice in obveznosti za države članice Evropske unije iz pravnih aktov Unije, vključenih v to prilogo, veljajo tudi za Švico. To se uporablja ob polnem spoštovanju Institucionalnega protokola k temu sporazumu.

Brez poseganja v člen 16 Institucionalnega protokola k temu sporazumu in če v tehničnih prilagoditvah ni določeno drugače, se za Švico uporabljajo določbe aktov, navedenih v oddelku 2, ki od držav članic zahtevajo, da drugim državam članicam ali Komisiji predložijo informacije. Kadar se te informacije nanašajo na nadzor ali uporabo, jih Švica sporoči prek Skupnega odbora.

ODDELEK 2

AKTI, NA KATERE SE SKLICUJE TA PRILOGA

1.    32005 L 0036: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22),

akt, kakor je bil spremenjen z naslednjim:

–    Direktiva Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L 363, 20.12.2006, str. 141),

–    Uredba Komisije (EU) št. 213/2011 z dne 3. marca 2011 o spremembi prilog II in V k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 59, 4.3.2011, str. 4),

–    Sporočilo Komisije – Uradno obvestilo o poklicnih združenjih ali organizacijah, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(2), navedenih v Prilogi I k Direktivi 2005/36/ES (UL C 111, 15.5.2009, str. 1),

–    Sporočilo Komisije – Uradno obvestilo o poklicnih združenjih ali organizacijah, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(2), navedenih v Prilogi I k Direktivi 2005/36/ES (UL C 182, 23.6.2011, str. 1),

–    Akt o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 112, 24.4.2012, str. 10),

–    Direktiva Sveta 2013/25/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L 158, 10.6.2013, str. 368),

–    Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (UL L 354, 28.12.2013, str. 132),

–    Delegirani sklep Komisije (EU) 2016/790 z dne 13. januarja 2016 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L 134, 24.5.2016, str. 135),

–    Delegirani sklep Komisije (EU) 2017/2113 z dne 11. septembra 2017 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L 317, 1.12.2017, str. 119),

–    Delegirani sklep Komisije (EU) 2019/608 z dne 16. januarja 2019 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L 104, 15.4.2019, str. 1),

–    Delegirani sklep Komisije (EU) 2020/548 z dne 23. januarja 2020 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L 131, 24.4.2020, str. 1),

–    Delegirani sklep Komisije (EU) 2021/2183 z dne 25. avgusta 2021 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L 444, 10.12.2021, str. 16),

–    Delegirani sklep Komisije (EU) 2023/2383 z dne 23. maja 2023 o spremembi in popravku Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L 2383, 9.10.2023, str. 1),

–    Delegirana direktiva Komisije (EU) 2024/782 z dne 4. marca 2024 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES glede minimalnih zahtev usposobljenosti za poklice medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika in farmacevta (UL L, 2024/782, 31.5.2024),

–    Delegirani sklep Komisije (EU) 2024/1395 z dne 31. maja 2024 o spremembi Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L, 2024/1395, 31.5.2024),

akt, kakor je bil popravljen v:

–    Popravek Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 93, 4.4.2008, str. 28),

–    Popravek Direktive Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L 177, 8.7.2015, str. 60).

Za namene tega sporazuma se določbe Direktive uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:

(a)    v točki 5.1.1 Priloge V k Direktivi se doda naslednje besedilo:

,Država	Dokazila o formalnih kvalifikacijah	Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah	Potrdilo, priloženo dokazilom o kvalifikacijah	Referenčni datum
Švica	Eidgenössisches Arztdiplom Diplôme fédéral de médecin Diploma federale di medico	Eidgenössisches Departement des Innern Département fédéral de l’intérieur Dipartimento federale dell’interno		1. junij 2002‘

(b)    v točki 5.1.2 Priloge V k Direktivi se doda naslednje besedilo:

,Država	Dokazila o formalnih kvalifikacijah	Organ, ki podeljuje dokazila o kvalifikacijah	Referenčni datum
Švica	Diplom als Facharzt Diplôme de médecin spécialiste Diploma di medico specialista	Eidgenössisches Departement des Innern und Verbindung der Schweizer Ärztinnen und Ärzte (FMH) / Schweizerische Institut für ärztliche Weiter- und Fortbildung (SIWF) Département fédéral de l’intérieur et Fédération des médecins suisses (FMH) / Institut suisse pour la formation médicale postgraduée et continue (ISFM) Dipartimento federale dell’interno e Federazione dei medici svizzeri (FMH) / Istituto svizzero per la formazione medica (ISFM)	1. junij 2002‘

(c)    v točki 5.1.3 Priloge V k Direktivi se doda naslednje besedilo:

,Država	Naziv
Anesteziologija Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta
Švica	Anästhesiologie Anesthésiologie Anestesiologia

Država	Naziv
Splošna kirurgija Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let
Švica	Chirurgie Chirurgie Chirurgia

Država	Naziv
Nevrokirurgija Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let
Švica	Neurochirurgie Neurochirurgie Neurochirurgia

Država	Naziv
Porodništvo in ginekologija Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Švica	Gynäkologie und Geburtshilfe Gynécologie et obstétrique Ginecologia e ostetricia

Država	Naziv
Interna medicina Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let
Švica	Allgemeine Innere Medizin Médecine interne générale Medicina interna generale

Država	Naziv
Oftalmologija Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta
Švica	Ophthalmologie Ophtalmologie Oftalmologia

Država	Naziv
Otorinolaringologija Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta
Švica	Oto-Rhino-Laryngologie Oto-rhino-laryngologie Otorinolaringoiatria

Država	Naziv
Pediatrija Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Švica	Kinder- und Jugendmedizin Pédiatrie Pediatria

Država	Naziv
Pnevmologija Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Švica	Pneumologie Pneumologie Pneumologia

Država	Naziv
Urologija Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let
Švica	Urologie Urologie Urologia

Država	Naziv
Ortopedska kirurgija Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let
Švica	Orthopädische Chirurgie und Traumatologie des Bewegungsapparates Chirurgie orthopédique et traumatologie de l’appareil locomoteur Chirurgia ortopedica e traumatologia dell’apparato locomotore

Država	Naziv
Patološka anatomija Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Švica	Pathologie Pathologie Patologia

Država	Naziv
Nevrologija Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Švica	Neurologie Neurologie Neurologia

Država	Naziv
Psihiatrija Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Švica	Psychiatrie und Psychotherapie Psychiatrie et psychothérapie Psichiatria e psicoterapia

Država	Naziv
Diagnostična radiologija Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Švica	Radiologie Radiologie Radiologia

Država	Naziv
Radioterapija Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Švica	Radio-Onkologie/Strahlentherapie Radio-oncologie/radiothérapie Radio-oncologia/radioterapia

Država	Naziv
Plastična kirurgija Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let
Švica	Plastische, Rekonstruktive und Ästhetische Chirurgie Chirurgie plastique, reconstructive et esthétique Chirurgia plastica, ricostruttiva ed estetica

Država	Naziv
Torakalna kirurgija Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let
Švica	Thoraxchirurgie 25 Chirurgie thoracique Chirurgia toracica

Država	Naziv
Srčna kirurgija Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let
Švica	Herz- und thorakale Gefässchirurgie Chirurgie cardiaque et vasculaire thoracique Chirurgia del cuore e dei vasi toracici

Država	Naziv
Vaskularna kirurgija Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let
Švica	Gefässchirurgie 26 Chirurgie vasculaire Chirurgia vascolare

Država	Naziv
Pediatrična kirurgija Minimalno obdobje usposabljanja: 5 let
Švica	Kinderchirurgie Chirurgie pédiatrique Chirurgia pediatrica

Država	Naziv
Kardiologija Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Švica	Kardiologie Cardiologie Cardiologia

Država	Naziv
Gastroenterologija Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Švica	Gastroenterologie Gastroentérologie Gastroenterologia

Država	Naziv
Revmatologija Minimalno obdobje usposabljanja: 4 leta
Švica	Rheumatologie Rhumatologie Reumatologia

Država	Naziv
Splošna hematologija Minimalno obdobje usposabljanja: 3 leta
Švica	Hämatologie Hématologie Ematologia