OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Splošno ozadje predloga

V političnih usmeritvah predsednice Ursule von der Leyen za Komisijo za obdobje 2024–2029 1 je določen načrt za trajnostno blaginjo. V načrtu je poudarjeno, da je treba povečati konkurenčnost, da bi se sprostile priložnosti, spodbudile inovacije in podprla rast v Evropski uniji (EU).

Mario Draghi v svojem poročilu o prihodnosti evropske konkurenčnosti 2 opozarja na draga regulativna bremena, ki zaradi pretiranih obveznosti poročanja, naložbenih vrzeli in neugodnih pogojev za spodbujanje zasebnih naložb vplivajo zlasti na MSP. V poročilu je poudarjeno, da se je treba za zmanjšanje teh dragih regulativnih bremen zavzemati za usklajena prizadevanja z manjšimi, kumulativnimi koraki, drznimi ukrepi na ravni EU ali večjo subsidiarnostjo.

Komisija v kompasu za konkurenčnost 3 , s katerim je bil na podlagi priporočil iz poročila oblikovan strateški načrt, opisuje pet horizontalnih vidikov omogočanja, ki zajemajo vse politike in sektorje. To vključuje sistematična prizadevanja za poenostavitev, da bi se regulativna bremena racionalizirala, vključno s preprostejšimi, hitrejšimi in lažjimi postopki za dostop do sredstev EU. V kompasu so poudarjene tesne povezave z digitalizacijo za boljše upravljanje podatkov ter zmanjšanje stroškov izpolnjevanja obveznosti in upravnih stroškov.

V sporočilu Enostavnejša in hitrejša Evropa 4 je predlagan nov način sodelovanja med institucijami EU, državami članicami in deležniki v duhu partnerstva in sodelovanja, s čimer bi se poenostavila pravila EU, zmanjšala regulativna bremena ter izboljšal način oblikovanja in izvajanja pravil. Določen je cilj, da se upravno breme, ki izhaja iz pravil EU, do konca leta 2029 zmanjša za vsaj 25 % za vsa podjetja in za 35 % za MSP.

Kot je poudarila Komisija v evropski strategiji za unijo pripravljenosti 5 z dne 26. marca 2025, pandemija COVID‑19 in nedavni geopolitični dogodki kažejo, da lahko veliki kritični dogodki, kot so oboroženi spopadi ali hibridne grožnje, močno pretresejo gospodarstvo Unije in njeno družbo kot celoto ter da je treba zagotoviti pripravljenost za preprečevanje takih groženj in odzivanje nanje. Komisija se zlasti zaveda resnih izzivov, ki bi jih oboroženi spopad na ozemlju države članice ali resna sabotaža infrastrukture, na primer za oskrbo z vodo, lahko pomenila za kmete, ki opravljajo dejavnost na zadevnem območju. V zvezi s tem opozarja, da bi, kot je pojasnjeno v Sporočilu o višji sili in izjemnih okoliščinah iz Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike z dne 30. maja 2024 6 , pojem višje sile lahko zajemal tudi primere, ki niso posebej navedeni v členu 3 navedene uredbe, kot je oborožen spopad ali sabotaža infrastrukture na ozemlju države članice, če so izpolnjeni ustrezni pogoji. Kmetje, ki opravljajo dejavnosti na območju, ki jih ti dogodki prizadenejo, so lahko torej zaradi višje sile izvzeti iz pravnih posledic, ki bi po veljavnih pravilih navadno nastale zaradi neizpolnjevanja njihovih obveznosti.

Tesno sodelovanje in dialog med institucijami EU, kmeti in drugimi deležniki iz agroživilskega sektorja na vseh ravneh je temeljno načelo vizije za kmetijstvo in prehrano. Cilj vizije je, da se s priznavanjem bistvene vloge kmetov v družbi povečata konkurenčnost in privlačnost agroživilskega sektorja. Na podlagi strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva EU so opisani pogoji, ki so potrebni, da bo ta sektor uspeval in še naprej prinašal številne koristi družbi – zdaj in vse do leta 2040. Kot ključna področja za doseganje teh ciljev so opredeljene poenostavitev, raziskave, inovacije in digitalizacija.

V viziji je poudarjeno, da bi kmetje „morali biti podjetniki in ponudniki ter ne bi smeli nositi nepotrebnih birokratskih ali regulativnih bremen“, saj bi se tako spodbujale inovacije in trajnostnost v kmetijskih praksah. Za uresničitev te vizije in zaradi raznolikosti sektorja so namesto enotnih rešitev potrebni prilagojeni pristopi skupaj s preverjanjem dejanskega stanja zakonodaje EU in poenostavitvami, ki jih omogočajo nove tehnologije, kot je avtomatizirano poročanje za zmanjšanje upravnega bremena. Enako pomembno je vzpostaviti pravo ravnovesje med regulativnimi in na spodbudah temelječimi politikami. Vizija priznava posebne potrebe manjših kmetij, pri čemer je poudarjena potreba po čim manjšem upravnem bremenu in lažjih načinih dostopa do podpore iz skupne kmetijske politike (SKP). Te in nekatere druge kmetije so pogosto v slabšem položaju pri dostopu do financiranja in njegovi uporabi, kar ovira njihovo zmožnost za naložbe, inovacije in razvoj.

SKP v obdobju 2023–2027 podpira kmete z nacionalnimi strateškimi načrti SKP (v nadaljnjem besedilu: načrti SKP), ki jih države članice pripravijo na podlagi skupnega okvira EU za obravnavanje gospodarskih, okoljskih in socialnih izzivov. S tem pristopom se spodbujata subsidiarnost pri upravljanju SKP in osredotočenost politike na smotrnost, kar omogoča celovito in bolj ciljno odzivanje na kmetijske izzive na ozemljih držav članic. V skladu s tem pristopom imajo države članice pomembno vlogo pri zagotavljanju, da je upravno breme za kmete omejeno in sorazmerno.

Po odobritvi leta 2022 se od leta 2023 izvaja 28 načrtov SKP, ki zagotavljajo neposredno dohodkovno podporo kmetom, financiranje okoljskih shem ter podporo za naložbe, inovacije, posebne potrebe nekaterih kmetijskih sektorjev in razvoj podeželja. V njih je podrobno opisan sklop zahtev, intervencij in ciljnih vrednosti za deset specifičnih ciljev SKP, katerih napredek se meri s skupnimi kazalniki. Načrti SKP imajo pomembno vlogo pri ohranjanju dohodkov kmetov, hkrati pa olajšujejo prehod kmetijstva EU na trajnostni model kmetovanja ter tako zagotavljajo prehransko varnost in vitalnost podeželja.

SKP temelji na uveljavljenem okviru za zbiranje povratnih informacij deležnikov in razpravo o njih znotraj strokovnih skupin, tj. skupin za civilni dialog za medsektorske, tematske in sektorske forume. Mreža SKP združuje organizacije kmetov, druge organizacije, uprave, raziskovalce, podjetnike in druge strokovnjake, da bi se z izmenjavo znanja in informacij spodbujalo vzajemno učenje in širile dobre prakse. Okvir upravljanja v okviru načrtov SKP, vključno z odbori za spremljanje, zagotavlja možnosti za sodelovanje deležnikov na ravni držav članic.

Posebno ozadje in cilji

Prvo leto izvajanja načrtov je sovpadlo z začetkom ruske vojne agresije proti Ukrajini, ki od takrat znatno vpliva na trge in spreminja širši okvir kmetijske politike EU. Hkrati so naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali druge katastrofe znatno vplivale na proizvodnjo številnih kmetov po vsej EU.

Komisija je po obsežnih protestih kmetov v začetku leta 2024 in razpravah v Evropskem svetu o izzivih, s katerimi se spoprijema kmetijski sektor, ter povratnih informacijah institucij EU in deležnikov o prvem letu izvajanja načrtov SKP predlagala sklop usmerjenih prilagoditev pravnega okvira SKP 7 . Namen teh prilagoditev je bil bolje uskladiti pravni okvir EU z razmerami na kmetijah, izboljšati upravljanje načrtov v državah članicah in zmanjšati breme kontrol za kmete.

Razprava o poenostavitvi SKP se je nadaljevala leta 2025 na podlagi spoznanj iz leta 2024, tj. drugega leta izvajanja načrtov. Ministri in ministrice EU za kmetijstvo so se sestali 27. januarja 2025 in pozvali k nadaljnji poenostavitvi. Ti pozivi so na splošno pokazali, da je treba izboljšati konkurenčnost kmetij v EU, zmanjšati breme za kmete in javne uprave ter učinkoviteje dodeljevati omejena sredstva, da bi se zadostilo spreminjajočim se zahtevam. Pokazali so tudi, da se nekatere priložnosti, ki izhajajo iz SKP, zaradi zapletenosti pri izvajanju in upravljanju še vedno premalo izkoriščajo. Posebne okoliščine, prakse in potrebe nekaterih skupin kmetov prav tako niso vedno ustrezno ugotovljene, zaradi česar se obveznosti lahko prekrivajo.

Komisija namerava na podlagi predlaganih prilagoditev zakonodaje SKP izboljšati njeno izvajanje z zagotavljanjem hitrega in odločnega odziva na ugotovljene težave in nove izzive. V okviru tega odziva bi bilo treba povečati prožnost za države članice in zmanjšati breme za kmete, da bodo lahko izkoristili vse priložnosti SKP, hkrati pa ohraniti vlogo SKP pri podpiranju prehoda evropskega kmetijstva.

V viziji za kmetijstvo in prehrano so opredeljena ključna področja sedanjega kmetijskega zakonodajnega okvira, ki jih je treba prilagoditi (druga, bolj daljnosežna vprašanja pa so bila predvidena za razprave v okviru SKP po letu 2027). Sedanji predlog jih obravnava na naslednji način:

·poenostavitev in racionalizacija zahtev na kmetijah za boljše prilagajanje različnim razmeram in različnim kmetijskim praksam: to se bo izvedlo na primer s prilagoditvijo okvira pogojenosti SKP praksam ekoloških kmetov, omogočanjem plačil na glavo velike živine in panj za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti ter sheme za podnebje in okolje, zlasti ob upoštevanju ekološkega kmetovanja, zagotavljanjem večje prožnosti pri izvajanju dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1, 2 in 4, pri čemer se bo ohranil njihov prispevek k ciljem uvedbe možnosti hitrega izplačila podpore v primeru krize, in sicer s prožnejšim obvladovanjem tveganj za nekatere pridelke in vrste kmetov;

·racionalizacija podpore za manjše in srednje kmetije s spodbujanjem držav članic in kmetov k večji uporabi poenostavljenih plačil: to se bo izvedlo na primer s povečanjem letne omejitve pavšalnih plačil za male kmete ali podpiranjem njihovega poslovnega razvoja;

·krepitev konkurenčnosti: poleg splošne poenostavitve se bo to izvajalo s poenostavitvijo pravil za finančne instrumente in standardnega obračunavanja stroškov za naložbe ter razširjeno finančno pomočjo za sektor sadja in zelenjave;

·zagotavljanje večje prožnosti državam članicam pri upravljanju strateških načrtov SKP: to se bo izvedlo na primer z odpravo obveznosti pregleda načrta SKP, ki izhaja iz sprememb nekaterih pravnih aktov EU, ukinitvijo mehanizma letne potrditve smotrnosti, poenostavitvijo ocenjevanja kakovosti integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), zagotovitvijo večje prožnosti v metodologiji za kontrole pogojenosti, boljšo uskladitvijo pravil za spremembe med Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) ter tako, da bo Komisija odobrila le tiste spremembe, ki so strateške, in da se bodo roki, ki se uporabljajo za letni pregled smotrnosti, podaljšali.

Prizadevanja za poenostavitev izvajanja zakonodaje ne bodo omejena na strateške načrte SKP.

Poudariti je treba tudi ključno vlogo, ki jo bodo imele države članice pri zagotavljanju smiselne poenostavitve na podlagi predloga. Izkoristiti bi morale tudi prizadevanja Komisije, da zagotovi širše možnosti za doseganje ciljev politike, tako da bi bili kmetje deležni vseh koristi ciljev poenostavitve iz predloga.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlagane spremembe so skladne s splošno usmeritvijo veljavnih temeljnih aktov SKP, in sicer uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116. Predlog je zato skladen z obstoječo politiko.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog prilagaja več določb veljavnih uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116, ki so se štele za skladne z drugimi politikami EU, ter dodaja nove določbe v skladu s splošno usmerjenostjo obstoječih temeljnih aktov SKP. Predlog je zato skladen z drugimi politikami EU, saj v obstoječe politike ne uvaja popolnoma novih elementov.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga je člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), saj je namen predloga spremeniti Uredbo (EU) 2021/2115 in Uredbo (EU) 2021/2116.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

PDEU določa, da si EU in države članice delijo pristojnost za določanje kmetijske politike EU. EU izvaja svoje pristojnosti s sprejemanjem različnih zakonodajnih aktov, s čimer opredeljuje in izvaja SKP EU, kot je določeno v členih 38 do 44 PDEU. Uredbi (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 sta del zakonodajnega okvira SKP EU. Da bi se ublažile nekatere težave, zagotovila poenostavitev in zmanjšalo upravno breme, je treba ti uredbi spremeniti, kar je mogoče le na ravni EU.

•Sorazmernost

Predlog spreminja obstoječi uredbi samo v obsegu, ki je nujno potreben za doseganje zgoraj navedenih ciljev. Zmanjšuje upravno breme za države članice in kmete ter dodaja nove elemente le v obsegu, ki je nujno potreben za prilagoditev obstoječih uredb zgoraj navedenim ciljem.

•Izbira instrumenta

Ker sta izvirna zakonodajna akta uredbi Evropskega parlamenta in Sveta, je treba tudi spremembe uvesti z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta po rednem zakonodajnem postopku.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z deležniki

Predlog je odziv na pričakovanja kmetijske skupnosti ter večkratne pozive Sveta in držav članic, naj se upravna bremena in ozka grla v zakonodajnem okviru SKP čim prej odpravijo.

Komisija je pri pripravi tega predloga pregledala prispevke nacionalnih uprav, Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (COMAGRI) ter predstavnikov kmetov, ki so bili predloženi leta 2024 in so vključevali več kot 500 posameznih predlogov. Preučila je tudi več kot 400 predlogov držav članic po razpravi v Svetu za kmetijstvo in ribištvo, ki je potekala 27. januarja 2025. Ti predlogi so zajemali širok razpon političnih, izvedbenih, organizacijskih in gospodarskih vprašanj glede SKP in zakonodaje, ki ni povezana s SKP.

Komisija je upoštevala tudi povratne informacije iz razprav o izvajanju strateških načrtov SKP v strokovnih skupinah Komisije in mreži SKP ter spontane prispevke različnih skupin deležnikov, vključno z organizacijami kmetov in okoljskimi nevladnimi organizacijami.

Dne 24. marca 2025 je bil sklican sestanek skupine za civilni dialog o strateških načrtih SKP in horizontalnih zadevah, da bi razpravljali o mogočih ukrepih za poenostavitev. Na tem sestanku so udeleženci izmenjali mnenja o poenostavitvi zakonodaje SKP in širše zakonodaje EU na področjih, pomembnih za kmete. Izmenjali so tudi mnenja o ustreznosti in pomenu nacionalnih izvedbenih odločitev glede poenostavitve okvira SKP za kmete in druge upravičence. Nekateri deležniki so na teh sestankih in tudi v več dopisih, naslovljenih na Komisijo, poudarili, da poenostavitev ne sme škodovati ciljem okoljske politike ali ciljem na področju poštenih delovnih pogojev. Nekateri so poudarili tudi pomen pravne varnosti za kmete.

Tematska skupina mreže SKP EU za poenostavitev se je sestala 2. aprila 2025, da bi izmenjala mnenja o izzivih pri izvajanju, ki bi jih bilo mogoče rešiti s poenostavitvijo, in zbrala primere ukrepov, ki so že bili sprejeti na ravni držav članic in bi jih bilo mogoče razširiti kot dobro prakso pri uporabi SKP ter spremljanju, poročanju in kontrolah.

Dodatni dokazi so bili zbrani z raziskavo o kmetih, v okviru katere je bilo leta 2024 zbranih skoraj 27 000 odgovorov o njihovih izkušnjah in mnenjih glede vlaganja vlog za podporo SKP ter s tem povezanimi obveznostmi. Ta raziskava je skupaj z nadaljnjimi poglobljenimi razgovori z vzorcem anketirancev ter raziskavami in razgovori z drugimi upravičenci SKP ter deležniki na ravni EU in držav članic prispevala k študiji o poenostavitvi in upravnem bremenu za kmete in druge upravičence v okviru SKP.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

V predlogu se upoštevajo ugotovitve in rezultati zunanje študije o poenostavitvi in upravnem bremenu za kmete in druge upravičence v okviru SKP, ki je bila izvedena v obdobju 2024–2025 8 . Študija zajema in analizira mnenje upravičencev in svetovalnih služb o ključnih virih upravnega bremena in težavah pri izpolnjevanju zahtev v zvezi z izvajanjem SKP za obdobje 2023–2027, ocenjuje breme za upravičence ter opredeljuje breme, ki izhaja iz zakonodaje SKP na ravni EU, in breme, povezano z izvedbenimi odločitvami držav članic in morebitnim čezmernim prenašanjem zakonodaje, ter oblikuje sklepe o najpomembnejših ukrepih/področjih za poenostavitev z vidika upravičencev do podpore SKP.

•Ocena učinka

Glede na nujno potrebo po predložitvi ukrepa za reševanje ugotovljenih težav ni bilo mogoče pripraviti celovite ocene učinka. Vendar je Komisija pripravila spremni delovni dokument služb k temu predlogu, v katerem je ocenjeno zmanjšanje upravnih stroškov.

Sveženj usmerja SKP po poti, začrtani v viziji za kmetijstvo in prehrano, s čimer omogoča uravnotežen prehod na izboljšane kmetijske prakse in podpira priložnosti za poslovni razvoj kmetov, zlasti mladih kmetov. Državam članicam in kmetom zagotavlja znatno dodatno prožnost ter ustvarja pogoje za večje izkoriščanje priložnosti pravnega okvira SKP. V predlaganih spremembah je nadalje potrjeno, da je zagotavljanje spodbud za kmete lahko učinkovitejše od uvajanja sprememb z obveznimi zahtevami, s čimer se zagotavljata večje sprejemanje in upoštevanje napredka pri trajnostnosti. V predlogu za poenostavitev so ohranjeni vsi bistveni elementi zelene strukture SKP, vključno z vsemi standardi DKOP ter podpornimi instrumenti SKP, ki bodo tudi v prihodnje zasnovani tako, da bodo presegali obvezne standarde.

Ocena na splošno kaže, da sveženj ponuja priložnosti za znatno zmanjšanje bremena, povezanega s SKP, zlasti za kmete. V kolikšni meri bo mogoče doseči nižje stroške in koristi ter zagotoviti njihovo porazdelitev, pa bo v glavnem odvisno od odločitev držav članic. Ključno vlogo pri izkoriščanju novih priložnosti in doseganju konkretne poenostavitve za kmete imajo prav države članice.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog je posebej zasnovan za olajšanje pomembne poenostavitve pravnega okvira SKP EU ter zmanjšanje upravnega bremena za kmete in nacionalne uprave.

•Temeljne pravice

V predlogu se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog bo imel proračunske posledice zaradi spremembe člena 52(2) Uredbe (EU) 2021/2115, ki bo olajšala povečanje finančne pomoči Unije za sektorske intervencije v sektorju sadja in zelenjave.

Finančna pomoč Unije organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki so jih države članice odobrile za izvajanje operativnih programov, je omejena na določen odstotek (od 4,1 % do 5,5 %, odvisno od vrste upravičencev in zastavljenih ciljev) vrednosti tržne proizvodnje teh organizacij proizvajalcev. Predlagana sprememba člena 52(2) Uredbe (EU) 2021/2115 vključuje morebitno povečanje teh omejitev za 0,5 odstotne točke za intervencije strateškega načrta SKP, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Odvisno od izbire organizacije proizvajalcev lahko to poveča odhodke. Glede na to, da se bodo od leta 2026 vsi operativni programi izvajali v okviru strateškega načrta SKP, in glede na izvajanje sektorja v proračunskem letu 2024 (1,15 milijarde EUR) ocenjeni dodatni letni odhodki znašajo 5,75 milijona EUR (1,15 milijarde EUR x 0,05). Da bi organizacije proizvajalcev izkoristile morebitno povečanje, bodo morale spremeniti svoje operativne programe, zato finančne posledice vplivajo na leti 2026 in 2027. Vsi povezani odhodki bodo ostali pod posebno zgornjo mejo Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS).

Poleg tega ima predlog količinsko neopredeljive proračunske posledice, ki izhajajo iz spremembe člena 16(1) Uredbe (EU) 2021/2116. Predlagana sprememba navedene določbe iz financiranja v okviru kmetijske rezerve izključuje ukrepe, ki zagotavljajo podporo kmetom, ki so jih prizadele naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe. Predlog ne spreminja skupnega zneska rezerve. Vendar lahko določba privede do nižjih odhodkov v okviru rezerve, če se ne bo uporabila za ukrepe proti motnjam na trgu (člen 219 Uredbe (EU) št. 1308/2013), ukrepe v zvezi z boleznimi živali in škodljivimi organizmi rastlin ter izgubo zaupanja potrošnikov (člen 220 Uredbe (EU) št. 1308/2013), druge ukrepe za reševanje specifičnih problemov (člen 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013) ali sporazume in odločitve v obdobjih hudega neravnovesja na trgih (člen 222 Uredbe (EU) št. 1308/2013) (zadnje je odvisno od sprejetja v Evropskem parlamentu in Svetu ter začetka veljavnosti povezane določbe predloga Komisije za spremembo Uredbe (EU) št. 1308/2013 (COM(2024) 577 final)). Ker ni mogoče vnaprej predvideti, katere izjemne okoliščine bi lahko bile upravičene do podpore v obliki izrednih ukrepov, teh proračunskih posledic ni mogoče količinsko opredeliti. Predlagana sprememba bi lahko začela učinkovati (če bodo predlagane spremembe do takrat začele veljati) ne prej kot 16. oktobra 2025, torej v proračunskem letu 2026, saj so bila sredstva že dodeljena v okviru rezerve za leto 2025 za sektorje, ki so jih prizadele slabe vremenske razmere in naravne nesreče 9 . Vsi povezani odhodki bodo ostali pod posebno zgornjo mejo Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS).

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Kakor določa člen 128 Uredbe (EU) 2021/2115, je bil vzpostavljen okvir smotrnosti, za katerega so skupaj odgovorne države članice in Komisija. V okviru smotrnosti so predvideni poročanje, spremljanje in vrednotenje smotrnosti strateških načrtov SKP med njihovim izvajanjem. Predlog ta okvir nekoliko spreminja zaradi prilagoditve kazalnikov učinka po vzpostavitvi kriznih ukrepov. V novem členu 13a Uredbe (EU) 2021/2116 je dodana tudi nova zahteva glede poročanja za države članice.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno (pravno besedilo je uredba).

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Komisija predlaga naslednje spremembe obeh uredb o SKP.

Okvirne opredelitve pojmov: izkušnje z izvajanjem opredelitve pojma trajnega travinja kažejo, da je njena uporaba težavna za sisteme kmetovanja z dolgim kmetijskim kolobarjenjem, zlasti zaradi zatiranja plevela. Zato se določba o tej opredelitvi pojma spremeni, da se lahko države članice odločijo rok, v katerem začne opredelitev pojma trajnega travinja veljati za površino s travinjem, podaljšati s petih na sedem let.

Sistem pogojenosti: izkušnje, pridobljene z uporabo sistema pogojenosti v obdobju 2023–2024, kažejo, da so potrebne nadaljnje prilagoditve. Pojasniti bi bilo treba povezavo med nacionalnimi pravili in zahtevami v standardih DKOP, da se državam članicam omogoči večja prožnost pri usklajevanju različnih zahtev. Glede na zahteve iz Uredbe (EU) 2018/848 10 in kmetijske prakse, ki se izvajajo v ekološkem sektorju, bi bilo treba šteti, da kmetje, ki so certificirani v skladu z navedeno uredbo, poleg standarda DKOP 7 izpolnjujejo tudi nekatere druge standarde DKOP. Glede na nedavno metaanalizo, ki jo je leta 2021 opravilo podjetje Alvarez 11 , so ekološki sistemi za ohranitev produktivnosti tal, zagotavljanje hranil za rastline in zatiranje škodljivcev zelo odvisni od praks, kot so kolobarjenje, pridelava več poljščin, zadrževanje ostankov pridelkov, neobdelava ali minimalna obdelava tal, uporaba živalskega gnoja in zelenega gnojila, organski odpadki zunaj kmetij in vidiki biotičnega varstva rastlin. Te prakse so koristne za varstvo in ohranjanje tal ter za varstvo rečnih tokov pred onesnaževanjem in odtekanjem. Zagotoviti bi bilo treba prožnejšo uporabo standarda DKOP 1, katerega cilj je ohranjanje deleža trajnega travinja, tako da bi se možno zmanjšanje njegovega deleža, ki ne privede do spremembe zemljišč v trajno travinje, povečalo s 5 na 10 odstotkov, s čimer bi se upoštevale strukturne spremembe kmetij, zlasti v živinorejskem sektorju. Pojasniti bi bilo treba tudi uporabo standarda DKOP 4, katerega cilj je zagotoviti varstvo rečnih tokov pred onesnaževanjem in odtekanjem, da bi lahko države članice opredelitev pojma vodnih tokov bolje uskladile z opredelitvijo tega pojma iz nacionalne zakonodaje, pod pogojem, da je ta opredelitev pojma skladna z glavnim ciljem tega standarda DKOP, s čimer bi se med drugim preprečilo, da bi bili iz opredelitve pojma vodnih tokov izključeni manjši vodni tokovi, ki bi lahko povzročili onesnaževanje v spodnjem delu povodja in morda tudi čezmejno v drugih državah članicah. Racionalizirana je tudi metoda kontrol izpolnjevanja zahtev glede pogojenosti. Ker je kmetijska površina, ki jo upravljajo mali kmetje, ki prejemajo plačila na podlagi člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115, majhna, čeprav mali kmetje predstavljajo znaten delež kmetov v Uniji, bi bilo treba zmanjšati upravne stroške za države članice in male kmete tako, da se ti izvzamejo iz uporabe sistema pogojenosti.

Neposredna plačila: izkušnje, pridobljene pri izvajanju, kažejo, da plačilo za male kmete (člen 28 Uredbe (EU) 2021/2115), ki je sestavljeno iz pavšalnega plačila in enostavnejšega postopka vložitve vloge, v veliko državah članicah ni bilo sprejeto. Zato predlog vključuje zvišanje najvišjega pavšalnega plačila za sodelujoče kmete na 2 500 EUR. Poleg tega vključuje tudi možnost za države članice, da kmetom, ki so upravičeni do pavšalnega plačila, omogočijo, da zaprosijo za plačila v okviru shem za podnebje in okolje.

Sheme za podnebje in okolje ter kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti: da bi države članice lahko krile stroške, povezane z izvajanjem standarda DKOP 2, katerega cilj je ohranjanje šotišč in mokrišč in ki ga sedanji predlog ne spreminja, bi morale imeti možnost, da ta DKOP izključijo iz izhodiščnih vrednosti za sheme za okolje in podnebje ter kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti. Hkrati se lahko v okviru shem za okolje in podnebje, če se države članice tako odločijo, še naprej zagotavlja podpora za prakse ravnanja na mokriščih in šotiščih, ki presegajo okvir njihovega varstva, na primer obnovo s ponovno vzpostavitvijo mokrišč in šotišč ali paludikulturo, s čimer bi se povečal zlasti potencial teh območij za sekvestracijo ogljika.

Da bi se omogočila podpora za metode ekološkega kmetovanja za živino, bi morale imeti države članice tudi možnost, da odobrijo podporo za obveznosti v zvezi s preusmeritvijo v prakse in metode ekološkega kmetovanja ali njihovo ohranitvijo v obliki letnega plačila za glave velike živine. Prav tako bi moralo biti mogoče odobriti podporo za obveznosti glede izboljšanja kmetijskih praks, povezanih s čebelarstvom, v obliki letnega plačila za panje, saj je treba trajnostne prakse čebelarskih proizvajalcev podpreti, uporaba glav velike živine pa za to ni primerna.

Sektorske vrste intervencij: na podlagi izkušenj držav članic z izvajanjem sektorskih intervencij v sektorju sadja in zelenjave bi bilo treba povečati možnost za večjo podporo, da se okrepi položaj kmetov v dobavni verigi v teh sektorjih.

Izkušnje s kriznimi plačili so pokazale, da se kmetijska rezerva uporablja predvsem za odpravo posledic naravnih nesreč in slabih vremenskih razmer, čeprav je njen glavni cilj pomagati kmetom v primeru motenj na trgu. Zato predlog vključuje jasno omejitev njene uporabe za take primere. Poleg tega se glede na vse večjo pogostost takih slabih vremenskih razmer in znatne izgube, ki jih povzročajo, predlaga sprememba pravil o neposrednih plačilih in vrstah intervencij za razvoj podeželja, da bi se zagotovili dodatni vrsti kriznih plačil, ki bi ju države članice lahko uporabile v primeru naravnih nesreč in slabih vremenskih razmer. Da se prepreči nesorazmeren učinek na druge intervencije, ki so določene v načrtih SKP, bi bilo treba zneske, ki bodo namenjeni tem intervencijam, omejiti na najvišji odstotek skupnih letnih dodeljenih sredstev za neposredna plačila in razvoj podeželja, plačila pa ne bi smela izkrivljati trgovine. Predlog nova dopolnilna krizna plačila v okviru neposrednih plačil izključuje s področja uporabe sistema pogojenosti in sistema socialne pogojenosti, ki se uporablja za plačila na osnovi površin in živali, saj je njihov namen ublažiti težek položaj kmetov, ki so utrpeli velike izgube. Za povečanje morebitnega učinka takih plačil so uvedene določbe, ki omogočajo izplačilo nacionalnih finančnih sredstev.

Obvladovanje tveganj: izkušnje z izvajanjem kažejo, da se člen 19 Uredbe (EU) 2021/2115, ki omogoča uporabo dela neposrednih plačil kmetov kot prispevkov k shemam za obvladovanje tveganj, malo uporablja. Izkazalo se je tudi, da pravila za izračun izgub za intervencije za obvladovanje tveganj, ki jih podpira SKP, niso dobro prilagojena za nekatere vrste zemljišč in kategorije kmetov. Zato se predlaga sprememba členov 19 in 76 Uredbe (EU) 2021/2115, da se zagotovi dodatna pomoč pri sprejemanju takih shem.

Druge spremembe v zvezi z vrstami intervencij za razvoj podeželja:

·Da bi se načela za izračun plačil za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, uskladila s spremembami, povezanimi s standardom DKOP 2 in pravili za izračun plačil za sheme za podnebje in okolje ter kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti, bi morale imeti države članice možnost, da v navedeni izračun vključijo slabosti, ki izhajajo iz zahtev standarda DKOP 2. Poleg tega bi bilo treba za kmetijsko-okoljsko-podnebne upravljavske obveznosti omogočiti plačila na glavo velike živine in plačila na panj.

·Spodbujati bi bilo treba poslovni razvoj malih kmetij, da bi se povečali njihova konkurenčnost in sposobnost preživetja ter hkrati ohranila poenostavljena plačila. Zato se predlaga, da se za to določi namensko plačilo. Uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov, ki ima velik potencial za poenostavitev, bi bilo treba brez dodatne utemeljitve spodbuditi z uvedbo možnosti uporabe takega obračunavanja, določenega v Uredbi (EU) 2021/1060.

·Kar zadeva uporabo finančnih instrumentov, izkušnje z izvajanjem kažejo, da je treba pri izvajanju in nadzoru izkoristiti sinergije med finančnimi instrumenti SKP in drugimi finančnimi instrumenti, ki jih ureja Uredba (EU) 2021/1060, zlasti glede revizijske sledi, nepravilnosti in finančnih popravkov ali pravil o upravičenosti v zvezi z davkom na dodano vrednost, ki bi jih bilo treba uskladiti. Poleg tega se je splošna ureditev državnih pomoči iz člena 3(2) Uredbe Komisije (EU) 2023/2831 12 pred kratkim spremenila, zato je treba ustrezno uskladiti veljavno zgornjo mejo bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev.

·Kar zadeva prerazporeditve dodeljenih sredstev iz EKSRP v sklad InvestEU, ki jih izvedejo države članice, je treba obstoječo zakonodajo spremeniti, da se omogoči popolna uporaba na novo uvedenih možnosti iz člena 10a(4) Uredbe (EU) 2021/523 13 .

Spremembe strateškega načrta SKP: izkušnje kažejo, da spremembe strateških načrtov SKP vsebujejo več tehničnih in strateških elementov, zaradi katerih so za države članice zapletene. Za poenostavitev in izboljšanje učinkovitosti postopkov za spremembe, zlasti glede elementov strateških načrtov SKP, ki niso strateški, bi morala biti odobritev Komisije obvezna le za strateške spremembe strateških načrtov SKP. Poleg tega se je pri izvajanju pokazalo tudi, da lahko različna pravila, ki se uporabljajo za intervencije, financirane iz EKJS oziroma EKSRP, pomenijo negotovost za kmete, predlaganje sprememb načrtov SKP pa bi bilo za države članice bolj zapleteno. Da bi se izboljšale sinergije med EKJS in EKSRP, je treba spremeniti člen 86 in člen 119(8) Uredbe (EU) 2021/2115, da bi bili odhodki upravičeni do prispevka iz EKJS od datuma začetka učinkovanja spremembe, ki ga določi država članica in ki ga lahko določi za datum po datumu predložitve zahteve za spremembo Komisiji. Predlog datuma začetka učinkovanja sprememb, povezanih z EKJS, bi bilo treba dodati na seznam točk, za katere je potrebno mnenje odbora za spremljanje, da se kmetom in drugim upravičencem zagotovi dovolj časa za upoštevanje spremembe strateškega načrta SKP. Druge določbe se prilagodijo, da se v njih upoštevajo spremembe člena 119 Uredbe (EU) 2021/2115.

Letna potrditev smotrnosti: glede na izkušnje, pridobljene po prvi letni potrditvi smotrnosti za proračunsko leto 2023, bi bilo treba letno potrditev smotrnosti odpraviti, da se zmanjša upravno breme za države članice. Ta poenostavitev bo ob zagotavljanju smotrnosti SKP s pogoji za upravičenost odhodkov iz člena 37(1), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2116 in dveletnim pregledom smotrnosti iz člena 135 Uredbe (EU) 2021/2115 privedla tudi do poenostavitve letnega poročila o smotrnosti, saj informacije, ki se zahtevajo izključno za namene letne potrditve smotrnosti, ne bodo več potrebne. Možnost retroaktivne uporabe sprememb v zvezi s črtanjem letne potrditve smotrnosti in ustreznih sprememb člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115 od proračunskega leta 2025 bo odvisna od natančne vsebine in datuma začetka veljavnosti takih sprememb, vključenih v to uredbo. V tem trenutku ni mogoče odločiti, ali se taka retroaktivna uporaba lahko zagotovi. O njeni izvedljivosti bi morala razpravljati sozakonodajalca glede na končno vsebino in datum začetka veljavnosti te uredbe.

Letno poročilo o smotrnosti in druge določbe: glede letnega poročila o smotrnosti izkušnje kažejo, da je treba okrepiti njegovo povezavo z dveletnim pregledom smotrnosti, in sicer tako, da se pojasni, da je treba v letnem poročilu o smotrnosti utemeljiti pomanjkljivosti pri doseganju mejnikov za namene dveletnega pregleda smotrnosti. Na podlagi izkušenj, pridobljenih z izvajanjem, se revidirajo tudi roki za oceno poročila.

Posodobitev uredbe o strateških načrtih SKP na podlagi novih zakonodajnih aktov: člena 120 in 159 Uredbe (EU) 2021/2215 zagotavljata, da je seznam zakonodajnih aktov Unije o okolju in podnebju iz Priloge XIII k navedeni uredbi posodobljen in da ga države članice upoštevajo kot podlago za oceno, ali bi bilo treba njihove strateške načrte SKP spremeniti. Ker smo sredi obdobja izvajanja strateških načrtov SKP in ker je bilo na novo sprejetih ali spremenjenih zelo malo aktov, ki so pomembni za te strateške načrte, bi take strateške spremembe zmotile izvajanje teh načrtov. Zato bi bilo treba te določbe črtati, da se zagotovi stabilnost pravnega okvira Unije do konca programskega obdobja.

Priloge I, II in III k Uredbi (EU) 2021/2115 se prilagodijo zgornjim spremembam, da se vključijo novi kazalniki učinka za nove vrste podpore, uvedene na podlagi na novo dodanega člena 41a in člena 78a navedene uredbe, da se seznam kazalnikov učinka uskladi s spremembo člena 75 navedene uredbe, da se za na novo uvedene intervencije navede ustrezni odstavek Sporazuma STO o kmetijstvu ter da se uvedejo spremembe standardov DKOP 1 in 4.

Podatki v okviru SKP in upravljanje interoperabilnosti: neobstoj usklajevalne strukture na ravni držav članic in razlike, ugotovljene pri digitalnem prehodu med državami članicami, ovirajo učinkovito izvajanje interoperabilnosti, vključno z nemoteno izmenjavo podatkov, med informacijskimi sistemi, ki se uporabljajo za izvajanje, spremljanje in ocenjevanje SKP ter njenih koristi. Zato se predlagajo določbe, ki zagotavljajo, da vsaka država članica imenuje en organ, odgovoren za pripravo in izvajanje načrta za doseganje in ohranjanje interoperabilnosti ter nemotene izmenjave podatkov.

Uporaba kmetijske rezerve: v členu 16 Uredbe (EU) 2021/2116 so določena pravila o kmetijski rezervi. Izkušnje z izvajanjem tega člena kažejo, da se je v zadnjih letih čedalje pogosteje uporabljala za pomoč kmetom, ki so utrpeli izgube zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrof. Določba se spremeni tako, da se kmetijska rezerva osredotoči na svoj prvotni namen blaženja učinkov motenj na trgu.

Kontrole in pregledi pri kmetih: glede pregledov pri kmetih je namen sprememb zmanjšati breme in pritisk kontrol za kmete z uvedbo cilja „ena kontrola na leto“, v skladu s katerim bi morale države članice preglede na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč, zahtevki za plačilo ali pogojenostjo organizirati na način, ki čim bolj omejuje večkratne preglede pri upravičencu v enem letu, razen kadar okoliščine zahtevajo drugo kontrolo zaradi učinkovite zaščite finančnih interesov Unije.

Izkušnje, pridobljene z ocenami kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin kažejo na možnost sinergij, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti, hkrati pa poenostaviti izvajanje in zmanjšati potrebo po obiskih na kraju samem. Zato se predlaga združitev teh sistemov.

Kar zadeva pogojenost, izkušnje, pridobljene pri uporabi kontrolnega sistema, kažejo, da so nekateri pogoji po nepotrebnem togi in državam članicam povzročajo neupravičeno breme, ne da bi nujno izboljšali zaščito sredstev Unije. Za racionalizacijo kontrolnega sistema bi bilo treba odpraviti zahtevo po njegovem letnem pregledu in državam članicam omogočiti, da po lastni presoji določijo dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri analizi tveganja. Poleg tega mali upravičenci, ki niso kmetje, morda niso upravičeni do izvzetij iz kontrol pogojenosti in sankcij, uvedenih z Uredbo (EU) 2024/1468. Površina, ki jo upravljajo ti upravičenci, je majhna, sankcije pa so na splošno nizke. Glede na zajeto področje in upravno breme, povezano s kontrolami in uporabo sankcij za pogojenost, bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi bili iz kontrol pogojenosti in uporabe upravnih sankcij za zahteve glede pogojenosti izvzeti tudi mali upravičenci, ki niso kmetje.

Člena 102 in 103 Uredbe (EU) 2021/2116, ki določata pravila o izvajanju prenosa pooblastila na Komisijo in postopku v odboru, bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale spremembe drugih določb Uredbe (EU) 2021/2116, uvedene s tem predlogom.

2025/0236 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi s sistemom pogojenosti, vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil, vrstami intervencij v nekaterih sektorjih in intervencij za razvoj podeželja ter letnimi poročili o smotrnosti in Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi z upravljanjem podatkov in interoperabilnosti, začasnimi ustavitvami plačil, letno potrditvijo smotrnosti ter kontrolami in sankcijami

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 15 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v svojih sporočilih Kompas za konkurenčnost za EU 16 ter Enostavnejša in hitrejša Evropa: Sporočilo o izvajanju in poenostavitvi 17 poudarila, da je treba okrepiti konkurenčnost, spodbujati inovacije in podpirati rast po vsej Uniji, pri čemer sta poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena ključna omogočitvena dejavnika. Zato je treba obravnavati draga regulativna bremena ter zapletenost zakonodaje in njenega izvajanja, vključno s pretiranimi obveznostmi poročanja, pri tem pa upoštevati posebne potrebe malih in srednjih subjektov.

(2)V sporočilu Komisije Vizija za kmetijstvo in prehrano 18 je poudarjeno, da bi zaradi spodbujanja inovacij in trajnostnosti v kmetijskih praksah morali biti kmetje podjetniki in ponudniki ter ne bi smeli nositi nepotrebnih birokratskih ali regulativnih bremen. Zaradi tega vidika in raznolikosti sektorja so namesto enotnih rešitev potrebni prilagojeni pristopi skupaj s preverjanjem dejanskega stanja zakonodaje Unije in poenostavitve, pri čemer je treba upoštevati tudi koristi, ki jih prinašajo digitalne tehnologije, kot so tiste, ki omogočajo avtomatizirano poročanje. Za usmerjanje trajnostnega prehoda kmetijstva in spodbujanje inovacij je treba vzpostaviti boljše ravnovesje med zahtevami in spodbudami. Zaradi posebnih potreb malih kmetij, ki varujejo naravo in možnosti preživljanja ter tako podpirajo vitalnost podeželskih skupnosti, je potrebna bolj prilagojena in nezapletena podpora v okviru skupne kmetijske politike (SKP), da se upravno breme čim bolj zmanjša. Male in nekatere druge kmetije so pogosto v slabšem položaju pri dostopu do financiranja in njegovi uporabi, kar ovira njihovo zmožnost za naložbe, inovacije in izkoriščanje priložnosti za razvoj.

(3)Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta 19 določa pravila o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta 20 določa pravila o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike. Leta 2024 je bila sprejeta Uredba (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta 21 , da bi se okvir podpore Unije za SKP bolje prilagodil razmeram na kmetijah, izboljšalo, kako države članice upravljajo strateške načrte SKP, in zmanjšalo breme, povezano s kontrolami. Komisija je sprejela tudi Delegirano uredbo (EU) 2024/1235 22 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2022/126 23 v zvezi s pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1, ki zlasti določajo možnost, da države članice prilagodijo referenčni delež za standard DKOP 1 na podlagi strukturnih sprememb v sistemih kmetovanja, in odstopanja od obveznosti, da se kmetom in drugim upravičencem naloži obveznost ponovne spremembe.

(4)Povratne informacije in izkušnje na podlagi dveh let izvajanja strateških načrtov SKP v okviru sedanjega pravnega okvira SKP Unije kažejo, da so za odpravo ugotovljenih ozkih grl in zapletenosti potrebne nadaljnje omejene prilagoditve navedene zakonodaje. Posebne okoliščine, prakse in potrebe nekaterih skupin kmetov, kot so ekološki, mladi in mali kmetje ter živinorejci, v pravnem okviru SKP Unije namreč še niso dovolj upoštevane, zaradi česar države članice ne morejo različnih instrumentov prilagoditi posebnim okoliščinam, potrebam in praksam teh kmetov. Poleg tega so nekatere možnosti poenostavitve v okviru SKP, kot je uporaba pavšalnih zneskov ali poenostavljenega obračunavanja stroškov, premalo izkoriščene zaradi zapletenosti pri njihovem izvajanju in upravljanju. To lahko privede do prekrivajočih se ali dvoumnih zahtev za kmete, jim oteži dostop do podpore in ovira priložnosti za poslovni razvoj kmetov, na primer mladih in novih kmetov. Pravila so tudi nekoliko toga, kar vpliva na to, kako države članice upravljajo in spreminjajo strateške načrte SKP ter izpolnjujejo obveznosti poročanja. Breme obiskov na kmetijah in kontrol za kmete in upravne organe je treba še zmanjšati, zlasti z uvedbo učinkovitejših metodologij za ocenjevanje kakovosti in kontrole pogojenosti v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema. Odprava teh ozkih grl in togosti bi morala državam članicam pomagati pri uporabi strateških načrtov SKP, da bi čim bolj povečale priložnosti v korist kmetov in drugih upravičencev SKP, zmanjšale upravno breme in zapletenost ter bolje izkoristile nezadostna sredstva.

(5)Člen 4(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115 določa, da se kmetijska površina, ki se uporablja kot travinje in najmanj pet let ni bila vključena v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva, šteje za trajno travinje. Vendar nekateri sistemi kmetovanja vključujejo kolobarjenje na ornih zemljiščih, kjer trave ali druge zelene krmne rastline niso vključene v kolobarjenje za obdobja, daljša od petih let, vendar so te površine preorane, da bi ostale orna zemljišča. Zato imajo kmetje v državah članicah, v katerih se uporabljajo taki sistemi kmetovanja, težave pri upravljanju kmetijskega kolobarjenja in ohranjanju sposobnosti preživetja ob hkratnem izpolnjevanju zahtev za izvajanje standarda DKOP 1. Poleg tega lahko uporaba daljšega kolobarjenja s travinjem prinese znatne koristi v smislu biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, hkrati pa kmetom omogoča večjo prožnost pri kmetijskem upravljanju. Zato bi morale imeti države članice za spodbujanje takih prožnih in trajnostnih agronomskih praks za upravljanje travinja možnost, da obdobje, v katerem se območje opredeli kot trajno travinje, podaljšajo s petih na sedem let. Člen 4(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115 bi bilo zato treba spremeniti.

(6)Da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje negativnih učinkov novih kriznih plačil kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah in katastrofah v skladu s členom 41a in členom 78a Uredbe (EU) 2021/2115 na enotni trg in mednarodno trgovino, bi morale države članice intervencije, v okviru katerih se ta podpora Unije odobri, zasnovati tako, da izpolnjujejo merila iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu („zelena škatla“).

(7)V členu 11 Uredbe (EU) 2021/2115 je predviden mehanizem za izvajanje Memoranduma o soglasju o oljnicah, vključno z določbami o povečanju načrtovanih učinkov in koeficientih zmanjšanja, da se ne bi presegla največja površina za podporo za celotno Unijo. To določbo je treba prilagoditi zaradi upoštevanja sprememb člena 119 navedene uredbe, uvedenih s to uredbo.

(8)Glede na izjemno naravo plačila, ki bi ga kmet prejel v kriznih razmerah, potem ko je utrpel znatne izgube proizvodnje zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali drugih katastrof, in za zagotovitev skladnosti s plačili iz člena 78a Uredbe (EU) 2021/2115 se sistem pogojenosti iz člena 12 navedene uredbe ne bi smel uporabljati za dopolnilna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah v okviru neposrednih plačil iz člena 41a navedene uredbe.

(9)Cilj sistema pogojenosti, ki vključuje predpisane zahteve ravnanja ter standarde dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP), je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva z večjo ozaveščenostjo upravičencev o potrebi po izpolnjevanju teh temeljnih standardov in zahtev. Cilj je tudi povečati skladnost SKP s cilji zakonodaje Unije na področju okolja, javnega zdravja, zdravja rastlin in dobrobiti živali. Ker pa je kmetijska površina, ki jo upravljajo mali kmetje, ki prejemajo plačila v okviru intervencij iz člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115, majhna, uporaba sistema pogojenosti za take male kmete, ki upravljajo večino kmetij v Uniji, ne prinaša zadostnih koristi v primerjavi z znatnimi stroški ter pomeni veliko upravno breme za te kmete in nacionalne uprave. Da bi se taki stroški zmanjšali in olajšalo s tem povezano upravno breme, je primerno male kmete izvzeti iz uporabe sistema pogojenosti.

(10)Standardi DKOP iz člena 13 Uredbe (EU) 2021/2115 so del sistema pogojenosti iz člena 12 navedene uredbe. Prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varstvu okolja, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov. Splošna načela, na katerih v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta 24 temelji ekološka pridelava, vključujejo ohranjanje elementov naravne krajine, kot so znamenitosti naravne dediščine, ter odgovorno rabo energije in naravnih virov, na primer vode, tal, organskih snovi in zraka.

(11)Cilj standarda DKOP 1 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je ohranjanje trajnega travinja za ohranitev zalog ogljika. V točkah 1.7.3 in 1.9.1.1 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 je poudarjen pomen čim večje uporabe paše in pašnikov, s čimer se preprečuje preusmeritev trajnega travinja v druge rabe zemljišč in se skladno z glavnim ciljem standarda DKOP 1 ohranjajo zaloge ogljika na trajnem travinju. Namen standardov DKOP 3, 5 in 6 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti, omejevanje erozije oziroma zaščita tal v občutljivih obdobjih. Ti cilji so že doseženi s postopki obdelovanja zemlje in gojenja rastlin, ki se uporabljajo pri ekološki pridelavi rastlin, zlasti tistimi iz točke 1.9 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848. Cilj standarda DKOP 4 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je varstvo voda pred onesnaževanjem. Podobno je cilj točk 1.5, 1.7, 1.9 in 1.10 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 zmanjšati tveganje onesnaževanja vode z omejevanjem uporabe zdravil za uporabo v veterinarski medicini, gnojil in pesticidov ter omejitvijo gostote živali. Izkušnje so pokazale, da ima ekološko kmetovanje pozitiven učinek glede izpiranja in odtekanja hranil, zato je manj verjetno, da bi ekološki kmet ogrozil kakovost vode, s čimer je dosežen glavni cilj standarda DKOP 4. Zato bi bilo treba glede na načela in pravila iz Uredbe (EU) 2018/848 ter obstoječe prakse v okviru sistemov ekološkega kmetovanja šteti, da ekološki kmetje, katerih celotno kmetijsko gospodarstvo je certificirano v skladu Uredbo (EU) 2018/848, izpolnjujejo standarde DKOP 1, 3, 4, 5 in 6, kot to že velja za standard DKOP 7.

(12)Da bi se izboljšala usklajenost zahtev za kmete in bi se državam članicam poenostavilo določanje standardov DKOP, bi bilo treba člen 13(1) Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti, da se pojasni, da lahko države članice standarde DKOP v strateških načrtih SKP določijo v skladu z obveznimi nacionalnimi zahtevami, če so take nacionalne zahteve skladne s standardi DKOP iz Priloge III k navedeni uredbi. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da ni treba, da standardi DKOP iz strateških načrtov SKP presegajo obstoječe obvezne nacionalne zahteve, če so te nacionalne zahteve skladne s standardi DKOP iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115, zlasti z glavnimi cilji teh standardov DKOP.

(13)Glede na izjemno naravo plačila, ki bi ga kmet lahko prejel v kriznih razmerah, potem ko je utrpel znatne izgube proizvodnje zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali drugih katastrof, in za zagotovitev skladnosti s plačili iz člena 78a Uredbe (EU) 2021/2115 se sistem pogojenosti iz člena 14 navedene uredbe ne bi smel uporabljati za dopolnilna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah v okviru neposrednih plačil iz člena 41a navedene uredbe.

(14)Naravne nesreče, slabe vremenske razmere in katastrofe so vse pogostejše, intenzivnejše in daljše ter znatno vplivajo na kmetijski sektor v Uniji. V Uredbi (EU) 2021/2115 je za kmete že zagotovljen sklop orodij za krepitev odpornosti in odzivanje na krizne razmere. Zaradi obsega teh razmer ter njihove nenadne in izredne narave pa je treba razširiti instrumente, ki so na voljo državam članicam. Zato je ustrezno predvideti dopolnilna krizna plačila za kmete in jih vključiti v člen 16 navedene uredbe kot novo vrsto intervencije v obliki neposrednih plačil.

(15)Člen 19 Uredbe (EU) 2021/2115 državam članicam omogoča, da zadržijo do 3 % neposrednih plačil, ki se izplačajo kmetu, za podporo prispevku kmetov k instrumentu za obvladovanje tveganj. Država članica, ki se je odločila za to možnost, jo je morala uporabiti za vse upravičence, ki v določenem letu prejemajo neposredna plačila. Izkušnje kažejo, da to možnost uporablja le zelo malo držav članic. Razprave z državami članicami so pokazale, da je ovira za izvajanje te določbe pomanjkanje instrumentov za obvladovanje tveganja, ki jih vzpostavijo države članice ali so na voljo prek zasebnega zavarovanja in bi bili na voljo vsem kmetom, ki prejemajo neposredna plačila. Da bi se povečala uporaba možnosti iz člena 19 navedene uredbe, je treba povečati prožnost njenega izvajanja in jo prilagoditi obstoječim instrumentom za obvladovanje v državah članicah. Ta sprememba bi morala državam članicam omogočiti, da zadržijo do 3 % neposrednih plačil, ki se izplačajo samo tistim kmetom, za katere so v določenem letu na voljo sheme za obvladovanje tveganj. Države članice, v katerih bi bile sheme za obvladovanje tveganj na voljo za vse upravičence do neposrednih plačil, bi morale imeti možnost, da še naprej zadržijo do 3 % neposrednih plačil za vse take upravičence.

(16)S shemo poenostavljenih plačil, ki jo države članice zasnujejo za male kmete v skladu s členom 28 Uredbe (EU) 2021/2115, se zmanjša zapletenost postopka vložitve vloge za dohodkovno podporo za male kmete in za uprave. Da bi se povečala njena privlačnost in spodbudilo večje število malih kmetov, da jo izkoristijo, bi bilo treba povečati najvišji znesek, ki se lahko prejme v okviru te sheme. Da bi se spodbudilo sodelovanje malih kmetov, upravičenih do plačil iz člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115, v shemah za podnebje in okolje iz člena 31 navedene uredbe, bi morale imeti države članice možnost, da plačila, ki jih ti kmetje prejmejo v okviru navedenih shem, izključijo iz najvišjega zneska plačila iz člena 28 navedene uredbe.

(17)Kadar se država članica v skladu s členom 28, drugi odstavek, Uredbe (EU) 2021/2115 odloči, da plačilo malim kmetom iz člena 28, prvi odstavek, navedene uredbe ne nadomešča podpore za sheme za podnebje in okolje, vzpostavljene v skladu s členom 31 navedene uredbe, bi morale sheme za podnebje in okolje še naprej izpolnjevati vse zahteve iz člena 31(5) navedene uredbe. To načelo bi bilo treba spoštovati tudi pri intervencijah iz člena 70 navedene uredbe v zvezi s kmeti, ki prejmejo plačila iz člena 28 navedene uredbe. Za zagotovitev skladnosti s splošnim načelom, da se plačila zagotovijo le za obveznosti, ki presegajo zahteve glede pogojenosti, in za zaščito ambicioznosti intervencij, ki so del okoljske in podnebne strukture SKP, bi kmetje, ki prejemajo plačila iz člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115, morali plačila v okviru shem za podnebje in okolje iz člena 31 navedene uredbe ali plačila v okviru intervencij iz člena 70 navedene uredbe prejemati le, če izpolnjujejo pogoje iz člena 31(5), prvi pododstavek, točka (a), navedene uredbe oziroma pogoje iz člena 70(3), prvi pododstavek, točka (a), navedene uredbe.

(18)Za zagotovitev, da se v primerih, ko države članice povečajo doseganje ciljev za okolje, podnebje, dobrobit živali in mikrobno odpornost z ohranitvijo ali sprejetjem nacionalne zakonodaje, ki presega ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, učinek takih zahtev na finančni in gospodarski položaj zadevnih kmetov lahko omeji, je treba člen 31(5) Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti, da bodo lahko države članice odobrile podporo za obveznosti, ki prispevajo k izpolnjevanju obveznih zahtev, uvedenih v nacionalnem pravu, ki presegajo minimalne zahteve, določene v pravu Unije, ne glede na to, ali so bile na novo uvedene ali so že obstajale. Poleg tega bi morala odprava omejitve obdobja, v katerem se lahko odobri podpora za obveznosti v okviru shem za podnebje in okolje, poenostaviti upravljanje teh shem za države članice, saj bi morala zmanjšati potrebo po spremembah navedenih shem v strateških načrtih SKP v tem programskem obdobju zaradi sprememb take nacionalne zakonodaje ali zaradi izteka 24-mesečnega obdobja, v katerem se lahko odobri podpora za obveznosti, ki prispevajo k skladnosti s tako nacionalno zakonodajo.

(19)Cilj standarda DKOP 2 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je varstvo z ogljikom bogate prsti. Izkušnje so pokazale, da so se zaradi zahtev, določenih v strateških načrtih SKP v skladu s standardom DKOP 2, pojavili izzivi za kmete in države članice, zlasti glede sposobnosti preživetja zadevnih kmetov ob zagotavljanju varstva z ogljikom bogate prsti. Izpolnjevanje nekaterih zahtev, določenih v skladu s standardom DKOP 2, kot so zahteve, ki vključujejo omejitev proizvodnje, je lahko za kmete drago in znatno omeji njihovo zmožnost, da spremenijo ali prilagodijo rabo svojih zemljišč. Poleg tega zaradi različnih deležev mokrišč in šotišč na ozemljih držav članic standard DKOP 2 v nekaterih državah članicah na kmete vpliva bolj kot v drugih. Kadar se po potrebi ohranijo obstoječe zahteve na podlagi standarda DKOP 2, določene v skladu z obveznimi nacionalnimi zahtevami, kot jih uvaja ta uredba, bi moralo biti mogoče kmetom zagotoviti nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz tega standarda. Zato bi morale imeti države članice možnost, da standard DKOP 2 izključijo iz zahteve iz člena 31(5), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115. To bi moralo državam članicam omogočiti, da v strateških načrtih SKP določijo podporo v okviru shem za podnebje in okolje iz člena 31 navedene uredbe, da bi aktivni kmetje, na katere se nanaša standard DKOP 2, izpolnjevali zahteve navedenega standarda, hkrati pa ohranili visoko raven varstva mokrišč in šotišč, zlasti potencial teh območij za sekvestracijo ogljika.

(20)Da bi se v okviru shem za podnebje in okolje iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/2115 omogočila podpora za metode ekološkega kmetovanja za živino, bi morale imeti države članice možnost, da se odločijo, da se podpora za obveznosti v zvezi s preusmeritvijo v prakse in metode ekološkega kmetovanja v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 ali njihovo ohranitvijo odobri v obliki letnega plačila za glave velike živine. Poleg tega bi bilo treba pojasniti, da se lahko podpora za obveznosti za izboljšanje kmetijskih praks, povezanih s čebelarstvom, odobri v obliki letnega plačila za čebelje panje, saj se bo tako poenostavil izračun plačil za te obveznosti. Za zagotovitev skladnosti opredelitev pojmov, ki se uporabljajo v strateških načrtih SKP, bi pojem „čebelji panj“ za namene odobritve podpore v okviru shem za podnebje in okolje iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/2115 moral biti pojem „čebelji panj“, ki ga Komisija opredeli na podlagi člena 56, točka (b), navedene uredbe.

(21)V prvih letih izvajanja strateških načrtov SKP so naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali druge katastrofe vplivale na proizvodnjo številnih kmetov po vsej Uniji. Pričakuje se, da se bo ta trend v prihodnosti nadaljeval. Zato bi države članice morale imeti možnost, da ponudijo krizna plačila v obliki povečane neposredne dohodkovne podpore, da se omogoči hitro izplačilo nadomestila najbolj prizadetim kmetom. Da bi se ohranila spodbuda za kmete, da zavarujejo svojo proizvodnjo, bi morale države članice določiti višjo stopnjo nadomestila za tiste kmete, ki so zajeti z zavarovalno shemo ali drugim instrumentom za obvladovanje tveganj. Da bi se povečala sredstva, ki se uporabijo v podporo kmetom, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da ta krizna plačila sofinancirajo z dodatnim nacionalnim financiranjem v višini do 200 %. Vendar bi morale države članice zagotoviti, da skupno nadomestilo, ki ga prejme kmet, skupaj z drugimi oblikami podpore, financirane s sredstvi Unije ali nacionalnimi sredstvi (vključno z dodatnim nacionalnim financiranjem), zasebnim zavarovanjem ali drugimi shemami za obvladovanje tveganj ne privede do čezmernega nadomestila ali dvojnega financiranja.

(22)Člen 48 Uredbe (EU) 2021/2115 bi bilo treba spremeniti, da bi se črtala omemba letne potrditve smotrnosti, saj se ta postopek s to uredbo črta iz Uredbe (EU) 2021/2116.

(23)Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave imajo pomembno vlogo pri krepitvi položaja kmetov v dobavni verigi. Podpora tem organizacijam iz SKP je ključna za obravnavanje specifičnih vprašanj in sektorskih ciljev ali nagrajevanje koristnih praks. Zato je primerno organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, ki v svojih operativnih programih izvajajo eno ali več sektorskih intervencij, povezanih s katerim koli ciljem iz člena 46, točke (d), (e), (f), (h), (i) ali (j), Uredbe (EU) 2021/2115, omogočiti, da izkoristijo višjo omejitev finančne pomoči Unije iz člena 52(2) navedene uredbe, če se znesek, ki presega omejitve iz člena 52(2), prvi pododstavek, navedene uredbe, porabi izključno za financiranje teh sektorskih intervencij.

(24)Člen 69 Uredbe (EU) 2021/2115 bi bilo treba spremeniti, da se naslov vrste intervencije za razvoj podeželja iz točke (e) navedenega člena uskladi s spremembami člena 75 navedene uredbe in vključi naslov nove vrste intervencije iz člena 78a navedene uredbe.

(25)Za zagotovitev, da se v primerih, ko države članice povečajo doseganje ciljev za okolje, podnebje, dobrobit živali in mikrobno odpornost z ohranitvijo ali sprejetjem nacionalne zakonodaje, ki presega ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, učinek takih zahtev na finančni in gospodarski položaj zadevnih kmetov lahko omeji, je treba člen 70(3) Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti, da bodo lahko države članice odobrile podporo za obveznosti, ki prispevajo k izpolnjevanju obveznih zahtev, uvedenih v nacionalnem pravu, ki presegajo minimalne zahteve, določene v pravu Unije, ne glede na to, ali so bile na novo uvedene ali so že obstajale. Poleg tega bi morala odprava omejitve obdobja, v katerem se lahko odobri podpora za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti, poenostaviti upravljanje teh obveznosti za države članice, saj bi morala zmanjšati potrebo po spremembah teh intervencij v strateških načrtih SKP v tem programskem obdobju zaradi sprememb take nacionalne zakonodaje ali zaradi izteka 24-mesečnega obdobja, v katerem se lahko odobri podpora za obveznosti, ki prispevajo k skladnosti s tako nacionalno zakonodajo.

(26)Izkušnje so pokazale, da so se zaradi zahtev, določenih v strateških načrtih SKP v skladu s standardom DKOP 2, pojavili znatni izzivi za kmete in države članice, zlasti glede sposobnosti preživetja zadevnih kmetov ob zagotavljanju varstva z ogljikom bogate prsti. Izpolnjevanje nekaterih zahtev, določenih v skladu s standardom DKOP 2, kot so zahteve, ki vključujejo omejitev proizvodnje, je lahko za kmete drago in znatno omeji njihovo zmožnost, da spremenijo ali prilagodijo rabo svojih zemljišč. Poleg tega zaradi različnih deležev mokrišč in šotišč na ozemljih držav članic standard DKOP 2 v nekaterih državah članicah na kmete vpliva bolj kot v drugih. Kadar se po potrebi ohranijo obstoječe zahteve na podlagi standarda DKOP 2, določene v skladu z obveznimi nacionalnimi zahtevami, kot jih uvaja ta uredba, bi moralo biti mogoče kmetom zagotoviti nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz tega standarda. Zato bi morale imeti države članice možnost, da standard DKOP 2 izključijo iz zahteve iz člena 70(3), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115 za intervencije na podlagi člena 70 navedene uredbe. To bi moralo državam članicam omogočiti, da v strateških načrtih SKP določijo podporo v okviru intervencij iz člena 70 navedene uredbe, da bi kmetje in drugi upravičenci, na katere se nanaša standard DKOP 2, izpolnjevali zahteve standarda, hkrati pa ohranili visoko raven varstva mokrišč in šotišč, zlasti potencial teh območij za sekvestracijo ogljika.

(27)V skladu s členom 70(8) Uredbe (EU) 2021/2115 morajo države članice plačila za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti in obveznosti za preusmeritev v ekološko kmetovanje ali njegovo ohranitev določiti le kot plačila na hektar. Za zagotovitev skladnosti s podporo v okviru shem za podnebje in okolje iz člena 31 navedene uredbe bi morale imeti države članice možnost, da v ustrezno utemeljenih primerih podporo za take obveznosti odobrijo v obliki plačila na glavo velike živine. Za olajšanje koristnih dejavnosti za okolje v primeru čebelarstva bi moralo biti mogoče podporo za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti ali obveznosti za preusmeritev v ekološko kmetovanje ali njegovo ohranitev odobriti v obliki plačila na čebelji panj. Za zagotovitev skladnosti opredelitev pojmov, ki se uporabljajo v strateških načrtih SKP, bi pojem „čebelji panj“ za namene odobritve podpore za te obveznosti moral biti pojem „čebelji panj“, ki ga Komisija opredeli na podlagi člena 56, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115.

(28)Člen 72(5) Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila za izračun dodatnih stroškov in izpada dohodka za odobritev plačil za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, ki presegajo ustrezne standarde DKOP. V skladu z njim se ne odobrijo plačila za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz ustreznih standardov DKOP. Vendar je lahko izpolnjevanje nekaterih zahtev, določenih v skladu s standardom DKOP 2, za kmete drago, saj vključujejo omejitve proizvodnje zaradi znatnih omejitev rabe zemljišč. Da bi se v načela za izračun plačil za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, vključili stroški, povezani s spoštovanjem standarda DKOP 2, bi morale imeti države članice možnost, da v ta izračun vključijo slabosti, ki izhajajo iz zahtev standarda DKOP 2.

(29)Da bi se kmetom zagotovilo več časa in prožnosti za prilagoditev novi zakonodaji Unije v vse zahtevnejših razmerah geopolitičnih napetosti, strukturnih izzivov in gospodarskih težav, ki so med drugim povezane z visokimi cenami energije in vložkov, bi bilo treba člen 73(5) Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti, da se obdobje, v katerem se lahko odobri podpora za naložbe, ki prispevajo k izpolnjevanju novih zahtev, določenih v pravu Unije, podaljša s 24 mesecev na 36 mesecev od datuma, ko te nove zahteve postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.

(30)Kmetijski sektor Unije se spoprijema z demografskimi težavami, saj se delovna sila stara. Čeprav je privabljanje mladih kmetov ključno za zagotovitev trajnostne prihodnosti kmetijstva, sta vzpostavitev in razvoj nove gospodarske dejavnosti v kmetijskem sektorju za mlade kmete finančno zahtevna. Da bi se jim dodatno olajšala prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva, bi bilo treba za mlade kmete podaljšati obdobje upravičenosti do naložb za uskladitev z novimi standardi Unije.

(31)Za okrepitev konkurenčnosti in trajnostnosti prehranskega sistema Unije so potrebne znatne naložbe in razvoj podjetij. Zlasti bi bilo treba spodbujati razvoj malih kmetij, ki se srečujejo s posebnimi izzivi in so potencialno sposobne preživeti. Hkrati je treba poenostaviti izvajanje podpore za male kmetije, da se čim bolj zmanjša upravno breme. Za obravnavanje teh potreb je primerno spremeniti člen 75 Uredbe (EU) 2021/2115, da se med intervencije, ki jih države članice lahko podprejo, vključi poslovni razvoj malih kmetij in za navedeno intervencijo določi podpora v obliki pavšalnega zneska v višini 50 000 EUR. Zaradi doslednosti bi morale države članice male kmetije opredeliti enako za namene naložb v skladu s členom 73(4), drugi pododstavek, točka (b), navedene uredbe in za namene poslovnega razvoja v skladu s členom 75 navedene uredbe.

(32)Intervencije za obvladovanje tveganj so zelo koristne za povečanje odpornosti kmetov, zato bi jih bilo treba spodbujati. Vendar so izkušnje pokazale, da so veljavna pravila preveč toga, da bi se v celoti izkoristil potencial te vrste intervencij. Zlasti se zdi, da sedanja formula za izračun izgub ni prilagojena specifičnim okoliščinam nekaterih upravičencev, kot so mladi kmetje, površin s trajnimi nasadi ali drugih utemeljenih primerov, za katere formula za izračun izgub ni primerna. Da bi se povečala uporaba instrumentov za obvladovanje tveganj iz člena 76 Uredbe (EU) 2021/2115, bi morale imeti države članice več prožnosti pri izračunu izgub za take upravičence ali nasade, da bi upoštevale njihove specifične okoliščine.

(33)Za učinkovito podporo kmetom, katerih proizvodnja je utrpela škodo zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali drugih katastrof, bi morale imeti države članice možnost, da krizna plačila poleg intervencij neposredne dohodkovne podpore načrtujejo tudi v okviru intervencij za razvoj podeželja. S takimi vrstami podpore bi morale imeti države članice zadostno prožnost pri načrtovanju intervencij. Vendar bi morale zagotoviti skladnost med temi intervencijami. V skladu s tem bi morale biti določbe o ciljnem usmerjanju podpore in spodbujevalnem učinku enake. Za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije bi morale države članice zagotoviti, da skupno nadomestilo, ki ga prejme kmet, skupaj z drugimi oblikami podpore, financirane s sredstvi Unije ali nacionalnimi sredstvi (vključno z dodatnim nacionalnim financiranjem), zasebnim zavarovanjem ali drugimi shemami za obvladovanje tveganj ne privede do čezmernega nadomestila ali dvojnega financiranja.

(34)Člen 79(1) Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila o merilih, ki jih organi upravljanja določijo za izbor intervencij v zvezi z nekaterimi vrstami intervencij. Seznam vrst intervencij, za katere morajo države članice uporabiti merila za izbor, bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale spremembe vrst intervencij iz člena 75 navedene uredbe.

(35)Člen 80 Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila in načela za izvajanje finančnih instrumentov v SKP. Člen 80(2) navedene uredbe zagotavlja skladnost z določbami Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta 25 glede finančnih instrumentov. Za nadaljnjo okrepitev sinergije pri izvajanju in kontroli med finančnimi instrumenti SKP in drugimi finančnimi instrumenti, ki jih ureja Uredba (EU) 2021/1060, bi bilo treba spremeniti člen 80 Uredbe (EU) 2021/2115, da se zagotovi, da so zahteve glede revizijske sledi za finančne instrumente v Uredbi (EU) 2021/2115 in Uredbi (EU) 2021/1060 enake.

(36)Člen 80(3) Uredbe (EU) 2021/2115 določa zgornjo mejo bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, ki se uporablja, kadar finančni instrumenti podpirajo dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe člena 42 Pogodbe. Za zagotovitev usklajenosti z novo uvedenimi spremembami splošne ureditve državne pomoči v skladu s členom 3(2) Uredbe Komisije (EU) 2023/2831 26 je treba zgornjo mejo ustrezno povišati. Poleg tega bi bilo treba za uskladitev s členom 3(2) navedene uredbe Komisije referenčno obdobje spremeniti iz „proračunskih“ let v „leta“. Kar zadeva podporo za obratni kapital za dejavnosti zunaj področja uporabe člena 42 PDEU, se še naprej uporabljajo splošna pravila o državni pomoči.

(37)Člen 80(5) Uredbe (EU) 2021/2115 določa upravičenost odhodkov, kadar se podpora zagotavlja prek finančnih instrumentov. Za zagotovitev jasnosti in enake obravnave v okviru vseh finančnih instrumentov, ki jih ureja Uredba (EU) 2021/1060, bi bilo treba člen 80(5) Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti, da se določijo pravila o upravičenosti v zvezi z davkom na dodano vrednost (DDV).

(38)Člen 81 Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila in pogoje za prerazporeditve dodeljenih sredstev EKSRP v Program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta 27 , ki jih izvedejo države članice. Za zagotovitev polne uporabe na novo uvedenih možnosti iz člena 10a(4) Uredbe (EU) 2021/523 bi bilo treba člen 81 Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti.

(39)Člen 83 Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila za izračun in uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Da bi se poenostavilo in spodbudilo izvajanje naložb in drugih intervencij za razvoj podeželja ter povečala uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi moralo biti mogoče uporabiti metode izračuna, določene v Uredbi (EU) 2021/1060, ne da bi bilo treba predložiti dodatno utemeljitev.

(40)Člen 86(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila o upravičenosti odhodkov, ki nastanejo zaradi sprememb strateških načrtov SKP, do prispevka iz EKJS oziroma EKSRP. Za poenostavitev pravil o upravičenosti odhodkov, izboljšanje sinergij med EKJS in EKSRP ter povečanje prožnosti za države članice pri določanju datumov začetka učinkovanja sprememb strateških načrtov SKP, povezanih z EKJS, je primerno dovoliti upravičenost odhodkov, ki nastanejo zaradi odobrene strateške spremembe strateškega načrta SKP, do prispevka EKJS od datuma začetka učinkovanja spremembe, ki ga določi zadevna država članica v skladu s členom 119(8) navedene uredbe, vendar ne prej kot od datuma predložitve zahtevka za spremembo Komisiji. Za druge spremembe strateških načrtov SKP, povezane z EKJS, bi morali biti odhodki upravičeni do prispevka iz EKJS od datuma uradnega obvestila Komisiji o spremembi, kot je določeno v členu 119(9) Uredbe (EU) 2021/2115, kakor se spremeni s to uredbo. Za zagotovitev skladnosti med pravili o upravičenosti do prispevka iz EKJS in EKSRP v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrof ali slabih vremenskih razmer bi moralo biti mogoče v strateških načrtih SKP določiti, da se lahko upravičenost odhodkov, financiranih iz EKJS, v zvezi s spremembami strateškega načrta SKP, ki se nanašajo na dopolnilna krizna plačila kmetom v okviru neposrednih plačil iz člena 41a navedene uredbe, začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.

(41)Za zagotovitev ustreznega financiranja novih vrst intervencij za krizna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah iz členov 41a in 78a Uredbe (EU) 2021/2115 bi morale imeti države članice možnost, da določen delež neposrednih plačil in sredstev EKSRP rezervirajo za te vrste intervencij. Vendar bi bilo treba za zagotovitev, da je še naprej na voljo ustrezno financiranje za uresničevanje drugih prednostnih nalog SKP, ta delež omejiti na najvišji letni znesek, ki je na voljo na državo članico ter ustreza 3 % skupnega zneska neposrednih plačil in sredstev EKSRP na leto. Za spodbuditev držav članic k prednostni uporabi instrumenta iz člena 41a navedene uredbe, ki se financira s sredstvi za neposredna plačila, bi moral najvišji letni znesek, ki ga lahko država članica rezervira za to vrsto intervencije, ustrezati 4 % skupnega zneska neposrednih plačil in sredstev EKSRP na leto, če se država članica odloči, da ne bo zagotovila podpore za krizna plačila na podlagi člena 78a navedene uredbe.

(42)Nove vrste intervencij za krizna plačila kmetom v okviru neposrednih plačil iz člena 41a Uredbe (EU) 2021/2115 in v okviru razvoja podeželja iz člena 78a navedene uredbe bi bilo treba zaradi njihove posebne narave izvzeti iz obveznosti prispevanja h kazalnikom rezultatov iz Priloge I k navedeni uredbi.

(43)Dodatno nacionalno financiranje za dopolnilna krizna plačila kmetom, zagotovljena v skladu s členom 41a Uredbe (EU) 2021/2115, bi bilo treba vključiti v Prilogo V k strateškemu načrtu SKP države članice.

(44)V členu 119(4) Uredbe (EU) 2021/2115 je predvideno, da Komisija odobri zahtevke za spremembe strateških načrtov SKP, ki jih predložijo države članice. V skladu s členom 119(9) navedene uredbe lahko države članice naredijo in začnejo uporabljati spremembe strateških načrtov SKP, povezane z intervencijami iz naslova III, poglavje IV, navedene uredbe, ki jih Komisija odobri skupaj z naslednjim zahtevkom za spremembo. Izkušnje so pokazale, da spremembe strateških načrtov SKP pogosto vsebujejo številne tehnične elemente, zaradi katerih so zapletene, obremenjujoče za države članice in povzročajo zamude pri postopkih odobritve, čeprav se strateška usmeritev načrtov ne spremeni. To ovira pravočasno in učinkovito prilagajanje strateških načrtov SKP spreminjajoči se gospodarski stvarnosti ter potrebam kmetov in drugih upravičencev v državah članicah, poleg tega pa negativno vpliva na izvajanje teh načrtov. Za poenostavitev in izboljšanje učinkovitosti postopkov za spremembe, zlasti glede elementov strateških načrtov SKP, ki niso strateški, bi morala biti odobritev Komisije obvezna le za strateške spremembe strateških načrtov SKP. V ta namen bi bilo treba strateške spremembe v Uredbi (EU) 2021/2115 opredeliti kot spremembe pomembnih elementov strateških načrtov SKP, ki znatno vplivajo na strategijo in intervencijsko logiko teh načrtov, vključno s prerazporeditvami dodeljenih finančnih sredstev med EKSRP in EKJS, najvišjimi in najnižjimi dodeljenimi finančnimi sredstvi ter spremembami načrtov ciljnih vrednosti in finančnih načrtov. Države članice bi morale imeti možnost, da vse druge spremembe strateških načrtov SKP naredijo in začnejo uporabljati, ko Komisijo uradno obvestijo o njih, za te druge spremembe pa ne bi smela biti potrebna odobritev Komisije.

(45)Za zagotovitev skladnosti strateških načrtov SKP s pravnim okvirom SKP Unije bi morala biti Komisija pooblaščena, da ugovarja priglašenim spremembam, če meni, da niso združljive z Uredbo (EU) 2021/2115, Uredbo (EU) 2021/2116 ali delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi teh uredb. Za zagotovitev pravne varnosti za kmete in druge upravičence države članice po prejemu ugovora zoper priglašeno spremembo te spremembe ne bi smele uporabljati in bi jo morale črtati iz spremenjenega strateškega načrta SKP, predloženega Komisiji. Poleg tega odhodki, povezani s takimi spremembami, ne bi smeli biti upravičeni do prispevka iz EKJS oziroma EKSRP. Izkušnje kažejo, da lahko države članice priglasijo zapletene in številne spremembe strateških načrtov SKP. Komisija bi zato morala imeti na voljo razumno obdobje, da priglašene spremembe oceni in državam članicam po potrebi predloži ugovore. Države članice bi morale imeti možnost, da spremembe, zoper katere je Komisija predložila ugovore, predložijo v odobritev v okviru zahtevka za strateško spremembo iz člena 119(2) Uredbe (EU) 2021/2115, kakor se spremeni s to uredbo, da se zagotovi, da navedene spremembe začnejo pravno učinkovati le, če so skladne z uredbama (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki temeljijo na teh uredbah.

(46)V skladu s členom 119(8), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115 morajo države članice določiti datum začetka učinkovanja za spremembe strateških načrtov SKP v zvezi z EKJS, ki je poznejši od datuma, na katerega Komisija odobri zahtevek za spremembo. Da bi imele države članice več prožnosti pri določanju datumov začetka učinkovanja strateških sprememb strateških načrtov SKP, povezanih z EKJS, ter da bi se povečale sinergije med pravili, ki se uporabljajo za strateške spremembe strateških načrtov SKP, povezane z EKJS, in spremembe strateških načrtov SKP, povezane z EKSRP, bi morale imeti države članice možnost, da določijo datum začetka učinkovanja strateških sprememb strateških načrtov SKP, ki je med datumom, na katerega se Komisiji predloži zahtevek za odobritev strateške spremembe iz člena 119(2) Uredbe (EU) 2021/2115, kakor je spremenjen s to uredbo, in datumom, na katerega Komisija zahtevek za spremembo odobri.

(47)Člen 120 Uredbe (EU) 2021/2115 zagotavlja, da se strateški načrti SKP posodobijo, da bi se upoštevale spremembe zakonodajnih aktov o okolju in podnebju iz Priloge XIII k navedeni uredbi, h katerim bi strateški načrti SKP morali prispevati in s katerimi bi morali biti skladni. V ta namen morajo države članice oceniti, ali bi bilo treba njihove strateške načrte SKP spremeniti, in po potrebi predložiti zahtevek za spremembo, kadar se kateri od zakonodajnih aktov spremeni. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim postopkom v pozni fazi izvajanja strateških načrtov SKP, bi bilo treba člen 120 Uredbe (EU) 2021/2115 črtati.

(48)Člen 122 Uredbe (EU) 2021/2115 bi bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevale spremembe člena 119 navedene uredbe, uvedene s to uredbo.

(49)Člen 124(4) Uredbe (EU) 2021/2115 bi bilo treba spremeniti, da bi lahko odbor za spremljanje izdal mnenje o datumu začetka učinkovanja vseh sprememb, povezanih z EKJS, ter da bi se kmetom in upravičencem zagotovilo dovolj časa, da upoštevajo predlagane spremembe.

(50)Člen 134 Uredbe (EU) 2021/2115 določa zahteve glede vsebine in postopka za letna poročila o smotrnosti, ki so podlaga za letno potrditev smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116. Zaradi odprave postopka letne potrditve smotrnosti s to uredbo bi bilo treba te zahteve spremeniti, da se črtajo informacije, ki se zahtevajo izključno za namene navedenega postopka, kot so informacije o realiziranih zneskih na enoto in utemeljitve, ki jih države članice predložijo, kadar realizirani zneski na enoto presegajo ustrezne načrtovane zneske na enoto, določene v strateških načrtih SKP.

(51)Člen 134(7) Uredbe (EU) 2021/2115 je treba pojasniti, da se okrepi povezava med letnim poročilom o smotrnosti in dveletnim pregledom smotrnosti iz člena 135 navedene uredbe, kar zadeva vključitev utemeljitev za primanjkljaje glede na mejnike v letno poročilo o smotrnosti za namene dveletnega pregleda smotrnosti.

(52)V skladu s členom 134(13) Uredbe (EU) 2021/2115 lahko Komisija v enem mesecu po predložitvi sprejemljivega letnega poročila o smotrnosti predloži pripombe k temu poročilu. Izkušnje kažejo, da ocenjevanja sprejemljivosti letnega poročila o smotrnosti v skladu s členom 134(3) navedene uredbe ni mogoče izvesti vzporedno s celovitim ocenjevanjem predloženega letnega poročila o smotrnosti. Zato je treba datum, od katerega se izračuna rok za pošiljanje pripomb iz člena 134(13) navedene uredbe, spremeniti v datum, ko letno poročilo o smotrnosti postane sprejemljivo v skladu s členom 134(3) navedene uredbe.

(53)Za dodatno nacionalno financiranje za dopolnilna krizna plačila kmetom, zagotovljena v skladu s členom 41a Uredbe (EU) 2021/2115, bi se morala uporabljati ista pravila kot za dodatno nacionalno financiranje v okviru razvoja podeželja.

(54)V skladu s členom 159 Uredbe (EU) 2021/2115 Komisija pregleda seznam zakonodajnih aktov iz Priloge XIII k navedeni uredbi in pripravi zakonodajne predloge za vključitev dodatnih zakonodajnih aktov v navedeno prilogo. Zaradi črtanja člena 120 navedene uredbe bi bilo treba člen 159 navedene uredbe črtati, da se zagotovita skladnost in stabilnost ter prepreči motenje izvajanja strateških načrtov SKP s strani nacionalnih organov, kmetov in drugih upravičencev.

(55)Priloga I k Uredbi (EU) 2021/2115 določa kazalnike vpliva, rezultatov in učinka iz člena 7 navedene uredbe. Razpredelnico Letna potrditev smotrnosti – UČINEK v Prilogi I k navedeni uredbi bi bilo treba nadomestiti, da se uvedejo kazalniki učinka, povezani z novouvedenimi vrstami intervencij in spremenjenimi vrstami intervencij, ter da se upošteva črtanje letne potrditve smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 s to uredbo.

(56)V Prilogi II k Uredbi (EU) 2021/2115 so za vsako vrsto intervencije iz navedene uredbe navedeni ustrezni odstavki Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu („zelena škatla“). Zato bi bilo treba v navedeno prilogo vključiti na novo uvedene vrste intervencij za krizna plačila kmetom v okviru neposrednih plačil iz člena 41a Uredbe (EU) 2021/2115 in v okviru razvoja podeželja iz člena 78a navedene uredbe.

(57)Cilj standarda DKOP 1 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je ohraniti trajno travinje, da se ohranijo zaloge ogljika, na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s kmetijsko površino na nacionalni, regionalni, podregionalni ravni, ravni skupine kmetijskih gospodarstev ali ravni kmetijskega gospodarstva v primerjavi z referenčnim letom 2018, z največ 5-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi z referenčnim letom. V programskem obdobju 2023–2027 lahko pride do strukturnih sprememb kmetij, zlasti v živinorejskem sektorju. Te spremembe lahko spremljajo hitre spremembe rabe zemljišč na ravni kmetij, zlasti za blaženje vplivov podnebnih sprememb na razpoložljivost krme, ki pa jih lahko razpoložljivi podatki pokažejo šele z zamudo. Tak razvoj strukturnih sprememb kmetij lahko povzroči razlike v letnem deležu trajnega travinja v primerjavi z referenčnim letom 2018. Zaradi teh razlik in za olajšanje izvajanja standarda DKOP 1 bi bilo treba največji odstotek zmanjšanja deleža trajnega travinja v primerjavi z referenčnim letom 2018 povečati na 10 %, da bi lahko države članice upoštevale nove okoliščine v programskem obdobju 2023–2027 in potrebe kmetij, zlasti v živinorejskem sektorju.

(58)Cilj standarda DKOP 4 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je varstvo rečnih tokov pred onesnaževanjem in odtekanjem z vzpostavitvijo varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov. Izkušnje so pokazale, da bi morale imeti države članice možnost, da opredelitev „vodnega toka“ za namene tega standarda DKOP uskladijo z opredelitvijo vodnega toka, ki jo določijo v nacionalni zakonodaji, vključno z nacionalno zakonodajo za izvajanje zakonodaje Unije, kar je del PZR iz Priloge III k navedeni uredbi. Vendar bi morala biti opredelitev vodnega toka, ki jo države članice uporabljajo za namene standarda DKOP 4, skladna z glavnim ciljem navedenega standarda DKOP, zlasti za zmanjšanje tveganja izključitve manjših vodnih tokov, ki bi lahko povzročili onesnaževanje dolvodno, s področja uporabe navedenega standarda DKOP.

(59)Povečanje interoperabilnosti, vključno z nemoteno izmenjavo podatkov, med javnimi kmetijskimi informacijskimi sistemi zagotavlja vrsto operativnih, statističnih in s politiko povezanih koristi, kot so manjše breme zbiranja podatkov in večja učinkovitost, avtomatizirano povezovanje in potrjevanje podatkov, večja točnost in zanesljivost podatkov, okrepljeno spremljanje politike in učinkovitejše sodelovanje znotraj držav članic. Vendar neobstoj usklajene strukture na ravni držav članic ter ugotovljene razlike med državami članicami pri napredku na področju digitalnega prehoda ovirajo učinkovito izvajanje interoperabilnosti in njene koristi. V skladu s sporočilom Komisije Vizija za kmetijstvo in prehrano, v katerem je poudarjeno načelo „zberi enkrat, uporabi večkrat“, bi morale države članice zagotoviti, da organi, pristojni za izvajanje, spremljanje in vrednotenje SKP, zberejo podatke samo enkrat in jih ponovno uporabijo, ne da bi od kmetov večkrat zahtevali, da predložijo iste podatke.

(60)Za zagotovitev in ohranjanje interoperabilnosti informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za izvajanje, spremljanje in vrednotenje SKP, ter nemotene izmenjave podatkov med temi informacijskimi sistemi v korist kmetov, drugih upravičencev SKP, uprave ter po možnosti širšega gospodarstva in ob upoštevanju evropske strategije za podatke 28 ter drugih ustreznih pobud EU in nacionalnih pobud, kot sta skupni evropski kmetijski podatkovni prostor in akt o interoperabilni Evropi 29 , bi morala vsaka država članica imenovati en organ, odgovoren za pripravo in izvajanje časovnega načrta, ki vsebuje ukrepe in dejavnosti. V ta namen bi moral imenovani organ po potrebi sodelovati z drugimi nacionalnimi organi ter institucijami in organi Unije. Za zagotovitev pravočasnega in ustreznega nadaljnjega ukrepanja Komisije bi morale države članice Komisiji predložiti svoje časovne načrte. Komisija bi morala imeti možnost, da predloži pripombe k časovnim načrtom, ki jih predložijo države članice, da bi se zagotovili skladnost in večja interoperabilnost javnih kmetijskih informacijskih sistemov. Neusklajen pristop k digitalnim identifikatorjem ali mehanizmom za izmenjavo podatkov ovira napredek na področju interoperabilnosti. V ta namen bi morale države članice razmisliti o vzpostavitvi enotnega okvira za digitalno identiteto in uskladitvi z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , tudi glede evropske denarnice za digitalno identiteto za fizične in pravne osebe. Države članice bi morale pripraviti in izvajati časovni načrt na podlagi svojih specifičnih okoliščin in potreb ter zagotoviti, da vsebuje ukrepe, potrebne za zagotovitev in ohranjanje interoperabilnosti javnih kmetijskih informacijskih sistemov, ter časovni okvir za izvedbo teh ukrepov. Imenovanje organa ter priprava in izvajanje časovnega načrta se ne bi smeli šteti za osnovne zahteve Unije iz člena 2, točka (c), Uredbe (EU) 2021/2116.

(61)Izkušnje z izvajanjem kmetijske rezerve so pokazale, da je v primeru krize koristna za zagotavljanje podpore prizadetim kmetom in prispevanje k ponovni vzpostavitvi boljšega ravnovesja na trgih. Vendar se je v zadnjih letih vse bolj uporabljala za lajšanje položaja kmetov, ki so utrpeli neposredne izgube zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrof, čeprav je bil njen prvotni namen kot instrument trga financiranja osredotočiti se na izravnavo in ublažitev učinkov motenj na trgu. Glede na vse večje izzive, s katerimi se spoprijema kmetijski sektor Unije, vključno s trgovinskimi napetostmi, geopolitično negotovostjo in povečanim posrednim vplivom bolezni živali na ravnovesje na trgu, se zdi upravičeno, da se rezerva znova osredotoči na prvotni namen. Nadomestila kmetom za neposredne učinke naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrof, kot so tiste, ki povzročijo fizične izgube rastlin, živali in proizvodov iz njih, bi morale obravnavati države članice, ki so odgovorne za razvoj zanesljivih strategij za obvladovanje tveganj in kriz, s finančno podporo iz svojih strateških načrtov SKP, vključno z novimi instrumenti, vzpostavljenimi s to uredbo. Ukrepe za izravnavo negativnih učinkov na kmete, ki jih povzročijo motnje na trgu, kot so tiste, ki vplivajo na cene, stroške ali prodajo, tudi kadar so posredne posledice naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrof, bi bilo treba še naprej financirati iz kmetijske rezerve.

(62)Člen 21(1) in člen 32(8) Uredbe (EU) 2021/2116, ki določata pravila o mesečnih oziroma vmesnih plačilih, bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevalo črtanje letne potrditve smotrnosti iz člena 54 navedene uredbe s to uredbo. Poleg tega bi bilo treba spremeniti člen 21(2) Uredbe (EU) 2021/2116, da se zagotovi, da se po spremembah člena 86(2) in člena 119(8) Uredbe (EU) 2021/2115, uvedenih s to uredbo, odhodki, ki postanejo upravičeni do prispevka EKJS od datuma začetka učinkovanja, ki je pred odobritvijo spremembe s strani Komisije, vendar po datumu predložitve zahtevka za spremembo Komisiji, Komisiji prijavijo šele po tem, ko odobri spremembo v skladu s členom 119(10) Uredbe (EU) 2021/2115. V ta namen bi moralo biti mogoče odhodke, ki jih ni mogoče prijaviti v zadevnem mesecu, ker sprememba še ni bila odobrena, prijaviti v naslednjih mesecih istega proračunskega leta ali najpozneje v letnih obračunih navedenega proračunskega leta, ki se Komisiji pošljejo do 15. februarja leta, ki sledi navedenemu proračunskemu letu. Za zagotovitev, da se lahko vsi odhodki, ki nastanejo zaradi spremembe in so že bili plačani upravičencem, še vedno prijavijo v zadevnem proračunskem letu, bi morale države članice pri določanju datuma začetka učinkovanja spremembe upoštevati roke za postopek odobritve iz člena 119 Uredbe (EU) 2021/2115.

(63)Člen 40 Uredbe (EU) 2021/2116 o začasni ustavitvi plačil v zvezi z letno potrditvijo smotrnosti je treba spremeniti, da bi se upoštevalo črtanje letne potrditve smotrnosti iz člena 54 navedene uredbe s to uredbo.

(64)V skladu s členom 53 Uredbe (EU) 2021/2116 Komisija na podlagi informacij iz člena 9(3), prvi pododstavek, točki (a) in (d), navedene uredbe sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči o potrditvi obračunov akreditiranih plačilnih agencij za odhodke iz člena 5(2) in člena 6 navedene uredbe. Člen 53 Uredbe (EU) 2021/2116 bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevalo črtanje letne potrditve smotrnosti iz člena 54 navedene uredbe s to uredbo.

(65)Člen 54 Uredbe (EU) 2021/2116 določa, da kadar odhodki iz člena 5(2) in člena 6 navedene uredbe, ki ustrezajo intervencijam iz naslova III Uredbe (EU) 2021/2115, nimajo ustreznega učinka, kot je bil naveden v letnem poročilu o smotrnosti iz člena 9(3) in člena 10 Uredbe (EU) 2021/2116 ter člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115, Komisija pred 15. oktobrom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, sprejme izvedbene akte, v katerih določi zneske, za katere se zmanjša financiranje Unije (v nadaljnjem besedilu: letna potrditev smotrnosti). Izkušnje, pridobljene v prvem letu izvajanja letne potrditve smotrnosti in pri pripravi druge letne potrditve smotrnosti, kažejo, da države članice nosijo nesorazmerno upravno breme pri pripravi in zagotavljanju potrebnih informacij za letno poročilo o smotrnosti ter med letno potrditvijo smotrnosti. Za zmanjšanje upravnega bremena držav članic bi bilo treba letno potrditev smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 odpraviti. Zahteva, da morajo odhodki, ki jih izvršijo plačilne agencije, ustrezati sporočenemu učinku, iz člena 37(1), točka (b)(i), navedene uredbe je zajeta s postopkom potrditve skladnosti iz člena 55 navedene uredbe.

(66)Zahtevo, da morajo biti odhodki izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja, iz člena 37(1), točka (b)(ii), Uredbe (EU) 2021/2116 kontrolirajo plačilne agencije, nato pa jo vsako leto preverijo certifikacijski organi in Komisija s pregledi mnenj in poročil certifikacijskega organa ter v okviru nadaljnjega ukrepanja v zvezi z ugotovitvami, pa tudi med postopki potrditve skladnosti iz člena 55 navedene uredbe. Ti postopki dajejo potrebno zagotovilo, da se realizirani učinki dosegajo v skladu z zakonodajo Unije. Poleg tega ti postopki skupaj z dveletnim pregledom smotrnosti iz člena 135 Uredbe (EU) 2021/2115 zagotavljajo, da države članice dosežejo mejnike in ciljne vrednosti iz člena 109(1), točka (a), navedene uredbe, ki jih določijo v strateških načrtih SKP kot del svojih sistemov smotrnosti. Člen 54 Uredbe (EU) 2021/2116 bi zato bilo treba črtati.

(67)Nadaljnjo uskladitev v zvezi s finančnimi instrumenti med SKP in drugimi politikami v okviru deljenega upravljanja je treba doseči glede nepravilnosti in finančnih popravkov, kadar telesa, ki izvajajo finančne instrumente, dokažejo izpolnjevanje kumulativnega sklopa ukrepov. Zato je treba člen 57 Uredbe (EU) 2021/2116 spremeniti, da se zagotovi skladnost s členom 103(6) Uredbe (EU) 2021/1060.

(68)Kmetje so večkrat poročali o pritisku zaradi večkratnih kontrol med letom. Države članice že imajo možnost, da v enem obisku združijo več kontrol. Da bi se zmanjšalo število terenskih ogledov na kmetijo in s tem upravno breme za upravičence, kadar je to mogoče, države članice ne bi smele izbrati upravičenca, ki je že bil izbran za pregled na kraju samem v zadevnem letu, razen kadar je zaradi okoliščin potrebna druga kontrola, da se zagotovi zaščita finančnih interesov Unije. To zmanjšanje ne bi smelo pomeniti nižje ravni pregledov. Člen 60(1) Uredbe (EU) 2021/2116 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(69)Člen 67(1) Uredbe (EU) 2021/2116 bi bilo treba spremeniti, da se črta omemba letne potrditve smotrnosti iz člena 54 navedene uredbe.

(70)Glede na prva leta izvajanja se zdi, da izvajanje pregledov na kraju samem za intervencije, ki se spremljajo na podlagi podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugih vsaj enakovrednih podatkov, ni potrebno, saj pomenijo neupravičeno breme za države članice in kmete. Zato se od držav članic ne bi smelo zahtevati, da za te pogoje za upravičenost izvajajo preglede na kraju samem, vključno s pregledi, ki se izvajajo na daljavo z uporabo tehnologije. Člen 72 Uredbe (EU) 2021/2116 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(71)Pridobljene izkušnje kažejo, da bi bilo treba ocene kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin združiti. Ker so sistemi neločljivo povezani, je težko oceniti kakovost enega sistema, ne da bi se upošteval vpliv na druga. Poleg tega bi se z združitvijo teh ocen kakovosti zmanjšala delovna obremenitev, povezana z inšpekcijskimi postopki in obveznostmi poročanja, kar bi koristilo upravam držav članic. Državam članicam bi koristila tudi možnost, da predlagajo enoten popravni ukrep za vse tri sisteme (identifikacijski sistem za kmetijske parcele, sistem za geoprostorske vloge in sistem za spremljanje površin), namesto da sprejmejo ločene ukrepe, s čimer bi se povečala njihova učinkovitost. Zato bi bilo treba v Uredbo (EU) 2021/2116 vstaviti nov člen, zadevne sklice pa ustrezno spremeniti.

(72)Izkušnje, pridobljene pri uporabi kontrolnega sistema v zvezi s pogojenostjo, vključno s postopki potrditve skladnosti, so pokazale, da so nekateri pogoji po nepotrebnem togi in državam članicam povzročajo neupravičeno breme, ne da bi nujno izboljšali zaščito sredstev Unije. Za racionalizacijo kontrolnega sistema in zmanjšanje upravnega bremena ob sočasnem ohranjanju njegove učinkovitosti pri preverjanju skladnosti z zahtevami glede pogojenosti bi bilo treba državam članicam zagotoviti večjo prožnost pri oblikovanju njihovih kontrolnih sistemov. V ta namen bi bilo treba odpraviti zahtevo po letnem pregledu kontrolnega sistema in omogočiti državam članicam, da po lastni presoji določijo dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri analizi tveganja.

(73)Z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta 31 sta bila člena 83 in 84 Uredbe (EU) 2021/2116 spremenjena, da bi se zmanjšalo breme za male kmete in nacionalne uprave, povezano s kontrolami pogojenosti in sankcijami. Pri tem so bili kmetje z največjo velikostjo kmetijskega gospodarstva, ki ne presega 10 hektarov kmetijske površine, prijavljene v skladu s členom 69(1) Uredbe (EU) 2021/2116, izvzeti iz kontrol pogojenosti in uporabe upravnih sankcij zaradi neizpolnjevanja zahtev glede pogojenosti. Vendar geoprostorska vloga iz člena 69(1) Uredbe (EU) 2021/2116 vključuje površine, ki niso kmetijske površine, poleg tega obstajajo tehnične omejitve za izračun kmetijskih površin, saj nekateri elementi in krajinske značilnosti morda niso izmerjeni, njihova velikost pa se lahko z leti spreminja. Zato bi morala izvzetja temeljiti na površini, upravičeni do plačil, in podpori, pomembni za pogojenost.

(74)Poleg tega mali upravičenci, ki niso kmetje, kot so upravljavci zemljišč, morda niso upravičeni do izvzetij iz kontrol pogojenosti in sankcij. Vendar je lahko upravno breme, povezano s kontrolami in uporabo sankcij za zahteve glede pogojenosti iz Uredbe (EU) 2021/2116, nesorazmerno veliko tudi za te upravičence. Ker je površina, ki jo upravljajo navedeni upravičenci, majhna in so sankcije za male upravičence na splošno nizke, bi uporaba sankcij lahko povzročila nesorazmerno breme tudi za uprave držav članic. Zato bi morali biti tudi mali upravičenci, ki niso kmetje, izvzeti iz kontrol pogojenosti in uporabe upravnih sankcij za zahteve glede pogojenosti. Ne glede na to je pomembno, da SKP z zahtevami glede pogojenosti še naprej prispeva k okoljskim ciljem iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115 ter da se zagotovi stabilnost teh zahtev kot skupno izhodišče za države članice in upravičence. Zato bi se morale zahteve glede pogojenosti še naprej uporabljati za vse upravičence iz člena 83(1) Uredbe (EU) 2021/2116.

(75)Člena 102 in 103 Uredbe (EU) 2021/2116, ki določata pravila o izvajanju pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov in postopku v odboru, bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale spremembe drugih določb Uredbe (EU) 2021/2116, uvedene s to uredbo, zlasti črtanje člena 54 navedene uredbe.

(76)Za zagotovitev skladnosti med različnimi določbami Uredbe (EU) 2021/2116 bi bilo treba navedeno uredbo spremeniti, da se črtajo omembe postopka letne potrditve smotrnosti, zlasti člen 54 in člen 40(1) navedene uredbe.

(77)Uredbi (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(78)V zvezi s spremembami člena 119 Uredbe (EU) 2021/2115, uvedenimi s to uredbo, bi bilo treba določiti prehodne določbe za zagotovitev, da se zahtevki za spremembo in uradna obvestila o spremembah strateških načrtov SKP, ki jih države članice Komisiji predložijo pred začetkom veljavnosti te uredbe, odobrijo po postopkih, ki se uporabljajo ob predložitvi navedenih zahtevkov za spremembo ali uradnih obvestil.

(79)Za zagotovitev nemotenega izvajanja ukrepov, uvedenih s to uredbo, in nujno zmanjšanje upravnega bremena za organe držav članic, ki sodelujejo pri pripravi letnega poročila o smotrnosti za proračunsko leto 2025, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(80)Ker so bila sredstva iz kmetijske rezerve za leto 2025 že dodeljena za sektorje, ki so jih prizadele slabe vremenske razmere in naravne nesreče, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2025/441 32 , bi se moral člen 2, točka (5), te uredbe uporabljati od kmetijskega proračunskega leta 2026, tj. šele od 16. oktobra 2025.

(81)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 33 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal […] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2021/2115

Uredba (EU) 2021/2115 se spremeni:

(1) v členu 4(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„‚trajno travinje in trajni pašniki‘ (v nadaljnjem besedilu s skupnim izrazom: trajno travinje) je zemljišče, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ali, kadar se tako odločijo države članice, najmanj sedem let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva in, kadar se tako odločijo države članice, najmanj pet let ali najmanj sedem let ni bilo preorano ali obdelovano ali zasajeno z različnimi vrstami trav ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, ter, kadar se tako odločijo države članice, druge vrste, kot so grmičevje ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo.“;

(2)v členu 10 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Zlasti osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost, dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost, dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete ter sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali ter krizna plačila, ki se po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah zagotovijo kmetom v okviru neposrednih plačil in razvoja podeželja, izpolnjujejo merila iz odstavkov Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, navedenih v Prilogi II k tej uredbi za te intervencije. Za druge intervencije so odstavki Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, navedeni v Prilogi II k tej uredbi, le okvirni in namesto njih so lahko te intervencije skladne z odstavkom Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, ki ni naveden v Prilogi II k tej uredbi, če je to določeno in obrazloženo v strateškem načrtu SKP.“;

(3)člen 11 se spremeni:

(a)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Če namerava država članica povečati svoje načrtovane učinke iz odstavka 1 tega člena, določene v njenem strateškem načrtu SKP, kot ga je odobrila Komisija, Komisijo o svojih spremenjenih načrtovanih učinkih obvesti v skladu s členom 119(9) pred 1. januarjem leta, ki je pred zadevnim letom zahtevka.“;

(b)v odstavku 5 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsaka zadevna država članica uradno obvestilo v skladu s členom 119(9) s koeficientom zmanjšanja iz drugega pododstavka tega odstavka predloži do 31. marca leta, ki je pred zadevnim letom zahtevka.“;

(4)člen 12 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se kmetom in drugim upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II, razen plačil iz člena 41a, ali letna plačila na podlagi členov 70, 71 in 72, naloži upravna sankcija, če ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov DKOP, ki so določeni v strateških načrtih SKP in navedeni v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:

(a) podnebje in okolje, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov;

(b) javno zdravje in zdravje rastlin;

(b)vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Z odstopanjem od odstavka 1 se sistem pogojenosti ne uporablja za upravičence do plačil iz člena 28.“;

(5)v členu 13(1) se dodata naslednja pododstavka:

„Za kmete, katerih celotno gospodarstvo je certificirano v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta*, se šteje, da izpolnjujejo standarde DKOP 1, 3, 4, 5, 6 in 7 iz Priloge III k tej uredbi.

Države članice lahko pri določanju svojih standardov po potrebi elemente iz člena 109(2), točka (a)(i), določijo tako, da so skladni z obveznimi zahtevami, določenimi v nacionalnem pravu, in jih ne presegajo, če so te obstoječe nacionalne obvezne zahteve skladne s standardi DKOP iz Priloge III.“

* Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/848/oj).“;

(6)v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP navedejo, da se najpozneje od 1. januarja 2025 kmetom in drugim upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II, razen plačil iz člena 41a, ali letna plačila na podlagi členov 70, 71 in 72, naloži upravna sankcija, če ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z veljavnimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji ali obveznostmi delodajalca, ki izhajajo iz pravnih aktov iz Priloge IV.“;

(7)člen 16 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vrste intervencij v okviru tega poglavja so lahko v obliki nevezanih in vezanih neposrednih plačil ter dopolnilnih kriznih plačil.“;

(b)doda se naslednji odstavek:

„4. Dopolnilna krizna plačila so neposredna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah.“;

(8)v členu 19 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice, ki se odločijo za izvajanje te določbe, jo uporabljajo za vse kmete, za katere v določenem letu obstaja instrument za obvladovanje tveganj.“;

(9)člen 28 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

Plačila za male kmete

Države članice lahko plačilo za male kmete, kot jih določijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska ali zneskov na hektar, ki nadomeščajo neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Države članice lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP zasnujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.

Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko države članice v strateškem načrtu SKP odločijo, da plačilo malim kmetom iz prvega odstavka ne nadomešča neposrednih plačil v podporo shem za podnebje in okolje, vzpostavljenih v skladu s členom 31.

Letno plačilo za posameznega kmeta iz prvega odstavka ne presega 2 500 EUR.

Države članice lahko določijo različne pavšalne zneske ali zneske na hektar, vezane na različne prage za površino.“;

(10)člen 31 se spremeni:

(a)odstavek 5 se spremeni:

(1)(i) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za obveznosti iz prvega pododstavka, točka (b), se lahko, kadar nacionalno pravo nalaga zahteve, ki presegajo ustrezne obvezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, podpora odobri za obveznosti, ki prispevajo k izpolnjevanju teh zahtev.“;

(b)(ii) doda se naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice odločijo, da iz zahteve iz prvega pododstavka, točka (a), izključijo standard DKOP 2, določen v skladu s poglavjem I, oddelek 2, tega naslova.“;

(c)odstavek 7 se spremeni:

(i) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko plačila, odobrena v skladu s točko (b) navedenega pododstavka, za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali, obveznosti za boj proti mikrobni odpornosti, obveznosti za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje, ter obveznosti za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz Uredbe (EU) 2018/848 ali njihovo ohranitev tudi v obliki letnega plačila za glave velike živine.“;

(ii) doda se naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko plačila, odobrena v skladu s točko (b) navedenega pododstavka, po potrebi v obliki letnega plačila za čebelje panje. Za namene tega odstopanja se uporablja opredelitev pojma ‚čebelji panj‘ iz delegiranega akta iz člena 56, točka (b).“;

(11)v naslovu III, poglavje II, se doda naslednji oddelek:

„Oddelek 4

Dopolnilna krizna plačila

Člen 41a

Dopolnilna krizna plačila, ki se po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah zagotovijo kmetom v okviru neposrednih plačil

1. Države članice lahko zagotovijo dopolnilna krizna plačila kot nadomestilo upravičencem do neposrednih plačil iz oddelkov 2 in 3 tega poglavja, ki jih prizadenejo naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe. Ta plačila so namenjena zagotavljanju nadaljevanja kmetijske dejavnosti teh upravičencev, zanje pa se uporabljajo pogoji iz tega člena, kot jih države članice podrobneje opredelijo v svojih strateških načrtih SKP.

2. Za podporo na podlagi tega člena mora pristojni organ države članice uradno potrditi, da je prišlo do naravne nesreče, slabih vremenskih razmer ali katastrofe, kot jih opredeli država članica, in da so ti dogodki ali ukrepi, sprejeti v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 za izkoreninjenje ali zadrževanje bolezni ali škodljivega organizma rastlin, ali ukrepi, sprejeti za obvladovanje, preprečevanje ali izkoreninjenje bolezni živali iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1882*, ali ukrepi, sprejeti v zvezi s porajajočo se boleznijo v skladu s členom 6(3) in členom 259 Uredbe (EU) 2016/429, neposredno povzročili škodo, zaradi katere je bilo uničenih vsaj 30 % povprečne letne proizvodnje kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost. Izgube se izračunajo na ravni kmetijskega gospodarstva, na ravni dejavnosti kmetijskega gospodarstva v zadevnem sektorju ali v zvezi z zadevno specifično površino.

3. Države članice z določitvijo pogojev za upravičenost na podlagi razpoložljivih dokazov zagotovijo, da je podpora iz tega člena usmerjena na kmete, ki jih naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe najbolj prizadenejo.

4. Države članice določijo stopnje podpore, ki se uporabljajo za nadomestilo izgube proizvodnje. Te stopnje so višje za kmete, ki so vključeni v zavarovalno shemo ali drug instrument za obvladovanje tveganj. Za izračun izgube proizvodnje se lahko uporabijo indeksi.

5. Države članice se lahko odločijo, da bodo plačila sofinancirale z dodatnim nacionalnim financiranjem v višini do 200 % v skladu s členom 115(5) in členom 146.

6. Države članice pri odobritvi podpore v skladu s tem členom zagotovijo, da so intervencije na podlagi tega člena skladne z intervencijami na podlagi člena 78a ter da se prepreči čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije intervencije na podlagi tega člena in drugih nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije ali zasebnih zavarovalnih shem.

7. Z odstopanjem od člena 111, prvi odstavek, se točki (h) in (i) navedenega odstavka ne uporabljata za podporo v okviru te vrste intervencije.

* Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1882 z dne 3. decembra 2018 o uporabi nekaterih pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni za kategorije bolezni s seznama ter o oblikovanju seznama vrst in skupin vrst, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje navedenih bolezni s seznama (UL L 308, 4.12.2018, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2018/1882/oj ).“;

(12)člen 48 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 48

Načrtovanje in poročanje na ravni operativnih programov

Za vrste intervencij v sektorjih iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), se na ravni operativnih programov namesto na ravni intervencije uporabljajo člen 7(1), točka (a), člen 102, člen 111, prvi odstavek, točki (g) in (h), člen 112(3), točka (b), in člen 134. Načrtovanje in poročanje za te vrste intervencij se izvajata tudi na ravni operativnih programov.“;

(13)v členu 52(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Te omejitve se lahko povečajo za 0,5 odstotne točke, kadar operativni program vključuje eno ali več intervencij, povezanih s cilji iz člena 46, točke (d), (e), (f), (h), (i) ali (j), če se znesek, ki presega zadevni odstotek iz prvega pododstavka, porabi izključno za financiranje odhodkov, nastalih zaradi izvajanja teh intervencij. Za združenja organizacij proizvajalcev, vključno s transnacionalnimi združenji organizacij proizvajalcev, velja, da združenje te intervencije lahko izvaja v imenu svojih članov.“;

(14)člen 69 se spremeni:

(a)točka (e) se nadomesti z naslednjo:

„(e) vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov, zagon podeželskih podjetij in poslovni razvoj malih kmetij;“;

(b)doda se naslednja točka:

„(i) krizna plačila, ki se po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah zagotovijo kmetom v okviru razvoja podeželja.“;

(15)člen 70 se spremeni:

(a)odstavek 3 se spremeni:

(b)(i) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

(ii) vstavi se naslednji pododstavek:

(c)odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Kadar se podpora v skladu s tem členom odobri kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja, kot so določene v Uredbi (EU) 2018/848, ali za njihovo ohranitev, države članice določijo plačilo na hektar ali po potrebi na čebelji panj, kot je opredeljen v delegiranem aktu iz člena 56, točka (b), te uredbe. Države članice lahko za druge obveznosti uporabijo druge enote kot hektarje. V ustrezno utemeljenih primerih lahko države članice odobrijo podporo na podlagi tega člena kot pavšalni znesek.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je lahko podpora za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti, ki ugodno vplivajo na podnebje, ter obveznosti za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja, kot so določene v Uredbi (EU) 2018/848, ali njihovo ohranitev v obliki plačila za glave velike živine.“;

(16)v členu 72(5) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice odločijo, da v izračun vključijo dodatne stroške in izpad dohodka v zvezi s slabostmi, ki izhajajo iz skladnosti s standardom DKOP 2, določenim v skladu s poglavjem I, oddelek 2, tega naslova.“;

(17)v členu 73 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar pravo Unije kmetom nalaga nove zahteve, se lahko za največ 36 mesecev od datuma, ko te zahteve postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo, odobri podpora za naložbe v njihovo izpolnjevanje.

Mladim kmetom, ki prvič vzpostavijo kmetijsko gospodarstvo kot vodje kmetijskega gospodarstva, se lahko podpora za naložbe za izpolnjevanje zahtev prava Unije dodeli za največ 36 mesecev od datuma vzpostavitve ali do dokončanja ukrepov, opredeljenih v poslovnem načrtu iz člena 75(3).“;

(18)člen 75 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij ali poslovni razvoj malih kmetij“;

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice lahko odobrijo podporo za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij, vključno z vzpostavitvijo gospodarstev novih kmetov, ter za poslovni razvoj malih kmetij v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2).“;

(c)v odstavku 2 se doda naslednja točka:

„(d) poslovni razvoj malih kmetij, kot jih določijo države članice v skladu s členom 73(4), drugi pododstavek, točka (b).“;

(d)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Države članice podporo odobrijo v obliki pavšalnih zneskov ali finančnih instrumentov ali kombinacije obojega. Podpora je omejena na:

(a) najvišji znesek pomoči v višini 100 000 EUR za dejavnosti iz odstavka 2, točke (a), (b) in (c);

(b) najvišji znesek pomoči v višini 50 000 EUR za dejavnosti iz odstavka 2, točka (d).

Podpora se lahko diferencira v skladu z objektivnimi merili.“;

(19)v členu 76(5) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice zagotovijo, da se podpora odobri le za kritje izgub, ki presegajo prag najmanj 20 % povprečne letne proizvodnje ali dohodkov kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost. V okviru sektorskih instrumentov za obvladovanje tveganj v proizvodnji se izračunajo izgube na ravni kmetijskega gospodarstva, na ravni dejavnosti kmetijskega gospodarstva v zadevnem sektorju ali v zvezi s specifično zavarovano površino.

Za trajne nasade in v drugih utemeljenih primerih, za katere metode izračuna iz prvega pododstavka niso ustrezne, lahko države članice ocenijo izgube na podlagi povprečne letne proizvodnje ali dohodka kmeta v obdobju, ki ni daljše od osmih let, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost.

Države članice lahko za izračun izgub za mlade kmete in nove kmete uporabijo ustrezno alternativno oceno.“;

(20)v naslovu III, poglavje IV, oddelek 1, se doda naslednji člen:

„Člen 78a

Krizna plačila, ki se po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah zagotovijo kmetom v okviru razvoja podeželja

1. Države članice lahko aktivnim kmetom, ki jih prizadenejo naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe, zagotovijo krizna plačila. Ta plačila so namenjena zagotavljanju nadaljevanja kmetijske dejavnosti teh kmetov, zanje pa se uporabljajo pogoji iz tega člena, kot jih države članice podrobneje opredelijo v svojih strateških načrtih SKP.

2. Za podporo na podlagi tega člena mora pristojni organ države članice uradno potrditi, da je prišlo do naravne nesreče, slabih vremenskih razmer ali katastrofe, kot jih opredeli država članica, in da so ti dogodki ali ukrepi, sprejeti v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 za izkoreninjenje ali zadrževanje bolezni ali škodljivega organizma rastlin, ali ukrepi, sprejeti za preprečevanje ali izkoreninjenje bolezni živali iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1882, ali ukrepi, sprejeti v zvezi s porajajočo se boleznijo v skladu s členom 6(3) in členom 259 Uredbe (EU) 2016/429, neposredno povzročili škodo, zaradi katere je bilo uničenih vsaj 30 % povprečne letne proizvodnje kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost. Izgube se izračunajo na ravni kmetijskega gospodarstva, na ravni dejavnosti kmetijskega gospodarstva v zadevnem sektorju ali v zvezi z zadevno specifično površino.

5. Države članice pri odobritvi podpore v skladu s tem členom zagotovijo, da so intervencije na podlagi tega člena skladne z intervencijami na podlagi člena 41a ter da se prepreči čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije intervencije na podlagi tega člena in drugih nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije ali zasebnih zavarovalnih shem.

6. Z odstopanjem od člena 111, prvi pododstavek, se točki (h) in (i) navedenega pododstavka ne uporabljata za podporo v okviru te vrste intervencije.“;

(21)v členu 79(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Nacionalni organ upravljanja, po potrebi regionalni organi upravljanja ali imenovani posredniški organi po posvetovanju z odborom za spremljanje iz člena 124 (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) določijo merila za izbor intervencij v zvezi z naslednjimi vrstami intervencij: naložbe, vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in novih kmetov, zagon podeželskih podjetij in poslovni razvoj malih kmetij, sodelovanje, izmenjava znanja in širjenje informacij. Namen teh meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo vlagateljev, boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmerjenost podpore v skladu z namenom intervencij.“;

(22)člen 80 se spremeni:

(a)v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar se podpora odobri v obliki finančnih instrumentov, se uporabljajo opredelitve pojmov ‚finančni instrument‘, ‚finančni produkt‘, ‚končni prejemnik‘, ‚holdinški sklad‘, ‚posebni sklad‘, ‚učinek vzvoda‘, ‚množiteljsko razmerje‘, ‚stroški upravljanja‘ in ‚provizije za upravljanje‘ iz člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060 ter določbe naslova V, poglavje II, oddelek II, navedene uredbe ter točke II Priloge XIII k njej.“;

(b)v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pri dejavnostih, ki spadajo na področje uporabe člena 42 PDEU, skupni znesek podpore za obratni kapital, ki se zagotovi končnemu prejemniku, ne presega bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v višini 300 000 EUR v katerem koli obdobju treh let.“;

(c)v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:

„Davek na dodano vrednost (DDV) je upravičen pri naložbah končnih prejemnikov v okviru finančnih instrumentov. Kadar so te naložbe podprte s finančnimi instrumenti v kombinaciji s programsko podporo v obliki nepovratnih sredstev, kakor je navedeno v členu 58(5) Uredbe (EU) 2021/1060, DDV ni upravičen za del stroškov naložbe, ki ustreza programski podpori v obliki nepovratnih sredstev, razen če DDV za stroške naložbe ni izterljiv v skladu z nacionalno zakonodajo o DDV.“;

(23)člen 81 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice lahko v predlogu strateškega načrta SKP iz člena 118 ali v zahtevku za spremembo strateškega načrta SKP iz člena 119 dodelijo znesek do 3 % začetnih dodeljenih sredstev EKSRP za strateški načrt SKP, ki se prispeva v InvestEU ter se zagotavlja prek jamstva EU ali finančnega instrumenta InvestEU iz člena 10a Uredbe (EU) 2021/523 in svetovalnega vozlišča InvestEU. Strateški načrt SKP vsebuje utemeljitev rabe InvestEU in njegov prispevek k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2) te uredbe, izbranih v okviru strateškega načrta SKP.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Znesek iz odstavka 1 se uporabi za oblikovanje rezervacij dela jamstva EU ali za financiranje, zagotovljeno v okviru finančnega instrumenta InvestEU v okviru razdelka države članice, in za svetovalno vozlišče InvestEU po sklenitvi sporazuma o prispevku iz člena 10(3) ali člena 10a(3) Uredbe (EU) 2021/523. Komisija lahko proračunske obveznosti Unije za vsak sporazum o prispevku prevzame v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.“;

(c)v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Kadar sporazum o prispevku iz člena 10(2) ali člena 10a(2) Uredbe (EU) 2021/523 za znesek iz odstavka 1 tega člena, ki je dodeljen v strateškem načrtu SKP, ni bil sklenjen po sprejetju izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi strateškega načrta SKP v skladu s členom 118 te uredbe, se ustrezni znesek prerazporedi v strateškem načrtu SKP, potem ko je zahtevek države članice za spremembo v skladu s členom 119 te uredbe odobren.“;

(d)odstavki 5, 6 in 7 se nadomestijo z naslednjim:

„5. Kadar sporazum o jamstvu iz člena 10(4), drugi pododstavek, ali člena 10a(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/523 ni bil sklenjen v 12 mesecih po odobritvi sporazuma o prispevku, se sporazum o prispevku sporazumno prekine ali podaljša.

Kadar je sodelovanje države članice v InvestEU prekinjeno, se zadevni zneski, vplačani v skupni sklad za rezervacije kot oblikovanje rezervacij ali dodeljeni v okviru finančnega instrumenta InvestEU, povrnejo kot notranji namenski prejemki na podlagi člena 21(5) finančne uredbe, država članica pa predloži zahtevek za spremembo svojega strateškega načrta SKP, da bi uporabila izterjane zneske in zneske, dodeljene za prihodnja koledarska leta v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Prenehanje ali sprememba sporazuma o prispevku se sklene hkrati s sprejetjem izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi zadevne spremembe strateškega načrta SKP in najpozneje 31. decembra 2026.

6. Kadar sporazum o jamstvu iz člena 10(4), tretji pododstavek, ali člena 10a(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/523 ni bil ustrezno izveden v obdobju, dogovorjenem v sporazumu o prispevku, vendar ne po več kot štirih letih od podpisa sporazuma o jamstvu, se sporazum o prispevku spremeni. Država članica lahko zahteva, da se zneski, ki so prispevani v jamstvo EU ali v finančni instrument InvestEU na podlagi odstavka 1 tega člena in dodeljeni v skladu s sporazumom o jamstvu, vendar ne zajemajo osnovnih posojil, naložb lastniškega kapitala ali drugih instrumentov, povezanih s tveganjem, obravnavajo v skladu z odstavkom 5 tega člena.

7. Sredstva, ki jih ustvarjajo zneski ali so pripisljiva zneskom, ki se prispevajo v jamstvo EU v skladu s tem členom, se dajo na voljo državi članici v skladu s členom 10(5), točka (a), Uredbe (EU) 2021/523 in uporabijo v obliki finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev za podporo v okviru enega ali več istih ciljev iz odstavka 1 tega člena. Sredstva, ki se ustvarijo iz zneskov, prispevanih v finančni instrument InvestEU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, se v skladu s tem členom dajo na voljo državi članici skladno s sporazumom o prispevku in se uporabijo za podporo v okviru istega cilja ali ciljev v obliki finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev.“;

(24)v členu 83(2) se za točko (b) vstavi naslednja točka:

„(ba) v skladu z metodami izračuna, določenimi na podlagi člena 54, člena 55 ter člena 56(1) in (3) Uredbe (EU) 2021/1060;“;

(25)v členu 86 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe strateškega načrta SKP, so upravičeni do prispevka iz EKJS od datuma začetka učinkovanja spremembe, ki ga določi zadevna država članica v skladu s členom 119(8), vendar ne pred datumom predložitve zahtevka za spremembo Komisiji ali datumom predložitve uradnega obvestila iz člena 119(9) Komisiji.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko v strateškem načrtu SKP določi, da se lahko v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrof ali slabih vremenskih razmer upravičenost odhodkov, financiranih iz EKJS, v zvezi s spremembami strateškega načrta SKP, ki se nanašajo na intervencije iz člena 41a, začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.

3. Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe strateškega načrta SKP, so upravičeni do prispevka iz EKSRP od dneva predložitve zahtevka za spremembo Komisiji ali od dneva uradnega obvestila iz člena 119(9).

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka in odstavka 4, drugi pododstavek, je lahko v strateškem načrtu SKP določeno, da se v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrof ali slabih vremenskih razmer oziroma znatne in nenadne spremembe socialno-ekonomskih razmer v državi članici ali regiji upravičenost odhodkov, financiranih iz EKSRP, v zvezi s spremembami strateškega načrta SKP lahko začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.“;

(26)v naslov IV se vstavi naslednji člen:

„Člen 96a

Najvišja dodeljena finančna sredstva za krizna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah

1. Za vsako državo članico je najvišji znesek, ki se lahko rezervira za krizna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah iz členov 41a in 78a, omejen na letne zneske, določene v Prilogi XV, preglednica 1.

Za koledarski leti 2025 in 2026 skupni letni odhodki za dopolnilna krizna plačila iz člena 41a ne presegajo okvirnih dodeljenih finančnih sredstev za to vrsto intervencije za zadevno koledarsko leto, kot jih določijo države članice v finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

Skupni odhodki EKSRP za krizna plačila iz člena 78a ne presegajo vsote okvirnih dodeljenih finančnih sredstev za to vrsto intervencije za proračunski leti 2026 in 2027, kot jo določijo države članice v finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 je v primeru, da se država članica odloči, da ne bo zagotovila podpore za krizna plačila v skladu s členom 78a, najvišji letni znesek, ki ga lahko ta država članica rezervira za dopolnilna krizna plačila iz člena 41a, omejen na letne zneske, določene v Prilogi XV, preglednica 2.

Za koledarski leti 2025 in 2026 skupni letni odhodki za dopolnilna krizna plačila iz člena 41a ne presega okvirnih dodeljenih finančnih sredstev za to vrsto intervencije za zadevno koledarsko leto, kot jih določijo države članice v finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.“;

(27)v členu 111 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Točka (e) prvega odstavka se ne uporablja za intervencije v okviru vrste intervencij za dopolnilna krizna plačila kmetom v okviru neposrednih plačil iz člena 41a, vrste intervencij v čebelarskem sektorju iz člena 55(1), točke (a) in (c) do (g), intervencije v okviru vrste intervencij v vinskem sektorju iz člena 58(1), točke (h) do (k), ukrepe informiranja in promocije za sheme kakovosti v okviru vrste intervencij za sodelovanje iz člena 77 ter intervencije v okviru vrste intervencij za krizna plačila kmetom v okviru razvoja podeželja iz člena 78a.“;

(28)v členu 115(5) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) kratek opis dodatnega nacionalnega financiranja intervencij za razvoj podeželja iz naslova III, poglavje IV, in intervencij za dopolnilna krizna plačila kmetom iz člena 41a, ki se zagotavlja v okviru strateškega načrta SKP, vključno z zneski na intervencijo in navedbo skladnosti z zahtevami iz te uredbe;“;

(29)člen 119 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 119

Sprememba strateških načrtov SKP

1. Države članice lahko strateške načrte SKP spremenijo tako, da Komisiji predložijo zahtevke za strateško spremembo v skladu z odstavkom 2 ali da Komisijo uradno obvestijo o spremembi v skladu z odstavkom 9.

2. Države članice Komisiji predložijo zahtevke za strateške spremembe strateških načrtov SKP. Strateške spremembe so naslednje spremembe strateških načrtov SKP:

(a) spremembe, s katerimi se uvajajo nove intervencije ali črtajo intervencije iz strateških načrtov SKP;

(b) spremembe, zaradi katerih se spremenijo mejniki ali ciljne vrednosti v okviru kazalnikov rezultatov, ki so v Prilogi I označeni s ‚PS‘;

(d) spremembe ciljnih vrednosti in finančnih načrtov v strateškem načrtu SKP iz člena 112, vključno s spremembami prispevka EKSRP za InvestEU iz člena 81, spremembami skupnega prispevka EKSRP za vsako vrsto intervencije za celotno obdobje, ki ga zajema strateški načrt SKP, ali spremembami stopenj prispevka EKSRP iz člena 91.

Zahtevki za strateške spremembe strateških načrtov SKP se ustrezno utemeljijo in predvsem vsebujejo pričakovani učinek sprememb načrta na doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2). Priložen jim je spremenjeni načrt, vključno s posodobljenimi prilogami, če je to ustrezno.

3. Komisija oceni skladnost strateške spremembe iz odstavka 2 s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na njeni podlagi, ter z Uredbo (EU) 2021/2116 in njenim dejanskim prispevkom k doseganju specifičnih ciljev.

4. Komisija odobri zahtevano strateško spremembo strateškega načrta SKP, če so bile predložene potrebne informacije in je strateška sprememba skladna s to uredbo in Uredbo (EU) 2021/2116 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedenih uredb.

5. Komisija poda pripombe v 30 delovnih dneh od predložitve zahtevka za spremembo iz odstavka 2. Države članice Komisiji zagotovijo vse potrebne dodatne informacije.

6. Zahtevek za strateško spremembo strateškega načrta SKP se odobri najpozneje tri mesece po tem, ko ga država članica predloži.

7. Zahtevek za strateško spremembo strateškega načrta SKP se lahko predloži dvakrat na koledarsko leto, vendar so mogoče izjeme, ki jih določa ta uredba ali jih v skladu s členom 122 določi Komisija. Poleg tega se lahko v obdobju trajanja strateškega načrta SKP predložijo še trije zahtevki za strateško spremembo strateškega načrta SKP. Ta odstavek se ne uporablja za zahtevke za spremembo, s katerimi se predložijo manjkajoči elementi strateškega načrta SKP v skladu s členom 118(5).

Zahtevek za strateško spremembo strateškega načrta SKP glede člena 17(5), člena 88(7) ali člena 103(5) se ne šteje za omejitev iz prvega pododstavka tega odstavka.

8. Sprememba strateškega načrta SKP glede člena 17(5), člena 88(7) ali člena 103(1) v zvezi z EKJS začne učinkovati s 1. januarjem koledarskega leta, ki sledi letu, ko Komisija odobri zahtevek za strateško spremembo, in po ustrezni spremembi dodeljenih sredstev v skladu s členom 87(2).

Sprememba strateškega načrta SKP glede člena 103(1) v zvezi z EKSRP začne učinkovati po tem, ko Komisija odobri zahtevek za strateško spremembo, in po ustrezni spremembi dodeljenih sredstev v skladu s členom 89(4).

Strateška sprememba strateškega načrta SKP v zvezi z EKJS, razen sprememb iz prvega pododstavka tega odstavka, začne učinkovati z datumom, ki ga določi država članica, vendar ne pred datumom predložitve zahtevka za spremembo Komisiji. Države članice lahko za različne elemente strateške spremembe določijo različen datum ali datume začetka učinkovanja. Kadar lahko strateška sprememba zadevne kmete postavi v manj ugoden položaj kot pred navedeno spremembo, države članice pri določanju datuma začetka učinkovanja spremembe upoštevajo, da morajo imeti kmetje in drugi upravičenci dovolj časa, da spremembo upoštevajo. Načrtovani datum začetka učinkovanja strateške spremembe v zvezi z EKJS država članica navede v zahtevku za spremembo strateškega načrta SKP iz odstavka 2 tega člena in ga Komisija odobri v skladu z odstavkom 10 tega člena.

9. Države članice lahko v strateške načrte SKP poleg strateških sprememb iz odstavka 2 kadar koli vnesejo tudi druge spremembe in jih uporabijo. Komisijo uradno obvestijo o teh drugih spremembah, preden jih začnejo uporabljati, in jih dodajo spremenjenemu strateškemu načrtu SKP, predloženemu skupaj z naslednjim zahtevkom za spremembo v skladu z odstavkom 2. .

Če se uvedejo spremembe v zvezi s standardoma DKOP 1 in 4, države članice zagotovijo in posebej utemeljijo, da take spremembe ne ogrožajo okoljskih in podnebnih ciljev, povezanih z ohranjanjem trajnega travinja ali zaščito vodnih tokov pred onesnaževanjem, kot je ustrezno.

Če Komisija priglašenim spremembam ne ugovarja v 30 delovnih dneh od predložitve uradnega obvestila, imajo spremembe pravni učinek od datuma uradnega obvestila. Komisija priglašeni spremembi ugovarja, če ugotovi, da ni skladna s to uredbo in Uredbo (EU) 2021/2116 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedenih uredb.

Priglašene spremembe, zoper katere je Komisija podala ugovore, nimajo pravnega učinka, država članica pa jih črta iz spremenjenega strateškega načrta SKP, predloženega v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka. Odhodki, ki nastanejo zaradi navedenih sprememb, niso upravičeni do prispevka iz EKSRP ali EKJS. Država članica lahko navedene spremembe predloži Komisiji v odobritev v zahtevku za strateško spremembo iz odstavka 2. Pravila o odobritvah strateških sprememb iz odstavkov 2 do 8 ter 10 in 11 glede strateških sprememb se uporabljajo smiselno za odobritev sprememb, ki jim je Komisija ugovarjala v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka. Člen 121 te uredbe o izračunu rokov za ukrepanje Komisije se uporablja smiselno za ukrepanje v skladu s tem odstavkom.

10. Komisija vsako strateško spremembo strateškega načrta SKP iz odstavka 2 odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 153.

11. Brez poseganja v člen 86 imajo strateške spremembe strateških načrtov SKP iz odstavka 2 pravni učinek šele po tem, ko jih Komisija odobri.

12. Tehnični popravki, popravki očitnih napak ali zgolj redakcijski popravki, ki ne vplivajo na izvajanje politike in intervencije, se ne štejejo za zahtevke za spremembo ali uradno obvestilo iz tega člena. Države članice o takih popravkih obvestijo Komisijo.“;

(30)člen 120 se črta;

(31)v členu 122 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) postopki in roki za predložitev zahtevkov za spremembe in priglasitev sprememb;“;

(32)v členu 124(4) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) vseh predlogih organa upravljanja za spremembo strateškega načrta SKP in, kar zadeva predlog za spremembo strateškega načrta SKP v zvezi z EKJS, o datumu začetka učinkovanja spremembe, ki ga predlaga organ upravljanja v skladu s členom 119(8).“;

(33)člen 134 se spremeni:

(a)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Letno poročilo o smotrnosti je sprejemljivo le, če vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v odstavkih 4, 5, 7 in 10. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija zadevne države članice o tem obvesti v 15 delovnih dneh po predložitvi letnega poročila o smotrnosti, sicer se šteje za sprejemljivo.“;

(b)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Kvantitativne informacije iz odstavka 4 vključujejo:

(a) realizirane učinke, dosežene do konca preteklega proračunskega leta;

(b) bruto odhodke ob koncu proračunskega leta, ki zadevajo učinke iz točke (a), pred uporabo katerih koli sankcij ali drugih zmanjšanj, in za EKSRP ob upoštevanju ponovne uporabe zneskov z ukinjenim financiranjem ali izterjanih zneskov na podlagi člena 57 Uredbe (EU) 2021/2116;

(c) razmerje med bruto odhodki iz točke (b) in zadevnimi realiziranimi učinki iz točke (a) (v nadaljnjem besedilu: realizirani znesek na enoto);

(d) rezultate in oddaljenost od ustreznih mejnikov, določenih v skladu s členom 109(1), točka (a).

Informacije iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), se razčlenijo po zneskih na enoto, kot je v skladu s členom 111, prvi odstavek, točka (h), določeno v strateškem načrtu SKP. Za kazalnike učinka, ki so označeni v Prilogi I, ker se uporabljajo samo za spremljanje, se vključijo samo informacije iz prvega pododstavka, točka (a), tega odstavka.“;

(c)odstavek 6 se črta;

(d)v odstavku 7 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) težave, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, zlasti glede odstopanj od mejnikov, z utemeljitvami iz člena 135, ali, če je ustrezno, z razlogi in po potrebi opisom sprejetih ukrepov;“;

(e)odstavka 8 in 9 se črtata;

(f)v odstavku 10 se drugi pododstavek črta;

(g)odstavek 13 se nadomesti z naslednjim:

„13. Komisija lahko da pripombe k sprejemljivim letnim poročilom o smotrnosti v enem mesecu od dneva, ko države članice obvesti o njihovi sprejemljivosti. Kadar Komisija v navedenem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta. Smiselno se uporablja člen 121 o izračunu rokov za ukrepanje Komisije.“;

(34) v členu 146 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Podpora, ki jo zagotavljajo države članice v zvezi z operacijami s področja uporabe člena 42 PDEU, ki naj bi zagotavljala dodatno financiranje za intervencije za razvoj podeželja iz naslova III, poglavje IV, te uredbe in za intervencije za dopolnilna krizna plačila kmetom iz člena 41a, za katere je podpora Unije odobrena kadar koli v obdobju trajanja strateškega načrta SKP, se lahko zagotavlja le, če je v skladu s to uredbo in je vključena v Prilogo V k strateškim načrtom SKP, ki jih je odobrila Komisija.“;

(35)člen 159 se črta;

(36)priloge I, II in III se spremenijo v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(37)besedilo iz Priloge II k tej uredbi se doda kot Priloga XV.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) 2021/2116

Uredba (EU) 2021/2116 se spremeni:

(1)v členu 9(3), prvi pododstavek, se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) letno poročilo o smotrnosti iz člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115, iz katerega je razvidno, da so bili odhodki izvršeni v skladu s členom 37 te uredbe;“;

(2)v členu 10(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) predložitev letnega poročila o smotrnosti iz člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115 Komisiji;“;

(3)v členu 12(2), prvi pododstavek, se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) sta poročanje o smotrnosti glede kazalnikov učinkov in poročanje o smotrnosti glede kazalnikov rezultatov za večletno spremljanje smotrnosti iz člena 128 Uredbe (EU) 2021/2115, ki dokazujeta skladnost s členom 37 te uredbe, pravilna;“;

(4)v naslovu II se doda naslednje poglavje:

„Poglavje III

Podatki v okviru SKP in upravljanje interoperabilnosti

Člen 13a

Organ, pristojen za upravljanje podatkov v okviru SKP

1. Vsaka država članica imenuje en organ, odgovoren za sprejemanje ali usklajevanje ukrepov za doseganje in ohranjanje nacionalne in čezmejne interoperabilnosti informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za izvajanje, upravljanje, spremljanje in vrednotenje SKP v korist kmetov in drugih upravičencev SKP. Za namene tega člena interoperabilnost pomeni zmožnost informacijskih sistemov, da sodelujejo z izmenjavo podatkov po sredstvih elektronske komunikacije.

2. Imenovani organ ima zlasti naslednje naloge:

(a) priprava in predložitev časovnega načrta na ravni države članice za doseganje in ohranjanje interoperabilnosti (v nadaljnjem besedilu: časovni načrt) Komisiji;

(b) usklajevanje izvajanja ali, če se tako odloči država članica, učinkovito, uspešno in pravočasno izvajanje časovnega načrta.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o imenovanju organa najpozneje […][Urad za publikacije: v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe].

3. Časovni načrt vsebuje zlasti naslednje elemente:

(a) oceno trenutnega stanja interoperabilnosti iz odstavka 1 ter oceno sistemov digitalne identifikacije in mehanizmov za izmenjavo podatkov, ki se trenutno uporabljajo;

(b) opredelitev potreb za doseganje in ohranjanje interoperabilnosti iz odstavka 1 ter oblikovanje ukrepov za njihovo obravnavanje ter časovni okvir z mejniki in cilji za njihovo izvajanje;

Kolikor je to mogoče, države članice oceno potreb in oblikovanje ukrepov utemeljijo na načelu, da se podatki zberejo samo enkrat in ponovno uporabijo.

4. Države članice časovni načrt iz odstavka 3 predložijo Komisiji najpozneje do 16. septembra 2026.

Komisija oceni časovne načrte držav članic in pripombe k njim sporoči državam članicam najpozneje do 16. novembra 2026. Države članice v kar največji meri upoštevajo pripombe Komisije in ji po potrebi do 16. decembra 2026 predložijo revidirano različico časovnega načrta.

Države članice Komisiji predložijo morebitne spremembe svojih časovnih načrtov. Komisija oceni spremembe časovnega načrta in pripombe k njim sporoči državam članicam v dveh mesecih od njihove predložitve. Države članice v kar največji meri upoštevajo pripombe Komisije.

5. Opredelitev iz člena 2, točka (c), te uredbe se za ta člen ne uporablja.“;

(5)v členu 16(1) se doda naslednji pododstavek:

„Rezerva se ne uporablja za ukrepe, ki zagotavljajo podporo kmetom, ki so jih prizadele naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe. Vendar se rezerva lahko uporabi za ukrepe za odpravljanje motenj na trgu, ki jih povzročijo naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe, vključno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 219 in 220 Uredbe (EU) št. 1308/2013.“;

(6)v členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija brez poseganja v člena 53 in 55 izvrši mesečna plačila za odhodke, ki so jih izvršile akreditirane plačilne agencije v referenčnem mesecu.“;

(7)v členu 21(2) se doda naslednji pododstavek:

„Vendar se v primeru, da odhodkov iz člena 86(2) Uredbe (EU) 2021/2115 ni mogoče prijaviti Komisiji v zadevnem mesecu, ker Komisija spremembe strateškega načrta SKP v skladu s členom 119(10) navedene uredbe še ni odobrila, ti odhodki lahko prijavijo v naslednjih mesecih istega proračunskega leta ali najpozneje v letnih obračunih navedenega proračunskega leta, ki se pošljejo Komisiji v skladu s členom 90(1), točka (c)(iii), te uredbe.“;

(8)v členu 32 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:

„8. Komisija brez poseganja v člena 53 in 55 izvrši vmesna plačila v 45 dneh od evidentiranja izjave o odhodkih, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 6 tega člena.“;

(9)člen 40 se spremeni:

(a)odstavek 2 se črta;

(b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 103(2).

Komisija pred sprejetjem izvedbenih aktov iz odstavka 1 tega člena zadevno državo članico obvesti o svoji nameri in ji omogoči predložitev pripomb v roku, ki ni krajši od 30 dni.“;

(10)v členu 45(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) kar zadeva odhodke v okviru EKJS in EKSRP, zneski na podlagi členov 38 in 55 te uredbe ter člena 54 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki se uporablja v skladu s členom 104 te uredbe, ter kar zadeva odhodke v okviru EKJS, zneski na podlagi členov 53 in 56 te uredbe, ki jih je treba plačati v proračun Unije, vključno s pripadajočimi obrestmi;“;

(11)v členu 53(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V teh izvedbenih aktih se zajame popolnost, natančnost in resničnost predloženih letnih obračunov in ne posegajo v vsebino izvedbenih aktov, sprejetih naknadno na podlagi člena 55.“;

(12)člen 54 se črta;

(13)v členu 57 se doda naslednji odstavek:

„3. Telesa, ki izvajajo finančne instrumente, državam članicam povrnejo prispevke iz programa, na katere so vplivale nepravilnosti, skupaj z obrestmi in drugimi dobički, ki jih ustvarijo ti prispevki.

Z odstopanjem od odstavka 1 telesa, ki izvajajo finančne instrumente, državam članicam ne povrnejo zneskov iz prvega pododstavka tega odstavka, če ta telesa za posamezno nepravilnost dokažejo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) nepravilnost je nastala na ravni končnih prejemnikov ali v primeru holdinškega sklada na ravni teles, ki izvajajo posebne sklade, ali končnih prejemnikov;

(b) telesa, ki izvajajo finančne instrumente, so v zvezi s prispevki iz programa, na katere je vplivala nepravilnost, opravila svoje obveznosti v skladu z veljavnim pravom ter ravnala s poklicno skrbnostjo, preglednostjo in skrbnostjo, ki se pričakuje od strokovnega telesa, ki ima izkušnje z izvajanjem finančnih instrumentov, in

(c) zneskov, na katere je vplivala nepravilnost, ni bilo mogoče izterjati, čeprav so telesa, ki izvajajo finančne instrumente, s primerno skrbnostjo izčrpala vsa razpoložljiva pravna sredstva in pogodbene ukrepe.“;

(14)v členu 60, odstavek 1, se doda naslednji pododstavek:

„Kadar je bil upravičenec izbran za pregled na kraju samem v zvezi z vlogo za pomoč ali zahtevkom za plačilo ali pogojenostjo v skladu s členom 83, države članice, kolikor je to mogoče in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj, tega upravičenca ne izberejo za naknadni pregled in kontrolni vzorec za navedeno leto, razen kadar okoliščine zahtevajo drugo kontrolo, da se zagotovi učinkovita zaščita finančnih interesov Unije. Ta določba ne znižuje ravni pregledov.“;

(15)v členu 67(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice evidentirajo in hranijo vse podatke in dokumentacijo o letnih učinkih, sporočenih v okviru sporočenega napredka pri doseganju ciljev iz strateškega načrta SKP, ki se spremljajo v skladu s členom 128 Uredbe (EU) 2021/2115.“;

(16)v členu 68 se črta odstavek 3;

(17)v členu 69 se črta odstavek 6;

(18)v členu 70 se črta odstavek 2;

(19)vstavi se naslednji člen:

„Člen 70a

Ocena kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin

Države članice letno ocenijo kakovost elementov iz členov 68, 69 in 70 v skladu z metodologijo, določeno na ravni Unije. Kadar ocena pokaže pomanjkljivosti v sistemih, države članice sprejmejo ustrezne popravne ukrepe, če pa tega ne storijo, Komisija od njih zahteva, da pripravijo akcijski načrt v skladu s členom 42.

Države članice do 15. februarja, ki sledi zadevnemu koledarskemu letu, Komisiji predložijo poročilo o oceni ter po potrebi popravne ukrepe in časovni načrt njihovega izvajanja.“;

(20)člen 72 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 72

Sistem kontrol in sankcij

Države članice vzpostavijo sistem kontrol in sankcij iz člena 66(1), točka (e). Države članice prek plačilnih agencij ali organov, ki jih pooblastijo, vsako leto izvedejo upravne preglede vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo, da preverijo zakonitost in pravilnost v skladu s členom 59(1), točka (a). Ti pregledi se dopolnijo s pregledi na kraju samem, ki se lahko izvajajo na daljavo z uporabo tehnologije.

Vendar se lahko države članice odločijo, da pregledov na kraju samem ne bodo izvajale, kadar se pogoji za upravičenost intervencij spremljajo v okviru sistema za spremljanje površin iz člena 70.“;

(21)v členu 74 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) dodatnimi pravili za ocenjevanje kakovosti iz člena 70a;“;

(22)člen 75 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 75

Izvedbena pooblastila v zvezi s členi 68 do 70a

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a) obliki, vsebini in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju dostopa Komisije do:

(i) poročil o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin;

(ii) popravnih ukrepih iz člena 70a;

(b) osnovnih značilnostih in pravilih o sistemu vlog za pomoč iz člena 69 in sistemu za spremljanje površin iz člena 70, vključno s parametri postopnega povečevanja števila intervencij v okviru sistema za spremljanje površin.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 103(3).“;

(23)člen 83 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) upravičenci, ki prejemajo neposredna plačila v skladu z naslovom III, poglavje II, Uredbe (EU) 2021/2115, razen plačil iz člena 41a navedene uredbe;“;

(b)vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Z odstopanjem od odstavka 1 se kontrolni sistem v zvezi s pogojenostjo ne uporablja za upravičence do plačil iz člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115.“;

(c)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Upravičenci iz odstavka 1 tega člena so izvzeti iz kontrol v okviru sistema, vzpostavljenega v skladu z navedenim odstavkom, kadar površina, upravičena do plačil in podpore iz navedenega odstavka, kot je prijavljena v geoprostorski vlogi iz člena 69(1), ne presega 10 hektarov.

3. Države članice lahko za zagotavljanje izpolnjevanja pravil o pogojenosti uporabljajo svoje obstoječe kontrolne sisteme in upravne organe.

Ti sistemi morajo biti združljivi s kontrolnimi sistemi iz odstavka 1.“;

(d)odstavek 4 se črta;

(e)odstavek 6 se spremeni:

(i) uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„6. Države članice za izpolnjevanje svojih obveznosti na področju kontrole, določenih v odstavkih 1 in 3:“;

(ii) točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) določi kontrolni vzorec za preglede na kraju samem iz točke (a), ki se izvedejo vsako leto na podlagi letne analize tveganja, ki vključuje naključni del in zajema vsaj 1 % upravičencev iz odstavka 1 tega člena. Kadar država članica v skladu s členom 60(1), tretji pododstavek, ne izbere upravičenca za pregled ali kontrolni vzorec, zagotovi, da se upošteva najmanjša stopnja kontrole;“;

(24)člen 84 se spremeni:

(a)vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Z odstopanjem od odstavka 1 se sistem upravnih sankcij za pogojenost ne uporablja za upravičence do plačil iz člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115.“;

(b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Upravičenci iz člena 83(1) so izvzeti iz sankcij iz odstavka 1 tega člena, kadar površina, upravičena do plačil in podpore iz člena 83(1), kot je prijavljena v geoprostorski vlogi iz člena 69(1), ne presega 10 hektarov.“;

(25)člen 102 se spremeni:

(a)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(1), člena 17(5), člena 23(2), člena 38(2), člena 40(3), člena 41(3), člena 44(4) in (5), člena 47(1), člena 52(1), člena 55(6), člena 60(3), člena 64(3), člena 74, člena 76(2), člena 85(7), člena 89(2), člena 94(5) in (6), člena 95(2) ter člena 105 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 7. decembra 2021. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 11(1), člena 17(5), člena 23(2), člena 38(2), člena 40(3), člena 41(3), člena 44(4) in (5), člena 47(1), člena 52(1), člena 55(6), člena 60(3), člena 64(3), člena 74, člena 76(2), člena 85(7), člena 89(2), člena 94(5) in (6), člena 95(2) ter člena 105 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu prenos pooblastila iz navedenega sklepa preneha veljati. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

(b)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 11(1), členom 17(5), členom 23(2), členom 38(2), členom 40(3), členom 41(3), členom 44(4) in (5), členom 47(1), členom 52(1), členom 55(6), členom 60(3), členom 64(3), členom 74, členom 76(2), členom 85(7), členom 89(2), členom 94(5) in (6), členom 95(2) ter členom 105, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od datuma priglasitve navedenega akta Evropskemu parlamentu in Svetu ne nasprotuje delegiranemu aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(26) v členu 103(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene členov 11, 12, 17, 18, 23, 26, 32, 39 do 44, 47, 51 do 53, 55, 58, 59, 60, 64, 75, 82, 92, 95 in 100 lahko v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na intervencije v obliki neposrednih plačil, intervencije za določene sektorje, intervencije za razvoj podeželja in skupno ureditev trgov, Komisiji pomaga Odbor za kmetijska sklada, Odbor za skupno kmetijsko politiko, ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/2115, oziroma Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1308/2013.“

Člen 3

Prehodne določbe in ukrepi

1. Odobritve zahtevkov za spremembo strateških načrtov SKP, predloženih Komisiji pred začetkom veljavnosti te uredbe, ureja člen 119 Uredbe (EU) 2021/2115, kot se uporablja ob predložitvi navedenih zahtevkov.

2. Spremembe strateških načrtov SKP, ki so bile Komisiji priglašene v skladu s členom 119(9) Uredbe (EU) 2021/2115, vendar jih Komisija ni odobrila pred začetkom veljavnosti te uredbe, se vključijo v naslednjo zahtevo za strateško spremembo strateškega načrta SKP, predloženo v skladu s členom 119(2) Uredbe (EU) 2021/2115, kakor se spremeni s to uredbo.

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2, točka (5), pa se uporablja od 16. oktobra 2025.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi s sistemom pogojenosti, vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil, vrstami intervencij v nekaterih sektorjih in intervencij za razvoj podeželja ter letnimi poročili o smotrnosti in Uredbe (EU) 2021/2116 v zvezi z upravljanjem podatkov in interoperabilnosti, začasnimi ustavitvami plačil, letno potrditvijo smotrnosti ter kontrolami in sankcijami

1.2Zadevna področja

Programski sklop 8 – Kmetijstvo in pomorska politika v okviru razdelka 3 večletnega finančnega okvira 2021–2027 – Naravni viri in okolje

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

Za reševanje izzivov, s katerimi se trenutno spoprijema evropski kmetijski sektor, je splošni cilj tega predloga poenostaviti zakonodajo in izvajanje strateških načrtov SKP ter tako prispevati k zmanjšanju upravnega bremena in povečanju konkurenčnosti.

1.3.2Specifični cilji

Specifični cilj št.

Cilj te pobude je racionalizirati zakonodajo o strateških načrtih SKP in njihovo izvajanje za:

– boljše prepoznavanje različnih razmer na kmetijah,

– boljšo pripravo kmetov na njihovo vlogo podjetnikov,

– izboljšanje konkurenčnosti in

– zagotovitev večje prožnosti držav članic pri upravljanju načrtov.

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Pobuda bi morala kmetom olajšati prijavo in izvajanje podpornih shem strateškega načrta SKP, katerih cilj je povečati njihovo trajnostnost in konkurenčnost, in sicer s:

– preprečevanjem dvojnih obveznosti,

– zmanjšanjem pritiska nadzora z manjšim številom terenskih ogledov kmetij, ki jih morajo opraviti nacionalni organi,

– poenostavitvijo postopkov prijave,

– povečanjem prožnosti za kmete pri upravljanju zemljišč,

– omogočanjem višjega nadomestila kmetom za nastale stroške in izpad dohodka v zvezi z izvajanjem nekaterih obveznosti,

– razširitvijo in boljšim ciljnim usmerjanjem možnosti financiranja, npr. za čebelarje ali živinorejce,

– bolj prilagojeno metodo izračuna izgub za nekatere skupine kmetov ali območja s posebnimi potrebami, ki se ukvarjajo z obvladovanjem tveganja,

– večjo podporo kmetom, ki utrpijo izgube zaradi naravnih nesreč ali slabih vremenskih razmer,

– razširitvijo možnosti za vložitev zahtevka za pavšalno dohodkovno podporo in pavšalno podporo za poslovni razvoj malih kmetov,

– poenostavitvijo izvajanja naložb z večjo uporabo metode standardnih stroškov.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Za spremenjene ali nove intervencije se predlagajo novi kazalniki. Poleg tega se za merjenje smotrnosti uporabljajo obstoječi kazalniki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 34

 Podaljšanje obstoječega ukrepa

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Na podlagi vizije, napovedane v delovnem programu Komisije, je cilj pobude uvesti spremembe, ki jih bodo države članice in kmetje uporabljali od leta 2026.

Zaradi čezmejne in globalne narave najpomembnejših izzivov, s katerimi se spoprijema kmetijstvo EU, je potreben skupen odziv na ravni EU, ki bo zagotovil delovanje enotnega trga in enake konkurenčne pogoje, ki so že vzpostavljeni s skupno kmetijsko politiko. V skladu s tem pobuda spreminja zakonodajo EU, ki ureja, kako države članice izvajajo intervencije, ki se financirajo iz skladov EU.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Lanska pobuda za poenostavitev je prinesla znatne prihranke pri upravnem bremenu. Ta pobuda temelji na izkušnjah z lansko pobudo. Podrobnosti so na voljo v spremnem obrazložitvenem memorandumu k predlogu.

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Pobuda je skladna z večletnim finančnim okvirom.

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Vsi povezani odhodki bodo ostali v okviru posebne zgornje meje Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS).

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

– od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

– finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

Ni relevantno.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

Pobuda temelji na obstoječih pravilih spremljanja in poročanja za strateške načrte SKP.

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Pobuda temelji na obstoječih sistemih upravljanja in kontrole za strateške načrte SKP.

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Pobuda temelji na obstoječih pravilih spremljanja in poročanja za strateške načrte SKP ter jih poenostavlja.

Pobuda temelji na obstoječih pravilih kontrole za strateške načrte SKP.

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Pobuda temelji na obstoječih pravilih za preprečevanje goljufij in nepravilnosti v zvezi s strateškimi načrti SKP.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Predlog bo imel proračunske posledice zaradi spremembe člena 52(2) Uredbe (EU) 2021/2115, ki bo olajšala povečanje finančne pomoči Unije za sektorske intervencije v sektorju sadja in zelenjave.

Poleg tega ima predlog količinsko neopredeljive proračunske posledice, ki izhajajo iz spremembe člena 16(1) Uredbe (EU) 2021/2116. Predlagana sprememba navedene določbe iz financiranja v okviru kmetijske rezerve izključuje ukrepe, ki zagotavljajo podporo kmetom, ki so jih prizadele naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe. Predlog ne spreminja skupnega zneska rezerve. Vendar lahko določba privede do nižjih odhodkov v okviru rezerve, če se ne bo uporabila za ukrepe proti motnjam na trgu (člen 219 Uredbe (EU) št. 1308/2013), ukrepe v zvezi z boleznimi živali in škodljivimi organizmi rastlin ter izgubo zaupanja potrošnikov (člen 220 Uredbe (EU) št. 1308/2013), druge ukrepe za reševanje specifičnih problemov (člen 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013) ali sporazume in odločitve v obdobjih hudih neravnovesij na trgih (člen 222 Uredbe (EU) št. 1308/2013) (zadnji predlog morata sprejeti Evropski parlament in Svet ter mora začeti veljati (predlog Komisije za spremembo Uredbe (EU) št. 1308/2013 (COM(2024) 577 final)). Ker ni mogoče vnaprej predvideti, katere izjemne okoliščine bi lahko bile upravičene do podpore v obliki izrednih ukrepov, teh proračunskih posledic ni mogoče količinsko opredeliti. Predlagana sprememba bi lahko začela učinkovati (če bodo predlagane spremembe do takrat začele veljati) ne prej kot 16. oktobra 2025, torej v proračunskem letu 2026, saj so bila sredstva že dodeljena v okviru rezerve za leto 2025 za sektorje, ki so jih prizadele slabe vremenske razmere in naravne nesreče. Vsi povezani odhodki bodo ostali pod posebno zgornjo mejo Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS).

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif. 35	držav Efte 36	držav kandidatk in potencialnih kandidatk 37	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki

3	08 02 01 Kmetijska rezerva	nedif.	NE	NE	NE	NE
3	08 02 02 01 Sektor sadja in zelenjave	nedif.	NE	NE	NE	NE
3	08 02 04 01 Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost	nedif.	/NE	/NE	/NE	DA/NE
3	08 02 04 02 Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost	nedif.	NE	NE	NE	NE
3	08 02 04 03 Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete	nedif.	NE	NE	NE	NE
3	08 02 04 04 Shema za podnebje in okolje	nedif.	NE	NE	NE	NE
3	08 02 04 05 Vezana dohodkovna podpora	nedif.	NE	NE	NE	NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk in potencialnih kandidatk	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
3	08 02 04 07 Dopolnilna krizna plačila	nedif.	NE	NE	NE	NE

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

številka

GD <AGRI>

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2021–2027 SKUPAJ

2024

2025

2026

2027

Odobritve za poslovanje

08 02 02 01 Sektor sadja in zelenjave

obveznosti

(1a)

5,750

5,750

11,500

plačila

(2a)

5,750

5,750

11,500

obveznosti

(1b)

0,000

plačila

(2b)

0,000

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 38

Proračunska vrstica

(3)

0,000

Odobritve za GD <AGRI>

SKUPAJ

obveznosti

= 1a + 1b + 3

0,000

0,000

5,750

5,750

11,500

plačila

= 2a + 2b + 3

0,000

0,000

5,750

5,750

11,500

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2021–2027 SKUPAJ

2024

2025

2026

2027

Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

0,000

0,000

5,750

5,750

11,500

plačila

(5)

0,000

0,000

5,750

5,750

11,500

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

Odobritve iz RAZDELKA <3>
večletnega finančnega okvira

obveznosti

= 4 + 6

0,000

0,000

5,750

5,750

11,500

SKUPAJ

plačila

= 5 + 6

0,000

0,000

5,750

5,750

11,500

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2021–2027 SKUPAJ

2024

2025

2026

2027

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)

obveznosti

(4)

0,000

0,000

5,750

5,750

11,500

plačila

(5)

0,000

0,000

5,750

5,750

11,500

• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)

(6)

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6
večletnega finančnega okvira

obveznosti

= 4 + 6

0,000

0,000

5,750

5,750

11,500

SKUPAJ
(referenčni znesek)

plačila

= 5 + 6

0,000

0,000

5,750

5,750

11,500

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
		2024	2025	2026	2027
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira	obveznosti	0,000	0,000	5,750	5,750	11,500
SKUPAJ	plačila	0,000	0,000	5,750	5,750	11,500

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije



Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

Vrsta 39

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 40 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE	Leto	Leto	Leto	Leto	2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih

– Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 41

IZGLASOVANE ODOBRITVE

Leto

Leto

Leto

Leto

2024

2025

2026

2027

 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)

0

0

0

0

20 01 02 03 (delegacije EU)

0

0

0

0

01 01 01 01 (posredne raziskave)

0

0

0

0

01 01 01 11 (neposredne raziskave)

0

0

0

0

Druge proračunske vrstice (navedite)

0

0

0

0

• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)

20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)

0

0

0

0

20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)

0

0

0

0

Vrstica za upravno podporo
[XX 01 YY YY]

– na sedežu

0

0

0

0

– na delegacijah EU

0

0

0

0

01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)

0

0

0

0

01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)

0

0

0

0

Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7

0

0

0

0

Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7

0

0

0

0

SKUPAJ

0

0

0

0

Glede na splošno obremenjenost v razdelku 7, tako v smislu obsega osebja kot v smislu obsega odobritev, se potrebe po človeških virih krijejo z osebjem generalnega direktorata, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj generalnega direktorata ali drugih služb Komisije.

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

	Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije	Izredno dodatno osebje*
		financirano iz razdelka 7 ali odobritev za raziskave	financirano iz vrstice BA	financirano s pristojbinami
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom			n. r.
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU)

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci
Zunanji sodelavci

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2021–2027 SKUPAJ

2024

2025

2026

2027

RAZDELEK 7

Odhodki za IT (na ravni organizacije)

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

Seštevek za RAZDELEK 7

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

Odobritve zunaj RAZDELKA 7

Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik)

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

SKUPAJ

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

– se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

– zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

– zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

– ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

– je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3 Ocenjene posledice za prihodke

– Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– za lastna sredstva

– za druge prihodke

– Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 42
		leto 2024	leto 2025	leto 2026	leto 2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

Predlog ne vključuje zahtev digitalnega pomena, saj so bile zaradi odprave letne potrditve smotrnosti črtane s tem povezane obveznosti poročanja brez novih zahtev glede tokov podatkov. Vendar ta poenostavitev ni neposredna posledica racionalizacije obveznosti poročanja z uporabo digitalnih orodij, temveč posledica črtanja letne potrditve smotrnosti. Čeprav države članice za izvajanje SKP uporabljajo digitalne tehnologije, predlagane spremembe obveznosti poročanja niso povezane z navedenimi digitalnimi tehnologijami.

Ob upoštevanju načela „privzeto digitalno“, ki daje prednost uporabi digitalnih rešitev za zagotavljanje javnih storitev, je v Uredbo (EU) 2021/2116 uveden nov člen 13a, da se oceni stanje interoperabilnosti informacijskih sistemov za izvajanje, spremljanje in ocenjevanje SKP na nacionalni in čezmejni ravni. Ta novi člen bo dodatno okrepil digitalizacijo javnih storitev ter zagotovil nemoten pretok podatkov in primernost politik za prihodnost. Predlog je tako usklajen z načelom „privzeto digitalno“, ki spodbuja uporabo digitalnih tehnologij za izboljšanje učinkovitosti, uspešnosti in dostopnosti javnih storitev. Okrepil bo tudi prihodnje izvajanje načela „samo enkrat“. Zlasti sklicevanje v predlaganem členu 13a na sisteme digitalne identifikacije, ki se uporabljajo v podatkovnih sredstvih in informacijskih sistemih za izvajanje, spremljanje in ocenjevanje SKP, organom držav članic daje napotke, kako enkrat zbrati in večkrat uporabiti podatke v vzpostavljenih sistemih z edinstvenimi identifikatorji.

4.2Podatki

Ni relevantno.

Uskladitev z evropsko strategijo za podatke

Ni relevantno.

Uskladitev z načelom „samo enkrat“

Spodbujanje izvajanja načela „samo enkrat“ je ena od gonilnih sil zahtev iz predlaganega člena 13a Uredbe (EU) 2021/2116. Sklicevanje na sisteme digitalne identifikacije daje organom držav članic konkretne napotke, kako enkrat zbrati in večkrat uporabiti podatke v vzpostavljenih sistemih z edinstvenimi identifikatorji.

Pojasnite, kako so novoustvarjeni podatki najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi ter kako izpolnjujejo visoke standarde kakovosti.

Se ne uporablja, saj člen 2(3) vključuje posebne vrste podatkov.

4.3Digitalne rešitve

Se ne uporablja, saj zahteve ne predpisujejo posebne rešitve. Vendar države članice v svoji oceni upoštevajo uskladitev z Uredbo (EU) št. 910/2014, tudi glede evropske denarnice za digitalno identiteto za fizične in pravne osebe.

4.4Ocena interoperabilnosti

Se ne uporablja, saj zahteve ne predpisujejo posebne rešitve. Vendar bi morale države članice v svojem časovnem načrtu oceniti vidike interoperabilnosti, vključno s čezmejno razsežnostjo.

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

Ni relevantno.

(1) Evropa pred izbiro, Politične usmeritve naslednje Evropske komisije 2024–2029 .

(2) Draghi, M., The future of European competitiveness (Prihodnost evropske konkurenčnosti), september 2024.

(3)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij (COM(2025) 30 final): Kompas za konkurenčnost za EU .

(4)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij (COM(2025) 47 final): Enostavnejša in hitrejša Evropa: Sporočilo o izvajanju in poenostavitvi .

(5) Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za unijo pripravljenosti (JOIN(2025) 130 final z dne 26. marca 2025) .

(6) COM(2024) 225 final z dne 30. maja 2024, EUR-Lex .

(7) Uredba – EU – 2024/1468 – SL – EUR-Lex .

(8) Evropska komisija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja: Study on simplification and administrative burden for farmers and other beneficiaries under the CAP (Študija o poenostavitvi in upravnem bremenu za kmete in druge upravičence v okviru SKP), 2025, povezava: https://eu-cap-network.ec.europa.eu/publications/study-simplification-and-administrative-burden-farmers-and-other-beneficiaries-under .

(9) IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/441 z dne 6. marca 2025 o nujni finančni podpori v kmetijskih sektorjih v Španiji, na Hrvaškem, Cipru, v Latviji in na Madžarskem, ki so jih prizadele slabe vremenske razmere in naravne nesreče, v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 2025/441, 10.3.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/441/oj ).

(10) Uredba – 2018/848 – SL – EUR-Lex .

(11) Alvarez, R., Comparing Productivity of Organic and Conventional Farming Systems: A Quantitative Review (Primerjanje produktivnosti ekoloških in konvencionalnih sistemov kmetovanja: kvantitativni pregled), 2021: https://doi.org/10.1080/03650340.2021.1946040.

(12) Uredba – EU – 2023/2831 – SL – EUR-Lex .

(13) Uredba – 2021/523 – EN – EUR-Lex .

(14) UL C , , str. .

(15) UL C , , str. .

(16) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Kompas za konkurenčnost EU (COM(2025) 30 final z dne 29. januarja 2025).

(17) Enostavnejša in hitrejša Evropa: Sporočilo o izvajanju in poenostavitvi, Evropska komisija 2024–2029, 8556fc33-48a3-4a96-94e8-8ecacef1ea18_en .

(18) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Vizija za kmetijstvo in prehrano Skupno oblikovanje kmetijskega in živilskega sektorja, ki bo privlačen za prihodnje generacije (COM(2025) 75 final z dne 19. februarja 2025).

(19) Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2115/oj ).

(20) Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2116/oj ).

(21) Uredba (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L 2024/1468, 24.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1468/oj ).

(22) Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/1235 z dne 12. marca 2024 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L, 2024/1235, 26.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2024/1235/oj ).

(23) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L 20, 31.1.2022, str. 52, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2022/126/oj ).

(24) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/848/oj ).

(25) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1060/oj ).

(26) Uredba Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L, 2023/2831, 15.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2831/oj ).

(27) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/523/oj ).

(28) SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Evropska strategija za podatke (COM(2020) 66 final).

(29) Uredba (EU) 2024/903 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (Akt o interoperabilni Evropi) (UL L, 2024/903, 22.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/903/oj ).

(30) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/910/oj ).

(31) Uredba (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L 2024/1468, 24.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1468/oj ).

(32) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/441 z dne 6. marca 2025 o nujni finančni podpori v kmetijskih sektorjih v Španiji, na Hrvaškem, Cipru, v Latviji in na Madžarskem, ki so jih prizadele slabe vremenske razmere in naravne nesreče, v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

(33) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj ).

(34) Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(35) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(36) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(37) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(38) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(39) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest ...).

(40) Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(41) Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

(42) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

Država članica	Koledarsko leto 2025 Proračunsko leto 2026	Koledarsko leto 2026 Proračunsko leto 2027
Belgija	17 331 805	17 331 805
Bolgarija	33 153 681	33 412 568
Češka	33 122 850	33 122 850
Danska	28 149 040	28 149 040
Nemčija	180 241 656	180 241 656
Estonija	8 705 240	8 791 062
Irska	44 937 679	44 937 679
Grčija	73 458 409	73 458 409
Španija	177 305 135	177 524 124
Francija	261 562 218	261 394 218
Hrvaška	20 162 329	20 162 329
Italija	149 173 516	149 173 516
Ciper	2 142 542	2 142 542
Latvija	14 276 793	14 429 368
Litva	23 989 755	24 246 239
Luksemburg	1 351 754	1 351 754
Madžarska	49 801 629	49 801 629
Malta	737 356	737 356
Nizozemska	23 719 521	23 719 521
Avstrija	35 928 198	35 928 198
Poljska	134 243 576	135 179 090
Portugalska	35 146 807	35 410 328
Romunija	89 072 611	89 899 353
Slovenija	7 251 007	7 251 007
Slovaška	20 090 491	20 146 020
Finska	26 326 118	26 380 675
Švedska	26 954 340	26 961 185

Država članica	Koledarsko leto 2025 Proračunsko leto 2026	Koledarsko leto 2026 Proračunsko leto 2027
Belgija	23 109 073	23 109 073
Bolgarija	44 204 908	44 550 091
Češka	44 163 800	44 163 800
Danska	37 532 053	37 532 053
Nemčija	240 322 208	240 322 208
Estonija	11 606 987	11 721 416
Irska	59 916 905	59 916 905
Grčija	97 944 546	97 944 546
Španija	236 406 847	236 698 831
Francija	348 749 624	348 525 624
Hrvaška	26 883 106	26 883 106
Italija	198 898 021	198 898 021
Ciper	2 856 722	2 856 722
Latvija	19 035 724	19 239 157
Litva	31 986 340	32 328 319
Luksemburg	1 802 339	1 802 339
Madžarska	66 402 173	66 402 173
Malta	983 141	983 141
Nizozemska	31 626 028	31 626 028
Avstrija	47 904 264	47 904 264
Poljska	178 991 434	180 238 787
Portugalska	46 862 409	47 213 771
Romunija	118 763 481	119 865 804
Slovenija	9 668 010	9 668 010
Slovaška	26 787 322	26 861 360
Finska	35 101 491	35 174 233
Švedska	35 939 120	35 948 246“

GD <AGRI>								Leto			Leto			Leto			Leto			VFO 2021–2027 SKUPAJ
								2024			2025			2026			2027
Odobritve za poslovanje
08 02 02 01 Sektor sadja in zelenjave			obveznosti			(1a)								5,750			5,750			11,500
			plačila			(2a)								5,750			5,750			11,500
			obveznosti			(1b)														0,000
			plačila			(2b)														0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 38
Proračunska vrstica						(3)														0,000
Odobritve za GD <AGRI> SKUPAJ			obveznosti			= 1a + 1b + 3		0,000			0,000			5,750			5,750			11,500
			plačila			= 2a + 2b + 3		0,000			0,000			5,750			5,750			11,500
							Leto			Leto			Leto			Leto			VFO 2021–2027 SKUPAJ
							2024			2025			2026			2027
Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti			(4)			0,000			0,000			5,750			5,750			11,500
	plačila			(5)			0,000			0,000			5,750			5,750			11,500
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ				(6)			0,000			0,000			0,000			0,000			0,000
Odobritve iz RAZDELKA <3> večletnega finančnega okvira	obveznosti			= 4 + 6			0,000			0,000			5,750			5,750			11,500
SKUPAJ	plačila			= 5 + 6			0,000			0,000			5,750			5,750			11,500
									Leto			Leto			Leto			Leto			VFO 2021–2027 SKUPAJ
									2024			2025			2026			2027
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)		obveznosti			(4)				0,000			0,000			5,750			5,750			11,500
		plačila			(5)				0,000			0,000			5,750			5,750			11,500
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)					(6)				0,000			0,000			0,000			0,000			0,000
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira		obveznosti			= 4 + 6				0,000			0,000			5,750			5,750			11,500
SKUPAJ (referenčni znesek)		plačila			= 5 + 6				0,000			0,000			5,750			5,750			11,500