EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.6.2025
COM(2025) 278 final
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj o reviziji Pogodbe o prometni skupnosti
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.6.2025
COM(2025) 278 final
PRILOGI
k
Priporočilu za SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj o reviziji Pogodbe o prometni skupnosti
PRILOGA 1
SMERNICE ZA POGAJANJA O MEDNARODNEM SPORAZUMU
O REVIZIJI POGODBE O PROMETNI SKUPNOSTI
1.PODROČJE UPORABE PREDVIDENEGA SPORAZUMA
Pogodba o ustanovitvi prometne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o prometni skupnosti) spodbuja razvoj prometnega omrežja med EU ter Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Severno Makedonijo, Kosovom 1*, Črno goro in Republiko Srbijo (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice iz jugovzhodne Evrope) na področju cestnega in železniškega prometa, prometa po celinskih plovnih poteh in pomorskega prometa ter temelji na postopnem povezovanju trgov prometnih storitev pogodbenic iz jugovzhodne Evrope s trgom prometnih storitev EU na podlagi ustreznih določb pravnega reda EU. Splošni cilj predvidenih sprememb je podpreti in okrepiti usklajevanje zakonodaje pogodbenic iz jugovzhodne Evrope, pa tudi izboljšati in pojasniti nekatere operativne vidike, ki so bili opredeljeni pri njeni uporabi.
S spremembami bi bilo treba omogočiti tudi polnopravno članstvo Ukrajine in Republike Moldavije v Pogodbi o prometni skupnosti. Nadalje, da bi Komisija zagotovila njuno popolno vključitev v Pogodbo o prometni skupnosti, bi se morala pogajati o prilogah o prehodnih ureditvah iz člena 40 navedene pogodbe, ki bi se uporabljale za obe državi ob njunem pristopu.
2.CILJI POGAJANJ
Komisija bi si morala med pogajanji prizadevati za cilje, ki so podrobno opisani v nadaljevanju.
(1)Splošni cilj sprememb bi morali biti podpora in okrepitev usklajevanja zakonodaje vseh pogodbenic z ustreznim pravnim redom EU glede na njihovo evropsko perspektivo ter spodbujanje postopnega povezovanja njihovih trgov prometnih storitev s trgom prometnih storitev EU.
(2)S spremembami bi bilo treba omogočiti tudi polnopravno članstvo udeleženk opazovalk iz Ukrajine in Republike Moldavije v Pogodbi o prometni skupnosti. Nadalje, da bi Komisija zagotovila njuno popolno vključitev v Pogodbo o prometni skupnosti, bi se morala pogajati o prilogah o prehodnih ureditvah iz člena 40 navedene pogodbe, ki bi se uporabljale za obe državi ob njunem pristopu. Poleg tega bi morala imeti možnost, da obravnava morebitne zahteve Ukrajine in Republike Moldavije v zvezi z vsebino Pogodbe o prometni skupnosti.
(3)V zvezi s tem bi spremembe lahko vključevale tudi pregled določb, ki se izrecno nanašajo na Zahodni Balkan, da bi se te določbe po potrebi nanašale tudi na zgoraj navedeni državi, ter pregled formule za porazdelitev proračunskega bremena iz Priloge V k Pogodbi o prometni skupnosti, da bi se upoštevalo povečano število pogodbenic in zagotovila nadaljnja pravična porazdelitev prispevkov.
(4)Spremembe, namenjene spodbujanju usklajevanja zakonodaje, bi morale vključevati naslednje dodatne vidike:
(a)okrepitev zavezujočih obveznosti glede usklajevanja s pravnim redom iz Pogodbe o prometni skupnosti, in sicer z določitvijo sankcij (kot je začasna ukinitev glasovalnih pravic) za resne ali vztrajne kršitve;
(b)priznavanje in institucionalizacija sedanjih in prihodnjih akcijskih načrtov Pogodbe o prometni skupnosti za podporo usklajevanju zakonodaje;
(c)krepitev in boljše usmerjanje vloge stalnega sekretariata v skladu s členom 28, da bi se bolje podprla evropska perspektiva pogodbenic iz jugovzhodne Evrope, ter
(d)pojasnitev in razvoj pravil o rokih, da bi ustrezne določbe zakonodaje iz Priloge I k Pogodbi o prometni skupnosti postale zavezujoče za pogodbenice iz jugovzhodne Evrope, zlasti v zvezi s členom 3(2), točka (b).
(5)S spremembami bi bilo treba zagotoviti, da se Priloga I k Pogodbi o prometni skupnosti posodobi, zlasti da se doda pravni red EU, ki je bil sprejet pred podpisom navedene pogodbe, in da se upošteva ustrezen razvoj politike. Po potrebi bi to lahko zajemalo vključitev nove zakonodaje na področju prometa ali povezanih področjih iz navedene priloge.
(6)S spremembami bi bilo treba po potrebi posodobiti določbe členov 8 in 9 v zvezi z razvojem predvidene razširitve vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) na pogodbenice iz jugovzhodne Evrope in ustreznim petletnim tekočim delovnim načrtom, da bi se upošteval razvoj politike v zakonodajnem okviru TEN-T.
(7)S spremembami bi bilo treba zagotoviti lažje posvetovanje s strokovnjaki iz pogodbenic iz jugovzhodne Evrope v zvezi s sedanjimi obveznostmi iz točke 4 Priloge II k Pogodbi o prometni skupnosti.
(8)Spremembe bi morale izražati že dosežene sporazume o uradnem poimenovanju Republike Severne Makedonije.
(9)Komisija bi morala preučiti tudi potrebo po prilagoditvi sedanjih dvostranskih protokolov, kjer je to ustrezno, na primer v zvezi s posebnim položajem neobalnih pogodbenic in veljavnimi določbami o pomorskem prometu.
(10)S spremembami bi bilo treba ponovno preučiti pravila o uporabi sodne prakse Sodišča, zlasti da bi zajemala tudi sodno prakso, sprejeto po datumu podpisa Pogodbe o prometni skupnosti.
(11)Spremembe lahko vključujejo tudi manjša tehnična vprašanja, ki niso zajeta v nobeni od prejšnjih pogajalskih smernic (npr. obstoječe tipkarske napake, nekatera nepravilna ali zastarela sklicevanja).
3.VODENJE POGAJANJ
Komisija bo pogajanja vodila v skladu s temi smernicami, poleg tega pa bo zagotovila ustrezno usklajevanje s potekajočimi in prihodnjimi pogajanji na drugih ustreznih področjih.
PRILOGA 2
OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3
1.1Naslov predloga/pobude3
1.2Zadevna področja3
1.3Cilji3
1.3.1Splošni cilji3
1.3.2Specifični cilji3
1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3
1.3.4Kazalniki smotrnosti3
1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4
1.5Utemeljitev predloga/pobude4
1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4
1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4
1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4
1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5
1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5
1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic5
1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna5
2.UKREPI UPRAVLJANJA7
2.1Pravila o spremljanju in poročanju7
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi7
2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol7
2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje7
2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)7
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti8
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE9
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice9
3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve10
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje10
3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna10
3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje11
3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve13
3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna13
3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih13
3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna13
3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami13
3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom13
3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju13
3.3Ocenjene posledice za prihodke13
4.DIGITALNE RAZSEŽNOSTI14
4.1Zahteve digitalnega pomena14
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1Naslov predloga/pobude
Priporočilo Komisije za sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj o reviziji Pogodbe o prometni skupnosti
1.2Zadevna področja
Promet
1.3Cilji
1.3.1Splošni cilji
Cilj predlagane pobude je pregledati Pogodbo o prometni skupnosti, kot je določeno v členu 42 navedene pogodbe. Navedeni člen določa, da je treba Pogodbo o prometni skupnosti pregledati na zahtevo katere koli pogodbenice in v vsakem primeru pet let po začetku njene veljavnosti. Poleg tega bi bilo treba z revizijo omogočiti polnopravno članstvo Ukrajine in Republike Moldavije v Pogodbi o prometni skupnosti.
1.3.2Specifični cilji
Specifični cilj št. 1
Podpora in okrepitev že potekajočega usklajevanja zakonodaje šestih partneric z Zahodnega Balkana (Republike Albanije, Bosne in Hercegovine, Republike Severne Makedonije, Kosova 2*, Črne gore in Republike Srbije (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice iz jugovzhodne Evrope)) z ustreznim pravnim redom EU glede na njihovo evropsko perspektivo ter izboljšanje nekaterih drugih vidikov delovanja Pogodbe o prometni skupnosti.
Specifični cilj št. 2
Z revizijo bi bilo treba omogočiti tudi polnopravno članstvo Ukrajine in Republike Moldavije v Pogodbi o prometni skupnosti, če zadevne pogodbenice s tem soglašajo.
1.3.3Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
Cilj revizije Pogodbe o prometni skupnosti je podpreti in okrepiti usklajevanje zakonodaje pogodbenic iz jugovzhodne Evrope, medtem ko so predvidene spremembe tehnične in ne spreminjajo prvotnega področja uporabe ali cilja navedene pogodbe. Pričakuje se, da bo doseganje tega prvotnega cilja in zagotavljanje usklajenosti zakonodaje v prometnem sektorju, vključno z zakonodajo Ukrajine in Republike Moldavije, imelo pozitivne gospodarske, socialne in okoljske učinke na državljane in podjetja v EU ter zadevnih državah.
1.3.4Kazalniki smotrnosti
Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.
Učinkovitost predlaganega sklepa bo ocenjena ob upoštevanju zneska ciljno usmerjene podpore, ki jo stalni sekretariat prometne skupnosti zagotavlja pogodbenicam iz jugovzhodne Evrope za specifični cilj št. 1, ter za Ukrajino in Republiko Moldavijo za specifični cilj št. 2. Ta podpora bi morala spodbujati postopno povezovanje trgov prometnih storitev in prometnih omrežij pogodbenic iz jugovzhodne Evrope na podlagi ustrezne zakonodaje EU, med drugim na področjih tehničnih standardov, interoperabilnosti, varnosti, varovanja, upravljanja prometa, konkurence, socialne politike, javnih naročil in okolja. Zagotovljena podpora je opisana v letnih operativnih poročilih, ki jih pripravi stalni sekretariat prometne skupnosti. Ta poročila mora potrditi regionalni usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vsake pogodbenice Pogodbe o prometni skupnosti.
1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
Nov ukrep
Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 3
Podaljšanje obstoječega ukrepa
Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.5Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Cilji pogajanj v zvezi s Pogodbo o prometni skupnosti, navedeni v tem priporočilu, so predmet pogajanj s tretjimi državami. Kratkoročni cilj je torej doseči sporazum o spremembah, s katerimi bi se podprl specifični cilj št. 1, da se podpre in okrepi že potekajoče usklajevanje zakonodaje, ter o specifičnem cilju št. 2, da se doseže polnopravno članstvo Ukrajine in Republike Moldavije v Pogodbi o prometni skupnosti.
Dolgoročno bi se morala s temi spremembami Pogodbe o prometni skupnosti povečati učinkovitost podpore, ki je zagotovljena z navedeno pogodbo, in spodbuditi usklajevanje zakonodaje pogodbenic iz jugovzhodne Evrope, vključno z Ukrajino in Republiko Moldavijo, z ustreznim pravnim redom EU.
1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Pogodba o prometni skupnosti je sporazum med EU in pogodbenicami iz jugovzhodne Evrope. Zato je treba v spremembo sporazuma vključiti EU in zadevne pogodbenice.
1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Pogodba o prometni skupnosti velja od leta 2019. V tem obdobju so potekala prizadevanja za dosego navedenih ciljev postopnega povezovanja trgov prometnih storitev in prometnih omrežij na Zahodnem Balkanu ter med Zahodnim Balkanom in EU. Čeprav je bil pri usklajevanju zakonodaje in razvoju prometnih omrežij dosežen določen napredek, bi se lahko na podlagi nekaterih spoznanj povečala učinkovitost Pogodbe o prometni skupnosti. Primeri vključujejo potrebo po zavezujočih določbah v zvezi z obveznostmi iz Pogodbe o prometni skupnosti in jasne časovne okvire za njihovo izvajanje. Ta spoznanja so bila upoštevana pri pripravi pogajalskih smernic za to priporočilo.
1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Namen Pogodbe o prometni skupnosti je postopno povezovanje trgov prometnih storitev in prometnih omrežij pogodbenic iz jugovzhodne Evrope s trgom prometnih storitev in prometnim omrežjem EU, s čimer se podpira večja socialno-ekonomska konvergenca na poti k članstvu v Uniji. Navedena pogodba tako dopolnjuje druge (predlagane) oblike pomoči, ki si prizadevajo za ta cilj v širšem smislu, kot so novi načrt za rast za Zahodni Balkan 4 , načrt za Ukrajino 5 in predlog Komisije za načrt za rast za Moldavijo 6 .
Pogajanja o širitvi Pogodbe o prometni skupnosti na Ukrajino in Republiko Moldavijo bi lahko privedla do povečanja prispevka EU za članstvo, ki bi lahko preseglo zneske, predvidene za navedeno pogodbo v sedanjem finančnem načrtovanju. Medtem ko se ocenjuje, da se bo prispevek EU za Pogodbo o prometni skupnosti povečal za približno 34 %, je v finančnem načrtovanju predvideno le 2-odstotno letno povečanje. Poleg tega bodo v prvem letu izvajanja razširjene Pogodbe o prometni skupnosti potrebni stroški za vzpostavitev ustreznih podatkovnih zbirk. Podrobna ocena je navedena v oddelku 3.
1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
Natančen časovni okvir v zvezi s tem, kdaj bodo potrebna dodatna sredstva, še ni znan zaradi nepredvidljivega trajanja in izida pogajanj. Če bo revidirana Pogodba o prometni skupnosti začela veljati do začetka leta 2027, bi bilo treba prispevek za razširjeno Pogodbo o prometni skupnosti financirati predvsem z neporabljenimi sredstvi iz prispevka EU v sedanji proračun Pogodbe o prometni skupnosti (2026) poleg zneska, predvidenega v finančnem načrtovanju.
1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
Časovno omejeno:
Časovno neomejeno:
–Izvajanje z obdobjem uvajanja po podpisu revizije Pogodbe o prometni skupnosti, načrtovano od začetka leta 2027,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 7
Neposredno upravljanje – Komisija:
Deljeno upravljanje z državami članicami
Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)
Opombe
Izvaja stalni sekretariat prometne skupnosti.
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1Pravila o spremljanju in poročanju
Naloga ministrskega sveta iz Pogodbe o prometni skupnosti, ki se sestaja vsako leto, je pregled napredka pri izvajanju navedene pogodbe. Poleg tega je regionalni usmerjevalni odbor, ki se vsaj dvakrat letno sestane s predstavniki vsake pogodbenice Pogodbe o prometni skupnosti, zadolžen za pregled splošnega delovanja navedene pogodbe. Nazadnje, stalni sekretariat prometne skupnosti pripravlja letna operativna poročila, poročila o usklajevanju s pravnim redom EU, izvajanju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) v pogodbenicah iz jugovzhodne Evrope ter o izvrševanju proračuna. Ta poročila potrdi ministrski svet ali regionalni usmerjevalni odbor. Te strukture, vzpostavljene s Pogodbo o prometni skupnosti, se bodo ohranile za prihodnje spremljanje.
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Stalni sekretariat prometne skupnosti izvršuje proračun Pogodbe o prometni skupnosti od začetka njene veljavnosti leta 2019. Je najprimernejši za nadaljnje izvajanje dejavnosti iz Pogodbe o prometni skupnosti, saj ima lokalno znanje in lokalno omrežje ter lahko izkoristi večletne izkušnje, pridobljene na podlagi obstoječe Pogodbe o prometni skupnosti.
2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Glavno tveganje, ugotovljeno v zvezi z izvrševanjem predlaganega proračuna za Pogodbo o prometni skupnosti, je povezano z morebitno neučinkovito uporabo tega proračuna za financiranje podpornih dejavnosti za pogodbenice iz jugovzhodne Evrope, s katerimi se spodbuja postopno povezovanje trgov prometnih storitev in prometnih omrežij. Ukrepi za zmanjšanje tega tveganja so že vzpostavljeni v obstoječi Pogodbi o prometni skupnosti in se nanašajo na pripravo letnih operativnih poročil, poročil o usklajevanju s pravnim redom EU, izvajanju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) v pogodbenicah iz jugovzhodne Evrope ter izvrševanju proračuna. Ta poročila mora potrditi regionalni usmerjevalni odbor iz Pogodbe o prometni skupnosti.
2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Stalni sekretariat je v celoti odgovoren za izvrševanje svojega proračuna, GD MOVE pa je odgovoren za redno plačevanje prispevkov, ki jih določi proračunski organ. Pričakovana stopnja tveganja napake ob plačilu in ob zaključku je podobna tisti, ki je povezana s proračunskimi subvencijami, zagotovljenimi drugim mednarodnim organizacijam.
Pričakuje se, da dodatne naloge, ki izhajajo iz predlagane revizije, ne bodo povzročile posebnih dodatnih kontrol. Zato se pričakuje, da bodo stroški kontrole za GD MOVE (merjeni v primerjavi z vrednostjo upravljanih sredstev) ostali nespremenjeni.
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
V finančnih pravilih in v okviru revizijskih postopkov, ki se uporabljajo za prometno skupnost in jih je sprejel regionalni usmerjevalni odbor, je določen postopek za izvrševanje proračuna Pogodbe o prometni skupnosti ter za predložitev in revizijo zaključnega računa v skladu s členom 35 navedene pogodbe. V skladu s temi finančnimi pravili in revizijskimi postopki, zlasti členoma 61 in 62, računovodja vsako leto pripravi zaključni račun za predhodno leto. Ta zaključni račun potrdi direktor stalnega sekretariata prometne skupnosti. Letno revizijo prometne skupnosti opravijo neodvisni zunanji revizorji, ki jih določi regionalni usmerjevalni odbor. Obdobje opravljanja storitev zunanjih revizorjev se obnovi vsako leto, razen če regionalni usmerjevalni odbor določi drugače. Zunanji revizorji regionalnemu usmerjevalnemu odboru predložijo poročilo, izkaz sredstev in obveznosti ter potrjen zaključni račun najpozneje osem mesecev po koncu proračunskega leta, na katero se nanašajo.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
·Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta odhodkov |
Prispevek |
|||
|
številka
|
dif./nedif. 8 |
držav Efte 9 |
držav kandidatk in potencialnih kandidatk 10 |
drugih tretjih držav |
drugi namenski prejemki |
|
|
06 |
14.20.03.06 – Mednarodne organizacije in sporazumi |
diff./nedif. |
NE |
DA |
NE |
NE |
3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
številka |
06 – Sosedstvo in svet |
|
GD MOVE 11 |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
||
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||||
|
Odobritve za poslovanje |
|||||||
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1a) |
|
|
|
1,008 |
1,008 |
|
plačila |
(2a) |
|
|
|
1,008 |
1,008 |
|
|
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1b) |
|
|
|
|
0,000 |
|
plačila |
(2b) |
|
|
|
|
0,000 |
|
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 12 |
|||||||
|
Proračunska vrstica |
|
(3) |
|
|
|
|
0,000 |
|
Odobritve za GD MOVE SKUPAJ |
obveznosti |
= 1a + 1b + 3 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
1,008 |
1,008 |
|
plačila |
= 2a + 2b + 3 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
1,008 |
1,008 |
|
|
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
||
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||||
|
Odobritve za poslovanje SKUPAJ
|
obveznosti |
(4) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
1,008 |
1,008 |
|
plačila |
(5) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
1,008 |
1,008 |
|
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ |
(6) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 6 |
obveznosti |
= 4 + 6 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
1,008 |
1,008 |
|
večletnega finančnega okvira
|
plačila |
= 5 + 6 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
1,008 |
1,008 |
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
|
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
|||
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7
|
obveznosti |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
1,008 |
1,008 |
|
SKUPAJ |
plačila |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
1,008 |
1,008 |
3.2.2 Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Cilji in realizacije |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6) |
SKUPAJ |
|||||||||||||
|
REALIZACIJE |
|||||||||||||||||||
|
vrsta 13 |
povprečni stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število realizacij skupaj |
stroški realizacij skupaj |
||
|
SPECIFIČNI CILJ št. 1 14 … |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
Seštevek za specifični cilj št. 1 |
|||||||||||||||||||
|
SPECIFIČNI CILJ št. 2 … |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
Seštevek za specifični cilj št. 2 |
|||||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
|||||||||||||||||||
3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.
– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih
– Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
– Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami
|
Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||
|
RAZDELEK 7 |
|||||
|
Odhodki za IT (na ravni organizacije) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Seštevek za RAZDELEK 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
|||||
|
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
|
|||||
|
SKUPAJ |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
Predlog/pobuda:
– se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira
Natančen časovni okvir v zvezi s tem, kdaj bodo potrebna dodatna sredstva, še ni znan zaradi nepredvidljivega trajanja in izida pogajanj. Če bo revidirana Pogodba o prometni skupnosti začela veljati do začetka leta 2027, bi bilo treba okrepitev vrstice 14 20 03 06 financirati predvsem z neporabljenimi sredstvi iz prispevka EU v sedanji proračun Pogodbe o prometni skupnosti (2026) poleg zneska, predvidenega v finančnem načrtovanju. Vsa dodatna sredstva so odvisna od razpoložljivosti, določene s postopkom za predlog proračuna za leto 2027.
– zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru
– zahteva spremembo večletnega finančnega okvira
3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
– ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb
– je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
3.3 Ocenjene posledice za prihodke
– Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
– Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
– za lastna sredstva
– za druge prihodke
– Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice
4.DIGITALNE RAZSEŽNOSTI
4.1Zahteve digitalnega pomena
|
Pobuda politike se nanaša na revizijo obstoječe Pogodbe o prometni skupnosti. Za izvajanje te pogodbe, skupaj z vsemi digitalnimi sredstvi za izboljšanje njenega izvajanja, je odgovoren stalni sekretariat prometne skupnosti. Zato je pobuda ocenjena kot pobuda brez zahteve digitalnega pomena za Komisijo. |
- (1) * To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
- (2) * To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
- (3) Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.
- (4) https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/enlargement-policy/new-growth-plan-western-balkans_en .
- (5) https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/proposal-council-implementing-decision-approval-assessment-ukraine-plan_en .
- (6) https://neighbourhood-enlargement.ec.europa.eu/growth-plan-moldova-commission-proposal_en .
- (7) Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .
- (8) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
- (9) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
- (10) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.
- (11) Proračun, navzkrižno prenesen iz GD INTPA.
- (12) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
- (13) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).
- (14) Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.