OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

V političnih usmeritvah Evropske komisije za obdobje 2024–2029 je potrjeno, da mora biti Evropa na svetovnem prizorišču odločnejša pri uresničevanju svojih strateških interesov z izkoriščanjem svoje moči in partnerstev. Širitev je treba obravnavati kot geopolitično nujnost, zavzeti je treba bolj strateški pristop k našemu sosedstvu, vključno z vodilnimi pobudami v okviru novega pakta za Sredozemlje, in izvajati je treba novo gospodarsko zunanjo politiko v svetu, v katerem sta geopolitika in geoekonomija neločljivo povezani.

Naložbe v partnerske države ustvarjajo dolgoročna, vzajemno koristna partnerstva. Strategija Global Gateway 1 izpolnjuje svojo obljubo o spodbujanju pametnih, čistih in varnih povezav v digitalnem, energetskem in prometnem sektorju ter o krepitvi zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po vsem svetu. Od nedavnega v skladu s priporočili iz Draghijevega poročila prispeva tudi k zmanjšanju pretiranih zunanjih odvisnosti Evrope z zagotavljanjem oskrbe s surovinami, čisto energijo, trajnostnimi gorivi za uporabo v prometu in čistimi tehnologijami. Doslej je bilo v okviru resničnih prizadevanj Ekipe Evropa za naložbe v okviru strategije Global Gateway mobiliziranih več kot 200 milijard EUR.

Proračunsko jamstvo Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+) je največji instrument Unije za porazdelitev tveganja za podporo prednostnim naložbam zunaj Unije. Ta sklad je bil ustanovljen leta 2021 z uredbo o Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa 2 kot naslednik Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), ustanovljenega leta 2017 3 , in mandata Evropske investicijske banke (EIB) za zunanja posojila. Naletel je na zelo veliko povpraševanje EIB, Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter drugih razvojnih finančnih institucij. V oceni instrumentov za zunanje financiranje za večletni finančni okvir za obdobji 2014–2020 in 2021–2027 4 sta bila poudarjena spodbujevalni učinek EFSD+ pri mobilizaciji dodatnega financiranja in strokovnega znanja ter njegova usklajenost s strategijo Global Gateway.

Prevzete so bile obveznosti za skoraj 80 % zmogljivosti jamstva EFSD+ v okviru „odprte strukture“ za kritje operacij v zasebnem sektorju. Hkrati potencialni nabor projektov, ki jih EIB ustvari v okviru svojih namenskih naložbenih oken, presega razpoložljivi obseg posojil do konca naložbenega obdobja, tj. decembra 2028. Na splošno povpraševanje po jamstvu EFSD+ presega razpoložljive zneske.

31. decembra 2024 se je končalo obdobje, v katerem so lahko izvajalski partnerji EFSD podpisali nove operacije na podlagi zadevnih sporazumov o jamstvu. Od tega datuma Komisija vsako leto izračuna presežek ali primanjkljaj rezervacij EFSD v skupnem skladu za rezervacije 5 . V skladu s sedanjimi veljavnimi pravili iz finančne uredbe EU 6 se presežki vrnejo v splošni proračun. Po analogiji z odstopanji od finančne uredbe, določenimi za program InvestEU 7 , ki že lahko uporabi presežek rezervacij za Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) 8 in za instrument za Ukrajino 9 , kadar presežek rezervacij za jamstvo za Ukrajino predstavlja notranje namenske prejemke za instrument ali program, ki ga bo nasledil, se predlaga, da se presežek rezervacij za jamstvo EFSD dodeli skladu EFSD+.

EIB je ponovno ocenila preostalo tveganje, da lahko prevzame izključno namensko naložbeno okno za državne in poddržavne nekomercialne operacije, ter sklenila, da bi ga bilo mogoče povečati s 35 % na 40 %. To bi omogočilo zmanjšanje kritja jamstva EU s 65 % portfelja, kot je bilo prvotno predvideno v uredbi o NDICI – Globalna Evropa, na 60 %.

Glede na to, kako pomembno je, da Evropa v sedanjih geopolitičnih in geoekonomskih razmerah ponovno potrdi svojo zavezanost partnerskim državam s povečanjem naložb, pa tudi zaradi velikega povpraševanja po jamstvu EFSD+, je cilj tega predloga povečati učinkovitost jamstva za zunanje delovanje. Po ocenah naj bi bila na voljo sredstva v višini do 471 milijonov EUR.

Hkrati bo vrsta ukrepov za poenostavitev, ki se že izvajajo ali o katerih se razpravlja, izvajalskim partnerjem omogočila, da dosežejo večjo učinkovitost in preusmerijo sredstva v pripravo in izvajanje projektov, ki povečujejo dodano vrednost za partnerske države. Krajši čas do trga bo podprl tudi pospešitev strategije Global Gateway in hitrejše izvajanje ciljev politike:

–z odpravo zahteve, da izvajalski partner opravi revizijo informacij o oceni tveganja in razvrščanju za posamezne operacije, pri letnem poročanju izvajalskih partnerjev Komisiji o sporazumih o jamstvu,

–z zmanjšanjem pogajalskega bremena za sporazume o jamstvu EFSD+ s konsolidacijo predlogov istega izvajalskega partnerja v okviru enotnega sporazuma o jamstvu,

–po potrebi s podpisom enega sporazuma o prispevku, ki zajema več elementov tehnične pomoči na izvajalskega partnerja,

–s prednostno obravnavo, kadar je to ustrezno utemeljeno, dopolnitev obstoječih sporazumov o jamstvu za nove predloge izvajalskih partnerjev, ki zahtevajo pogajanja le o pogojih, povezanih z novimi operacijami,

–z zmanjšanjem pogostosti računovodskega poročanja za sporazume o jamstvu s četrtletnega na polletno,

–z izvajanjem obsežne poenostavitve okvira mešanega financiranja, zlasti z EIB:

–z racionalizacijo obrazca za vlogo in postopka odobritve,

–s poenostavitvijo pogodbenih ureditev s podpisom okvirnih pogodb o mešanem financiranju,

–s konsolidiranjem poročanja z vključitvijo sedanjega individualnega poročanja z operacijo mešanega financiranja v enotno poročilo na okvirno pogodbo.

Hkrati bo Komisija še naprej zagotavljala učinkovito in uspešno dodeljevanje prispevkov mešanega financiranja EU ter odgovornost za njihovo izvajanje.

Samo prvi ukrep z zgornjega seznama zahteva spremembo uredbe o NDICI – Globalna Evropa.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je skladen z obstoječimi cilji politike na področjih podnebne, okoljske in energetske politike ter politik digitalizacije in infrastrukture, enakosti spolov, človekovega razvoja ter trajnostne rasti in delovnih mest v partnerskih državah. Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+), katerega cilj je podpirati naložbe in povečati dostop do financiranja, je skladen s strategijo Global Gateway in izvajanjem vzajemno koristnih partnerstev z našimi najbližjimi sosedami.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je usklajen dogovorom EU o čisti industriji, partnerstvi za čisto trgovino in naložbe ter strategijo za kritične surovine. Predlagane spremembe bodo dodatno povečale učinek na teh področjih s povečanjem naložbene zmogljivosti strategije Global Gateway in prispevanjem k ekonomski konvergenci za države širitve. Prav tako je v skladu s priložnostjo za izkoriščanje strateških naložb v okviru strateških partnerstev in regionalne razsežnosti prihodnjega pakta za Sredozemlje.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Za ta predlog spremembe uredbe o NDICI – Globalna Evropa se uporablja ista pravna podlaga kot za veljavno različico: člen 209 (Razvojno sodelovanje) in člen 212 (Gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje s tretjimi državami) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

EU je v edinstvenem položaju za podporo partnerskim državam iz več razlogov. Njen status nadnacionalnega subjekta ji daje politični vpliv in z njim težo. EU ima prek svojih delegacij svetovno prisotnost, kar ji zagotavlja obsežno omrežje informacij o razvoju dogodkov v državah po vsem svetu. Poleg tega je udeležena v večini večstranskih procesov, namenjenih reševanju svetovnih izzivov. To ji omogoča, da je ves čas seznanjena z novimi potrebami in težavami ter da ustrezno prerazporedi sredstva. Dopolnjevanje med ukrepi EU in ukrepi, ki jih izvajajo države članice, se povečuje v okviru pristopa Ekipe Evropa.

EU lahko zagotovi dodano vrednost, ki temelji na obsegu sredstev, ki se zagotavljajo prek njenih instrumentov, zlasti EFSD+, in predvidljivosti sredstev v preostalem obdobju večletnega finančnega okvira.

•Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti predlagana uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje njenih ciljev.

•Izbira instrumenta

Za uresničitev zastavljenih ciljev je treba spremeniti sedanjo uredbo o NDICI – Globalna Evropa in z zakonodajnim predlogom uvesti odstopanje od finančne uredbe.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ocena instrumentov Evropske unije za zunanje financiranje 10 je potrdila, da na splošno ustreza svojemu namenu. V spreminjajočih se geopolitičnih razmerah se je instrument NDICI – Globalna Evropa izkazal za pomembnega pri uresničevanju prednostnih nalog EU in zagotavljanju podpore partnerskim državam, zlasti v okviru pandemije COVID-19, ruske vojne agresije proti Ukrajini in migracijskih pritiskov, zlasti v sosedstvu. Pokazala je tudi, da je uporaba EFSD+ na dobri poti, da prispeva k splošnim ciljem instrumenta NDICI – Globalna Evropa. Priznala je, da zelo velik interes, da se izkoristi kritje jamstva EU, kaže, da je najvišji znesek jamstva za zunanje delovanje, določen v instrumentu NDICI – Globalna Evropa, ustrezen. Dodana vrednost EFSD+ v smislu mobilizacije dodatnega financiranja in strokovnega znanja številnih večstranskih finančnih institucij in razvojnih finančnih institucij, vključno z nacionalnimi razvojnimi bankami in regionalnimi institucijami, je utemeljena z velikim presežnim številom prijav za prvi razpis za zbiranje predlogov v okviru odprte strukture EFSD+. Prav tako je mešano financiranje v okviru EFSD+ ključno za povečanje trajnostnosti, odpornosti na podnebne spremembe in razvojnega učinka v partnerskih državah EU. V oceni je bilo poudarjeno, da bi moral zasebni sektor prevzeti večjo vlogo v tem procesu in delovati kot močno gonilo trajnostne in vključujoče rasti ter da je prispevek zasebnega sektorja prek EFSD+ ključnega pomena za učinkovito uporabo proračuna EU za podporo trajnostni rasti v partnerskih državah.

•Posvetovanja z deležniki

V podporo oceni instrumentov za zunanje financiranje se je izvedla zunanja študija. Zunanja študijska skupina je opravila več kot 340 polstrukturiranih razgovorov z več kot 350 informatorji. Strokovnjaki držav članic so se strinjali, da se EFSD+ kljub svoji zgodnji fazi lahko uporabi za spodbujanje sodelovanja z razvojnimi finančnimi institucijami in spodbujanje finančnih tokov za naložbe v partnerske države EU. Strinjali so se tudi, da mora EFSD+ kot orodje, ki temelji na politikah, prispevati k geopolitičnim pobudam, kot sta strategija Global Gateway ali pobude Ekipe Evropa. Strokovnjaki držav članic so se strinjali, da bi EFSD+ lahko izboljšal zmogljivost EU za privabljanje in podpiranje naložb v partnerskih državah. Razvojne finančne institucije so priznale, da bi učinkoviti in prilagojeni projekti zahtevali bolj ciljno usmerjeno financiranje in kritje s strani EFSD+, zlasti glede na omejeno nagnjenost k prevzemanju tveganja v nestabilnih in manj razvitih državah.

Konec leta 2024 in v začetku leta 2025 je več izvajalskih partnerjev EFSD+ podalo proaktivne predloge za racionalizacijo izvajanja mešanega financiranja in jamstev EFSD+ ter za morebitno povečanje učinkovitosti.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ocena instrumentov za zunanje financiranje je bila izvedena v skladu s členom 42(2) uredbe o NDICI – Globalna Evropa. Podpirala jo je zunanja študija, izvedena leta 2023 11 . Glavna sporočila te vmesne ocene, ki so pomembna za ta predlog, so povzeta v podpoglavju „Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje“.

•Ocena učinka

Ta predlog ne vzpostavlja novega instrumenta. Predlog temelji na ocenah učinka, opravljenih v okviru prvotnega predloga uredbe o NDICI – Globalna Evropa, in na oceni instrumentov Evropske unije za zunanje financiranje, ki so potrdile zelo veliko zanimanje za jamstvo EFSD+.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog ni povezan s primernostjo predpisov.

Kot je opisano v oddelku „Razlogi za predlog in njegovi cilji“, je Komisija že sprejela ukrepe za poenostavitev pogajanj o sporazumih o jamstvu EFSD+ ter prepolovitev obveznosti izvajalskih partnerjev glede finančnega poročanja in poročanja o tveganju z zmanjšanjem pogostosti poročanja s četrtletnega na polletno. Poleg tega je začela razprave z izvajalskimi partnerji za poenostavitev okvira mešanega financiranja (obrazec za vlogo, postopek odobritve, sklepanje pogodb in poročanje).

Predlog ne vsebuje nobenih dodatnih postavk poročanja. Komisija je vzpostavila spletno rešitev za poročanje o rezultatih v okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa.

•Temeljne pravice

Predlog ne vpliva na temeljne pravice.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlagane spremembe uredbe o NDICI – Globalna Evropa ne zahtevajo novih prispevkov iz proračuna Unije.

Presežek rezervacij za jamstvo EFSD za leti 2024 in 2025, ki je ocenjen na 471 milijonov EUR, bi se dodelil EFSD+. Ta izredni presežek je enkraten, povezan je s prvim izračunom presežka EFSD, in je predvsem posledica nezadostnega izvajanja več sporazumov o jamstvu po šoku zaradi izbruha COVID-19 in v nekaterih primerih pomanjkanja povpraševanja po predlaganih finančnih produktih, ta izkušnja pa se upošteva pri izbiri sporazumov o jamstvu EFSD+. Presežki EFSD za leti 2026 in 2027 naj bi bili nižji, kar je povezano z letnimi povračili, prihodki, zahtevki ali prekinitvijo osnovnih transakcij.

Pri zgornjem presežku se že upošteva potreba po plačilu unovčitve jamstva v višini 130 milijonov EUR in unovčitve jamstev za EFSD v višini 1,7 milijona EUR, ki so že plačana od 31. decembra 2024.

Finančni učinek sprememb v zvezi z jamstvom EFSD pomeni zamude pri prihodkih za proračun EU zaradi presežkov rezervacij za jamstvo EFSD.

Stopnje oblikovanja rezervacij, določene v uredbi o NDICI – Globalna Evropa, ostajajo nespremenjene.

Ne zahtevajo se dodatna proračunska sredstva za stroške osebja ali upravne stroške.

Vključena je ocena finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga, ki vsebuje podrobnejše proračunske informacije.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Jamstvo EFSD+ se izvaja v okviru posrednega upravljanja. Komisija ima trenutno mrežo 19 izvajalskih partnerjev in je odprta za predloge morebitnih novih izvajalskih partnerjev.

Ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja, ki so že vzpostavljene, se bodo ohranile.

Smotrnost se bo merila z uporabo kazalnikov, določenih v Prilogi VI k uredbi o NDICI – Globalna Evropa in sporazumih o jamstvu z izvajalskimi partnerji, da bi od njih pridobili harmonizirana poročila.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Spremembe uredbe o NDICI – Globalna Evropa (člen 1)

Člen 30(4) že predvideva odstopanje od člena 212(3) finančne uredbe, da se omogoči uporaba vrnjenih sredstev iz finančnih instrumentov za iste cilje politike. Razširitev tega odstopanja na proračunska jamstva, kot je bilo prvotno predvideno v členu 30(4), je neučinkovita, saj člen 214(4) finančne uredbe vrnjena sredstva iz proračunskih jamstev dodeljuje za oblikovanje rezervacij zanje. Poleg tega jamstvo EFSD ni zajeto v uredbi o NDICI – Globalna Evropa.

Po analogiji z namenom člena 30(4) v zvezi s finančnimi instrumenti je namen predlagane spremembe omogočiti uporabo presežka EFSD za oblikovanje rezervacij EFSD+, za kar je potrebno odstopanje od člena 216(4), točka (a), finančne uredbe, ki določa, da se presežek vrne v proračun. V podporo temu predlogu že obstajajo precedensi. Enako odstopanje že velja na podlagi člena 35(2) Uredbe (EU) 2021/523 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017. Prav tako člen 12(5) Uredbe (EU) 2024/792 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino določa tudi odstopanje od člena 216(4), točka (a), finančne uredbe, da se omogoči uporaba morebitnih presežkov rezervacij za jamstvo za Ukrajino kot notranjih namenskih prejemkov za instrument ali program, ki ga bo nasledil.

Sprememba člena 31(8) temelji na členu 214(6) finančne uredbe, ki predvideva proračunsko jamstvo, da se donosi od naložb sredstev iz skupnega sklada za rezervacije, zneski, izterjani od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, in prihodki (provizije) ter vsa druga plačila, ki jih Unija prejme v skladu s sporazumom o jamstvu, uporabijo za ponovno vzpostavitev proračunskega jamstva do njegovega začetnega zneska v mejah upravičenega obdobja, določenega v temeljnem aktu, vendar ne dlje od obdobja oblikovanja rezervacij in brez poseganja v člen 216(4) finančne uredbe. V primeru jamstva za zunanje delovanje, ki vključuje jamstvo EFSD+, obdobje upravičenosti za podpis sporazumov o jamstvu traja do 31. decembra 2027, člen 216(4) finančne uredbe pa bi se uporabljal šele ob koncu obdobja oblikovanja rezervacij in obdobja upravičenosti, ki lahko traja do leta 2031. Teoretično bi se lahko zgoraj navedena vrnjena sredstva v primeru izgub v okviru jamstva za zunanje delovanje uporabila do konca leta 2027 za obnovitev jamstva do prvotnega zneska. V praksi se pred letom 2027 12 pričakujejo zelo nizke izgube za jamstva za zunanje delovanje, zaradi česar je člen 214(6) finančne uredbe za jamstva za zunanje delovanje neučinkovit. Zato se predlaga uporaba rezervacij EFSD+, ki se lahko uporabijo za kritje izgub, kot je določeno v členu 214(6) finančne uredbe, za plačilo unovčitev jamstva EFSD, za kar je potrebno odstopanje od člena 214(6) finančne uredbe. S plačilom unovčitev jamstva EFSD, kot se predlaga s to spremembo, bi se presežek EFSD za leto 2025 povečal za enak znesek in postal na voljo skladu EFSD+.

Sprememba člena 36(1) je posledica predloga same EIB za povečanje preostalega tveganja pri izključnem namenskem naložbenem oknu za državne in poddržavne nekomercialne operacije (IW1) s 35 % na 40 %, s čimer bi se kritje EU zmanjšalo s 65 % na 60 %.

Člen 38(6) se razveljavi, da se zagotovi popolna uskladitev z zahtevami glede revizijskega in računovodskega poročanja, ki so že predvidene v členih 212(4) in 222(6) finančne uredbe. S tem se odpravi obveznost izvajalskih partnerjev, da revidirajo informacije o posameznih operacijah na podlagi sporazumov o jamstvu.

Začetek veljavnosti (člen 2)

Predlaga se, da bi uredba o spremembi začela veljati dan po objavi, da se omogoči hitro izvajanje.

2025/0262 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2021/947 glede povečanja učinkovitosti jamstva za zunanje delovanje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 209 in 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Zaradi svetovnih geopolitičnih in geoekonomskih razmer mora Unija ponovno potrditi svojo zavezanost vzpostavitvi vzajemno koristnih partnerstev s partnerskimi državami.

(2)Draghijevo poročilo priporoča večjo vključenost zasebnega sektorja in zmanjšanje pretiranih zunanjih odvisnosti z zagotavljanjem oskrbe s surovinami, čisto energijo, trajnostnimi gorivi za uporabo v prometu in čistimi tehnologijami z vsega sveta, s čimer bi nadgradili in okrepili strategijo Global Gateway 13 ter načrte za rast za države širitve, ki potrebujejo dodatna sredstva.

(3)Poleg bolj osredotočenega pristopa k širitvi se v političnih usmeritvah Komisije za obdobje 2024–2029 priznava pomen bolj osredotočenega pristopa k našemu širšemu sosedstvu, zlasti na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in Zalivu. Strateški pomen bi bilo treba podpreti s konkretnimi projekti in strateškimi naložbami, tako na regionalni ravni, npr. T-MED, kot tudi na dvostranski ravni z izvajanjem strateških partnerstev. Glede na razvoj razmer na terenu bi lahko bila potrebna tudi dodatna sredstva za ohranjanje stabilnosti in podporo zgodnjemu okrevanju/obnovi med ključnimi partnerji na Bližnjem vzhodu.

(4)Pomemben instrument financiranja Unije za doseganje ciljev strategije Global Gateway in strateških naložb je Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+), zlasti njegovo proračunsko jamstvo, ki je sestavni del jamstva za zunanje delovanje, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta 14 . Povečanje učinkovitosti jamstva za zunanje delovanje bi omogočilo financiranje prednostnih nalog zunanjega delovanja EU, vključno z morebitno razširitvijo strategije Global Gateway.

(5)EFSD+ je naletel na zelo veliko povpraševanje Evropske investicijske banke (EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter drugih razvojnih finančnih institucij, kar je potrdila ocena instrumentov za zunanje financiranje za večletni finančni okvir za obdobji 2014–2020 in 2021–2027 15 .

(6)Kritje jamstva EFSD+ bi se lahko povečalo do leta 2027 s presežki iz Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD) in z učinkovitejšo uporabo jamstva Unije z zmanjšanjem odgovornosti EU v okviru izključnega namenskega naložbenega okna EIB za operacije z državnimi partnerji in nekomercialnimi partnerji na poddržavni ravni s 65 % na 60 %. Slednja bi začela veljati šele po spremembi ustreznega sporazuma o jamstvu med Komisijo in EIB. Dodelitev presežkov iz prejšnjih instrumentov v korist EFSD+ ne posega v pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2027.

(7)Za dodelitev presežkov rezervacij za jamstvo EFSD rezervacijam EFSD+ od 31. decembra 2024 je potrebno odstopanje od člena 216(4), točka (a), finančne uredbe 16 .

(8)Za omogočanje uporabe sredstev jamstva EFSD+ za plačilo unovčitev jamstva EFSD od 31. decembra 2024 je potrebno odstopanje od člena 214(6) finančne uredbe.

(9)Zmogljivost EIB, EBRD in razvojnih finančnih institucij za učinkovito izvajanje dodatnih sredstev bi bilo treba povečati s poenostavitvijo okvira za operacije mešanega financiranja, konsolidacijo sporazumov o jamstvu in tehnični pomoči z istim izvajalskim partnerjem ter zmanjšanjem računovodskega poročanja s četrtletnega na polletno.

(10)Poleg tega se zaradi poenostavitve odpravi obveznost izvajalskih partnerjev, da revidirajo informacije o posameznih operacijah na podlagi sporazumov o jamstvu, ki jih morajo zagotoviti v svojem letnem poročanju Komisiji, kar se v skladu s finančno uredbo ne zahteva.

(11)Ker ciljev te uredbe, in sicer okrepitve sodelovanja Unije s partnerskimi državami in zmanjšanja njenih pretiranih zunanjih odvisnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) 2021/947 [uredba o NDICI – Globalna Evropa]

Uredba (EU) 2021/947 se spremeni:

(1)člen 30(4) se spremeni:

„Z odstopanjem od člena 212(3) finančne uredbe se povračila in prihodki, ki jih ustvari finančni instrument, vzpostavljen na podlagi te uredbe, namenijo prvotni proračunski postavki po odbitku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje.

Z odstopanjem od člena 216(4), točka (a), finančne uredbe se lahko vsi presežki rezervacij za jamstvo EFSD na podlagi Uredbe (EU) 2017/1601, sporočeni v letih 2025, 2026 in 2027 v delovnem dokumentu, priloženem predlogu proračuna v skladu s členom 41(5), točka (h), finančne uredbe, uporabijo za oblikovanje rezervacij za proračunsko jamstvo, ki ga podpira EFSD+ in je vzpostavljeno na podlagi te uredbe.

Sredstva iz prvih dveh pododstavkov tega odstavka so notranji namenski prejemki v smislu člena 21(5) finančne uredbe.“;

(2)v členu 31(8) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od člena 214(6) finančne uredbe se lahko sredstva EFSD+, povezana z oblikovanjem rezervacij za proračunsko jamstvo, ki ga podpira EFSD+ in je vzpostavljeno na podlagi te uredbe, in navedena v členu 214(4), prvi pododstavek, točke (b), (c) in (d), finančne uredbe, uporabijo za kritje plačil unovčitev jamstva EFSD od 31. decembra 2024.“;

(3)v členu 36(1), drugi pododstavek, se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„V okviru izključnega namenskega naložbenega okna se prispevek iz lastnih sredstev razume kot prevzem preostalega tveganja, jamstvo EU pa krije 60 % skupnega zneska, izplačanega in zajamčenega v okviru operacij financiranja EIB, zmanjšanega za povrnjene zneske in povečanega za vse povezane zneske.“;

(4)člen 38(6) se razveljavi.

Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz notranjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

Predlog o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2021/947 [uredba o NDICI – Globalna Evropa] glede povečanja učinkovitosti jamstva za zunanje delovanje

1.2Zadevna področja

Zunanje delovanje

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

„Okrepiti interese in partnerstva Evrope po svetu“

1.3.2Specifični cilji

Učinkovitejša uporaba sredstev, namenjenih oblikovanju rezervacij za proračunska jamstva EFSD in EFSD+ v korist sedanjih prednostnih nalog zunanjega delovanja EU, po možnosti vključno s strategijo Global Gateway.

S povečanjem morebitnega jamstva, ki je na voljo v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+), predlog predlaga dodatne zmogljivosti za porazdelitev tveganja za izvajanje naložb za spodbujanje pametnih, čistih in varnih povezav v digitalnem 17 , energetskem in prometnem sektorju ter za krepitev zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po vsem svetu.

Zagotovilo bi dodatne zmogljivosti za porazdelitev tveganja, da bi zagotovili oskrbo s surovinami, čisto energijo, trajnostnimi gorivi za uporabo v prometu in čistimi tehnologijami z vsega sveta, hkrati pa razvili trajnostne vrednostne verige v partnerskih državah.

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Povečanje učinkovitosti pri uporabi rezervacij za proračunska jamstva EFSD in EFSD+ v korist sedanjih prednostnih nalog zunanjega delovanja EU. Tako bi se delno odzvali na zelo velik interes, ki so ga pokazale Evropska investicijska banka (EIB), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in razvojne finančne institucije, kar potrjuje ocena instrumentov za zunanje financiranje.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

V Prilogi VI k uredbi o NDICI – Globalna Evropa je naveden seznam ključnih kazalnikov smotrnosti in spremljanja.

Kar zadeva učinek v smislu poenostavitve, naj bi ukrepi za poenostavitev EFSD+, ki so se že izvedli ali o katerih potekajo pogajanja z izvajalskimi partnerji, med celotnim trajanjem ukrepov EFSD+ ustvarili prihranke pri stroških za izvajalske partnerje v skupnem znesku približno [21,50] milijona EUR.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 18

 Podaljšanje obstoječega ukrepa

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Sprejetje tega zakonodajnega predloga je ključna predhodna zahteva za izvajanje te pobude, katere cilj je optimizirati upravljanje oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva, ki jih podpirata EFSD in EFSD+.

Ukrepi za poenostavitev vzporedno z zakonodajnim predlogom povečujejo učinkovitost izvajanja EFSD+ v korist končnih upravičencev in finančnih posrednikov ter povečujejo zmogljivost izvajalskih partnerjev za absorbiranje večjega obsega jamstev EU.

Cilji EFSD+ in rok za sklenitev sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje do konca leta 2027 ostajajo nespremenjeni.

Razlogi za ukrepanje na ravni EU (predhodno)

Cilj predloga je učinkovitejša uporaba sredstev, namenjenih oblikovanju rezervacij za proračunsko jamstvo, ki ga podpirata EFSD in EFSD+. Ker gre pri NDICI – Globalna Evropa za program Unije, ki sta ga leta 2021 vzpostavila Evropski parlament in Svet na podlagi uredbe o NDICI – Globalna Evropa, lahko spremembe programa, ki bi bile morda potrebne, izvede le Unija.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU (naknadno)

EFSD+ izvajalskim partnerjem omogoča izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij na ciljnih področjih strateških ciljev politike Unije. S privabljanjem zasebnih in javnih naložb, po potrebi z uporabo posredovanja prek finančnih institucij in skladov, se ustvarja multiplikacijski učinek. To bo pripomoglo k reševanju primerov nedelovanja trga in zagotovilo dostop do financiranja podjetjem in projektom, ki sicer ne bi pridobili financiranja pod razumnimi pogoji, ter tako povečalo skupne naložbe v Uniji in partnerskih državah ter s tem rast in zaposlovanje. Predlog bo ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri ocenjevanju instrumentov za zunanje financiranje (glej točko 1.5.3 v nadaljevanju), okrepil program in s tem povečal njegov učinek.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

V podporo oceni instrumentov za zunanje financiranje se je leta 2024 izvedla zunanja študija. V njej je bilo poudarjeno, da bi moral zasebni sektor prevzeti večjo vlogo pri izvajanju strategije Global Gateway in delovati kot močno gonilo trajnostne in vključujoče rasti ter da je prispevek zasebnega sektorja prek EFSD+ ključnega pomena za učinkovito uporabo proračuna EU za podporo trajnostni rasti v partnerskih državah. Strokovnjaki držav članic so se strinjali, da se EFSD+ kljub svoji zgodnji fazi lahko uporabi za spodbujanje sodelovanja z razvojnimi finančnimi institucijami in spodbujanje finančnih tokov za naložbe v partnerske države EU. Strinjali so se tudi, da mora EFSD+ kot način, ki temelji na politiki, prispevati k geopolitičnim pobudam, kot sta strategija Global Gateway ali pobude Ekipe Evropa. Strokovnjaki držav članic so se strinjali, da bi EFSD+ lahko izboljšal zmogljivost EU za privabljanje in podpiranje naložb v partnerskih državah. Razvojne finančne institucije so priznale, da bi učinkoviti in prilagojeni projekti zahtevali bolj ciljno usmerjeno financiranje, in da je potrebno celovito kritje s strani EFSD+, zlasti glede na omejeno nagnjenost k prevzemanju tveganja v nestabilnih in manj razvitih državah, kar zahteva dodatno zmogljivost oblikovanja rezervacij.

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Predlog je v celoti skladen z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027. Za predlog niso potrebna dodatna sredstva iz proračuna EU. Uporaba razlik do zgornje meje in sprememba večletnega finančnega okvira nista potrebni.

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Ni relevantno

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

– z učinkom od datuma sprejetja spremembe do 31. decembra 2027

– finančne posledice med letoma 2025 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti in za odobritve plačil Finančni učinek pomeni zapoznele in potencialno manjše prihodke v splošni proračun Unije v zvezi s presežki rezervacij za jamstvo EFSD.

 Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

Izvajalski partnerji morajo redno poročati Komisiji v skladu z uredbo o NDICI – Globalna Evropa in finančno uredbo. Pri spremljanju morajo uporabljati svoja pravila in postopke, ki so bili ocenjeni v skladu s členom 157 finančne uredbe (stebrno ocenjevanje), da izpolnijo zahteve iz navedenega člena.

Za pripravo letnih računovodskih izkazov Unije izvajalski partnerji EFSD+ v skladu s členom 212(4) finančne uredbe Komisiji predložijo revidirane računovodske izkaze za tisti del proračunskega jamstva, ki jim je bil odobren.

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

EFSD+ se izvaja izključno v okviru posrednega upravljanja prek izvajalskih partnerjev, ki praviloma tudi prispevajo k podpori, ki jo je treba zagotoviti končnim prejemnikom. Izvajalski partnerji bodo EIB, EBRD, razvojne finančne institucije ter institucije in drugi finančni posredniki, ki so organi Unije, regulirani in/ali pod nadzorom kot del bančnega sektorja.

Operacije financiranja in naložbene operacije, upravičene do podpore jamstva EU, so še naprej operacije, ki jih odobrijo upravljavski organi izvajalskih partnerjev, ki morajo za te operacije uporabljati svoj okvir za skrbni pregled in kontrolo. Izvajalski partnerji Komisiji predložijo letne revidirane računovodske izkaze.

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Tveganje za proračun Unije je povezano z jamstvom, ki ga Unija zagotavlja izvajalskim partnerjem za njihove operacije financiranja in naložbene operacije. Jamstvo za zunanje delovanje je omejeno na 53 449 000 000 EUR.

Stopnja rezervacij med 9 % in 50 % za jamstvo za zunanje delovanje temelji na preteklih izkušnjah z EFSD in mandatom EIB za zunanja posojila ter je prilagojena finančnim produktom, ki se izvajajo v okviru EFSD+.

Operacije financiranja in naložbene operacije v okviru EFSD+ se izvajajo v skladu s standardnim poslovnikom izvajalskih partnerjev in dobro bančno prakso. Izvajalski partnerji in Komisija sklenejo sporazum o jamstvu, ki določa podrobne določbe in postopke v zvezi z izvajanjem jamstva EFSD+.

Ker izvajalski partner praviloma nosi del tveganja in zagotavlja finančni prispevek, so interesi Unije in izvajalskega partnerja ustrezno usklajeni, kar zmanjšuje tveganje za proračun. Izvajalski partnerji so tudi finančne institucije z ustreznimi veljavnimi pravili in postopki, ki se preverjajo s stebrnim ocenjevanjem v skladu s finančno uredbo.

Komisija prejeme letne revidirane računovodske izkaze, v katerih so zajete operacije izvajalskih partnerjev.

S tem predlogom se ne vzpostavljajo (nove) kontrole.

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

V skladu z zahtevami iz uredbe o NDICI – Globalna Evropa in finančne uredbe morajo izbrani izvajalski partnerji prestati stebrno ocenjevanje iz člena 157 finančne uredbe, kar zagotavlja trdno kakovost notranje kontrole in neodvisne sisteme zunanje revizije. Poleg tega morajo izpolnjevati zahteve iz naslova X finančne uredbe. Glede na to, da so izvajalski partnerji finančne institucije, imajo vzpostavljene okvire notranje kontrole.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta	Prispevek
		odhodkov
	številka	dif./nedif. 19	držav Efte 20	držav kandidatk in potencialnih kandidatk 21	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
6	[14 02 01 70 Instrument NDICI – Globalna Evropa – Oblikovanje rezervacij za skupni sklad za rezervacije] [15 02 02 03 IPA III – oblikovanje rezervacij za skupni sklad za rezervacije]	dif.	NE	NE	NE	DA

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.2Odobritve iz notranjih namenskih prejemkov

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

GD INTPA/ENEST/MENA			Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ	PO LETU	VSE SKUPAJ
			2025	2026	2027		2027
 Odobritve za poslovanje
14 02 01 70	obveznosti	(1a)	315,035	51,248		366,283		366,283
	plačila	(2a)	315,035	51,248		366,283		366,283
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov [3]
Proračunska vrstica		(3)				–		–
Odobritve	obveznosti	= 1a + 1b + 3	315,035	51,248	–	366,283	–	366,283
za GD INTPA/ENEST/MENA SKUPAJ	plačila	= 2a + 2b + 3	315,035	51,248	–	366,283	–	366,283

GD ENEST			Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ	PO LETU	VSE SKUPAJ
			2025	2026	2027		2027
 Odobritve za poslovanje
15 02 02 03	obveznosti	(1a)	90,023	14,623		104,646		104,646
	plačila	(2a)	90,023	14,623		104,646		104,646
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov [3]
Proračunska vrstica		(3)				–		–
Odobritve	obveznosti	= 1a + 1b + 3	405,057	65,871	–	470,929	–	470,929
za GD INTPA/ENEST/MENA SKUPAJ	plačila	= 2a + 2b + 3	405,058	65,871	–	470,929	–	470,929

GD INTPA/ENEST/MENA			Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ	PO LETU	VSE SKUPAJ
			2025	2026	2027		2027
 Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	405,058	65,871	–	470,929	–	470,929
	plačila	(5)	405,058	65,871	–	470,929	–	470,929
 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0,000	0,000	–	–	–	–
Odobritve iz RAZDELKA 6	obveznosti	= 4 + 6	405,058	65,871	–	470,929	–	470,929
večletnega finančnega okvira SKUPAJ	plačila	= 5 + 6	405,058	65,871	–	470,929	–	470,929

GD INTPA/ENEST/MENA			Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ	PO LETU	VSE SKUPAJ
			2025	2026	2027		2027
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)	obveznosti	(4)	405,058	65,871	0,000	470,929	0,00	470,929
	plačila	(5)	405,058	65,871	0,000	470,929	0,00	470,929
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)		(6)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve iz RAZDELKOV 1 do 6	obveznosti	= 4 + 6	405,058	65,871	0,000	470,929	0,00	470,929
večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek)	plačila	= 5 + 6	405,058	65,871	0,000	470,929	0,00	470,929

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD INTPA/ENEST/MENA			Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2025	2026	2027
 Človeški viri			0,000	0,000	0,000	0,000
 Drugi upravni odhodki			0,000	0,000	0,000	0,000
GD INTPA/ENEST/MENA SKUPAJ	odobritve		0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ		(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	0,000	0,000	0,000	0,000

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ	PO LETU	VSE SKUPAJ
		2025	2026	2027		2027
Odobritve iz RAZDELKOV 1 do 7	obveznosti	405,058	65,871	0,000	470,929	0,000	470,929
večletnega finančnega okvira SKUPAJ	plačila	405,058	65,871	0,000	470,929	0,000	470,929

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije			Leto		Leto		Leto		SKUPAJ 2021–2027		PO LETU 2027		VSE SKUPAJ
			2025		2026		2027
	REALIZACIJE
	vrsta	povprečni stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški
SPECIFIČNI CILJ št. 1 Razširitev strategije Global Gateway
– Mobilizirane dodatne naložbe				270,039		43,914			0	313,953			0	313,953
Seštevek za specifični cilj št. 1			0	270,039	0	43,914	0	0,000	0	313,953	0	0,000	0	313,953
SPECIFIČNI CILJ št. 2 Zmanjšanje pretiranih zunanjih odvisnosti
– Mobilizirane dodatne naložbe				135,019		21,957			0	156,976			0	156,976
Seštevek za specifični cilj št. 2			0	135,019	0	21,957	0	0,000	0	156,976	0	0,000	0	156,976
SKUPAJ			0	405,058	0	65,871	0	0,000	0	470,929	0	0,000	0	470,929

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE	Leto	Leto	Leto	SKUPAJ 2021–2027	PO LETU	VSE SKUPAJ
	2025	2026	2027		2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI	Leto	Leto	Leto	SKUPAJ 2021–2027	PO LETU	VSE SKUPAJ
	2025	2026	2027		2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.3.3Odobritve skupaj

IZGLASOVANE ODOBRITVE + ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI SKUPAJ	Leto	Leto	Leto	SKUPAJ 2021–2027	PO LETU	VSE SKUPAJ
	2025	2026	2027		2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih

– Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

cena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

IZGLASOVANE ODOBRITVE		Leto	Leto	Leto	PO LETU
		2025	2026	2027	2027
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0	0	0	0
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		0	0	0	0
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo [XX.01.YY.YY] [2]	– na sedežu	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7		0	0	0	0
SKUPAJ		0	0	0	0

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov

ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI		Leto	Leto	Leto	PO LETU
		2025	2026	2027	2027
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0	0	0	0
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) [1]
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		0	0	0	0
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo [XX.01.YY.YY] [2]	– na sedežu	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7		0	0	0	0
SKUPAJ		0	0	0	0

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj

IZGLASOVANE ODOBRITVE + ZUNANJI NAMENSKI PREJEMKI SKUPAJ		Leto	Leto	Leto	PO LETU
		2025	2026	2027	2027
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0	0	0	0
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		0	0	0	0
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo [XX.01.YY.YY] [2]	– na sedežu	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7		0	0	0	0
SKUPAJ		0	0	0	0

Glede na splošno obremenjenost v razdelku 7, tako v smislu obsega osebja kot v smislu obsega odobritev, se potrebe po človeških virih krijejo z osebjem generalnega direktorata, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj generalnega direktorata ali drugih služb Komisije.

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ		Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
		2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Odhodki za IT (na ravni organizacije)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

– se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

Ta predlog se bo financiral z namenskimi prejemki iz vrnjenih sredstev, ustvarjenih s presežki sklada EFSD.

Za ta predlog ne bodo potrebna dodatna proračunska sredstva Unije in reprogramiranje.

– zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

– zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

– ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

– je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3 Ocenjene posledice za prihodke