EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 2.4.2025
COM(2025) 139 final
2025/0072(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede oblikovanja novih pravil o pisnem postopku in dostopa članic do arhivov Mednarodnega sveta za žito
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki naj se v imenu Unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito v zvezi s predvideno spremembo poslovnika Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) glede določitve novih pravil o odločanju po pisnem postopku in dostopu članic do arhivov Mednarodnega sveta za žito.
2.Ozadje predloga
2.1.Konvencija o trgovanju z žitom iz leta 1995
Cilj Konvencije je pospešiti mednarodno sodelovanje glede vseh vidikov trgovanja z žitom, spodbuditi širitev mednarodnega trgovanja z žitom ter zagotoviti čim bolj prost pretok tega trgovanja. Poleg tega je cilj Konvencije čim bolj prispevati k stabilnosti mednarodnih trgov žita, kar je v interesu vseh članic, povečati svetovno prehransko varnost ter ustvariti forum za izmenjavo informacij in razpravo o vprašanjih, s katerimi se članice srečujejo pri trgovanju z žitom.
Konvencija je začela veljati 1. julija 1995.
Evropska unija je pogodbenica Konvencije 1 .
Konvencija je bila sklenjena za obdobje treh let, in sicer do 30. junija 1998, od takrat pa jo je Mednarodni svet za žita redno podaljševal. Vsakokrat se Konvencija v skladu s členom 33 Konvencije podaljša za največ dve leti. Nazadnje je bila podaljšana s sklepom Mednarodnega sveta za žito 14. junija 2023 in je veljavna do 30. junija 2025.
Konvencija naj bi se 12. junija 2025 nadalje podaljšala do 30. junija 2027.
Poslovnik Konvencije določa podrobna pravila za izvajanje Konvencije in delovanje Mednarodnega sveta za žito.
2.2.Mednarodni svet za žito
Mednarodni svet za žito je medvladna organizacija, ki si prizadeva doseči cilje iz člena 1 Konvencije. Cilji Mednarodnega sveta za žito so zlasti:
·pospeševanje mednarodnega sodelovanja v vseh vidikih trgovanja z žitom;
·spodbujanje širjenja, odprtosti in pravičnosti mednarodnega trgovanja v sektorju žita;
·prispevanje k stabilnosti mednarodnega trga za žito, krepitev svetovne prehranske varnosti in prispevanje k razvoju držav, katerih gospodarstvo je odvisno od komercialne prodaje žita.
Ti cilji se poskušajo doseči z izboljšanjem preglednosti trgov z izmenjavo informacij ter analizami in posvetovanji o razvoju trgov in politike.
V Mednarodnem svetu za žito je trenutno 30 članic, med katerimi je veliko največjih proizvajalk in uvoznic žita na svetovni ravni. Poleg Evropske unije so članice Mednarodnega sveta za žito med drugimi tudi Argentina, Avstralija, Kanada, Indija, Japonska, Rusija, Ukrajina, Združeno kraljestvo in ZDA. Vendar Kitajska in Brazilija nista članici.
30 članic Mednarodnega sveta za žito ima skupno 2 000 glasov.
Za proračunske postopke (glej člen 11 Konvencije), tj. določitev letnih finančnih prispevkov članic, ima v obdobju 2024/25 Unija 375 glasov 2 .
Za odločanje z glasovanjem (glej člen 12 Konvencije) je 11 članicam izvoznicam razdeljenih 1 000 glasov (vključno z Unijo z 240 glasovi), 19 članicam uvoznicam pa 1 000 glasov. Poudariti je treba, da Mednarodni svet za žito načeloma deluje na podlagi soglasja, zato se glasuje zelo redko.
Evropsko unijo na zasedanjih Mednarodnega sveta za žito zastopa Evropska komisija. Države članice se lahko udeležijo zasedanj Mednarodnega sveta za žito, zlasti sej Sveta.
2.3.Predvideni akti Mednarodnega sveta za žito
2.3.1. Sklepi Sveta po pisnem postopku
V zadnjih letih je bilo nekaj sklepov Mednarodnega sveta za žito sprejetih po pisnem postopku. Vendar v poslovniku ni bilo jasnih pravil. Zato je EU na seji upravnega odbora Mednarodnega sveta za žito 2. maja 2024 zahtevala vzpostavitev postopka za sprejemanje sklepov Mednarodnega sveta za žito po pisnem postopku.
Sekretariat Mednarodnega sveta za žito je prvi osnutek predloga 3 predstavil na seji upravnega odbora 11. decembra 2024. Odbor se je strinjal glede posredovanja osnutka predloga 4 v informativne namene na 61. seji Mednarodnega sveta za žito, predvideni 23. januarja 2025.
Predlog (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt), ki se po potrebi pregleda, bo uvrščen na dnevni red 62. seje Mednarodnega sveta za žito 12. junija 2025, da bi se o njem sprejel sklep.
V skladu s predlogom, ki temelji na členu 14 (Sklepi) Konvencije, bosta spremenjena pravilo 19 (Seje Sveta: glasovanje) in pravilo 20 (Upravni odbor) poslovnika.
Nova točka „(c) Sklepi po pisnem postopku“ bo vključena v pravilo 19 in nova točka „(d) Sklepi po pisnem postopku“ bo dodana v pravilo 20.
S predvidenim aktom, ki je odgovor na zahtevo EU, bodo določena jasna pravila glede pogojev odločanja po pisnem postopku v Mednarodnem svetu za žito.
2.3.2.Dostop članic do arhivov Mednarodnega sveta za žito
V skladu s členom 20 (Privilegiji in imunitete) Konvencije „status, privilegije in imunitete Sveta na ozemlju Združenega kraljestva še naprej ureja Sporazum o sedežu med vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Mednarodnim svetom za pšenico“. V skladu s členom 6 Sporazuma o sedežu so arhivi organizacije (Mednarodnega sveta za žito) nedotakljivi.
Po nepooblaščenem dostopu do spletnega mesta članic Mednarodnega sveta za žito leta 2024 in ob priznavanju, da bi bilo treba v nekaterih primerih razmisliti o izjemah od nedotakljivosti arhivov Mednarodnega sveta za žito, je sekretariat Mednarodnega sveta za žito predlagal, da se v poslovnik vstavi novo pravilo 26.
Prvi osnutek predloga 5 je bil predstavljen v informativne namene na 61. seji Mednarodnega sveta za žito 23. januarja 2025.
Predlog (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt), ki se po potrebi pregleda, bo uvrščen na dnevni red 62. seje Mednarodnega sveta za žito 12. junija 2025, da bi se o njem sprejel sklep.
V skladu s predlogom, ki temelji na členu 20 Konvencije, bo poslovniku dodan nov člen 26 o dostopu članic do arhivov Mednarodnega sveta za žito.
V novem členu 26 bodo pojasnjeni pogoji in postopek za dostop do arhivov Mednarodnega sveta za žito. Zlasti se vse zahteve za dostop do arhiva Mednarodnega sveta za žito predložijo v pisni obliki, vložnik pa mora biti jasno opredeljen.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
S predlaganimi novimi pravili o pisnem postopku, ki jih je zahtevala EU, bo poskrbljeno za jasnost glede pogojev odločanja po pisnem postopku v Mednarodnem svetu za žito.
Predlog za oblikovanje novega pravila o dostopu do arhivov Mednarodnega sveta za žito je pripravil sekretariat Mednarodnega sveta za žito. Z njim bo zagotovljena jasnost glede pogojev za dostop do arhivov Mednarodnega sveta za žito.
Evropska unija je bila vedno dejavna članica Mednarodnega sveta za žito; predlagana nova pravila naj bi zagotovila več jasnosti pri delovanju organizacije in dodatno izboljšala preglednost Mednarodnega sveta za žito.
Namen tega predloga je pridobiti pooblastilo Sveta, da Komisija v imenu Evropske unije glasuje za predlagane spremembe poslovnika Mednarodnega sveta za žito. Formalni sklepi o predlogih so predvideni za 62. sejo Mednarodnega sveta za žito, ki bo potekala 12. junija 2025.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 6 .
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Predvideni akti Mednarodnega sveta za žito vplivajo na spremembo poslovnika, saj določajo nova pravila o odločanju po pisnem postopku in dostopu članic do arhivov Mednarodnega sveta za žito.
Poslovnik določa podrobna pravila za upravljanje Konvencije, ki je mednarodni sporazum in zavezuje Unijo. Predvideni akti imajo torej pravne učinke.
Predvideni akti ne dopolnjujejo ali spreminjajo institucionalnega okvira Konvencije.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
Načela
Materialna pravna podlaga za sklep iz člena 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega se v imenu Evropske unije zastopa stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na trgovanje s kmetijskimi proizvodi.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je torej člen 207(4), prvi pododstavek, PDEU (skupna trgovinska politika).
4.3.Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti prvi pododstavek člena 207(4) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
5.Skladnost z načelom „privzeto digitalen“
Glede na izvedeno digitalno oceno ta predlog nima digitalnih razsežnosti, saj ni digitalnega pomena.
Predlog določa stališče EU glede spremembe poslovnika Konvencije. S spremembami bodo določena nova pravila o odločanju po pisnem postopku v Mednarodnem svetu za žito in dostopu članic do arhivov Mednarodnega sveta za žito.
Digitalna sredstva ali izmenjava podatkov ne spada na področje uporabe predloga.
6.Objava predvidenega akta
Ker bodo akti Mednarodnega sveta za žito spremenili poslovnik Konvencije, bodo objavljeni na uradni spletni strani Mednarodnega sveta za žito.
2025/0072 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede oblikovanja novih pravil o pisnem postopku in dostopa članic do arhivov Mednarodnega sveta za žito
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Konvencijo o trgovanju z žitom iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 96/88/ES 7 in je začela veljati 1. julija 1995. Konvencija je bila sklenjena za obdobje treh let in se redno podaljšuje.
(2)Poslovnik Konvencije je Mednarodni svet za žito odobril 6. julija 1995.
(3)Člen 14 Konvencije in pravilo 19 poslovnika določata pravila o sklepih Mednarodnega sveta za žito. Vendar odločanje po pisnem postopku ni jasno opredeljeno.
(4)Sekretariat Mednarodnega sveta za žito je 16. decembra 2024 predlagal spremembo pravil 19 in 20 poslovnika, da bi se določila nova pravila o odločanju po pisnem postopku v Svetu in upravnem odboru. Cilj sprememb je jasno opredeliti pogoje za sprejemanje sklepov po pisnem postopku.
(5)Po členu 20 Konvencije se status, privilegiji in imunitete Sveta na ozemlju Združenega kraljestva urejajo na podlagi Sporazuma o sedežu med vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter Mednarodnim svetom za pšenico, ki je pravni predhodnik Mednarodnega sveta za žito. Navedeni sporazum določa, da so arhivi Mednarodnega sveta za žito nedotakljivi.
(6)Sekretariat Mednarodnega sveta za žito je 16. decembra 2024 predlagal, da se poslovniku doda nov člen 26 o dostopu članic do arhivov Mednarodnega sveta za žito. Cilj predlaganega novega pravila je določiti jasne pogoje in postopek za dostop do arhivov Mednarodnega sveta za žito. Zlasti se vse zahteve za dostop do arhiva Mednarodnega sveta za žito predložijo v pisni obliki, vložnik pa mora biti jasno opredeljen.
(7)Primerno je določiti stališča, ki naj se v imenu Unije zastopajo na 62. seji Mednarodnega sveta za žito glede spremembe poslovnika Konvencije v zvezi z uvedbo novih pravil o odločanju po pisnem postopku in pogojev za dostop do arhivov Mednarodnega sveta za žito. Namen predlaganih sprememb je zagotoviti več jasnosti pri delovanju organizacije in dodatno izboljšati preglednost Mednarodnega sveta za žito, zato so v interesu Unije –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 62. seji Mednarodnega sveta za žito, je, da se glasuje za vključitev nove točke (c) v pravilo 19 in nove točke (d) v pravilo 20 poslovnika Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995, v skladu s predlogom, ki ga je sekretariat Mednarodnega sveta za žito predložil 16. decembra 2024, da bi se vzpostavil postopek za sprejemanje sklepov Mednarodnega sveta za žito po pisnem postopku.
Člen 2
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 62. seji Mednarodnega sveta za žito, je, da se glasuje za vključitev novega pravila 26 v poslovnik Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995, v skladu s predlogom, ki ga je sekretariat Mednarodnega sveta za žito predložil 16. decembra 2024, da bi se pojasnili pogoji za dostop do arhivov Mednarodnega sveta za žito.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik