EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.3.2025

COM(2025) 131 final

2018/0198(COD)

SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU

v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

v zvezi s

stališčem Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru

2018/0198 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU

v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

v zvezi s

stališčem Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru

1.Ozadje

Datum predložitve predloga Evropskemu parlamentu in Svetu (dokument COM(2018) 373 final – 2018/0198 COD):	29. maj 2018
Datum stališča Evropskega parlamenta v prvi obravnavi:	14. februar 2019
Datum predložitve spremenjenega predloga Evropskemu parlamentu in Svetu (dokument COM(2023) 790 final – 2018/0198 (COD)):	12. december 2023
Datum mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora:	24. april 2024
Datum mnenja Evropskega odbora regij:	17. april 2024
Datum sprejetja stališča Sveta:	[24. marec 2025]

2.Cilj predloga Komisije

Komisija je 12. decembra 2023 sprejela spremembo svojega predloga uredbe o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru (COM(2023) 790 o spremembi COM(2018) 373). Z navedeno spremembo je naslov predlagane uredbe spremenila v uredbo o „olajševanju čezmejnih rešitev“. Namen spremenjenega predloga uredbe je olajšati odpravljanje ovir in pospešiti izvajanje čezmejnih projektov, ki neposredno vplivajo na ljudi v obmejnih regijah EU, ter tako prispevati h krepitvi delovanja enotnega trga ter spodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU.

Komisija za uspešno iskanje rešitev za pravne in upravne ovire, ki izhajajo iz nacionalnega prava ali prakse ter bi lahko ogrozile čezmejno interakcijo in razvoj čezmejnih regij, predlaga pravni okvir, ki se uporablja za vse države članice. Tako želi na ravni EU dopolniti obstoječe instrumente, ki podpirajo teritorialno sodelovanje, in sicer programe Interreg in evropska združenja za teritorialno sodelovanje.

Predlagani pravni okvir ima obliko standardnega postopka, v skladu s katerim mora vsaka država članica vzpostaviti vsaj eno čezmejno koordinacijsko točko kot enotno kontaktno točko za lokalne deležnike (v nadaljnjem besedilu: pobudniki), ki potrebujejo analizo vzrokov za morebitno oviro za čezmejno interakcijo v obmejnih regijah EU in sredstva za njeno odpravo. Ta postopek se začne s pristopom od spodaj navzgor, in sicer ga sprožijo pobudniki, ki izkažejo pravni interes za čezmejno javno storitev ali nekatere dele infrastrukture. Ko čezmejna koordinacijska točka ali pristojni organ opredeli in oceni oviro, se uporabi vnaprej vzpostavljeni skupni postopek za države članice (orodje za olajševanje čezmejnih rešitev), ki ga določa spremenjeni predlog, da bi se olajšala odprava ovire. To orodje je povsem neobvezno in ne nadomešča drugih mehanizmov sodelovanja EU ali mednarodnega sodelovanja.

Poleg tega predlog Komisiji omogoča, da izkoristi celovitejše strokovno znanje o čezmejnih ovirah v EU, in od nje zahteva, da državam članicam pomaga s: (i) podporo krepitvi njihovih institucionalnih zmogljivosti za izvajanje Uredbe, (ii) vzpostavitvijo javnega registra spisov, (iii) spodbujanjem izmenjave izkušenj in (iv) spodbujanjem izmenjave znanja, pridobljenega s pobudo „b-rešitve“.

3.Pripombe na stališče Sveta

Evropski parlament in Svet sta 28. januarja 2025 dosegla politični dogovor. Stališče Sveta v prvi obravnavi v celoti odraža ta dogovor, ki v spremenjeni predlog Komisije uvaja vrsto sprememb.

·Dogovor uvaja nov naslov, ki se glasi „Uredba o instrumentu obmejnih regij za razvoj in rast (BRIDGEforEU)“.

·V skladu z dogovorom se države članice same odločijo, ali bodo vzpostavile čezmejne koordinacijske točke. Države članice, ki se ne odločijo za vzpostavitev vsaj ene koordinacijske točke, in države članice, ki potrebujejo čas za njeno vzpostavitev, morajo imenovati ustrezen organ. S tem organom lahko stopijo v stik koordinacijske točke v sosednjih državah članicah, da obravnava čezmejne spise.

·Dogovor izključuje fizične osebe iz opredelitve pobudnikov, da bi se zmanjšalo število čezmejnih spisov, ki bi jih pobudniki lahko predložili čezmejnim koordinacijskim točkam.

·Dogovor iz obveznosti imenovanja ustreznega organa izvzema otoške države članice.

·Dogovor uvaja prostovoljno uporabo podobnega koordinacijskega okvira za obmejne regije EU pri sodelovanju z državami kandidatkami ali pridruženimi državami.

·Dogovor odpravlja zahtevo po vzpostavitvi nacionalnega javnega registra čezmejnih spisov v vsaki državi članici. Namesto tega se bo na ravni EU vodil enotni register, v katerega bodo vključeni podatki, ki jih morajo poslati države članice. Strukturirane informacije, ki jih morajo zagotoviti države članice, so opredeljene v novi prilogi.

·Dogovor zmanjšuje pogostost pošiljanja podatkov in informacij Komisiji s štirikrat letno na enkrat letno. V Prilogi so določene zahteve glede poročanja za države članice, ki imajo čezmejne koordinacijske točke, in za tiste brez njih.

·Dogovor pojasnjuje: (i) da uredba ne bo vplivala na pravico držav članic do uporabe obstoječih postopkov ali mednarodnih sporazumov za reševanje čezmejnih ovir niti na njihovo pravico do vzpostavitve oziroma sklenitve novih tovrstnih postopkov ali sporazumov, (ii) seznam nalog čezmejnih koordinacijskih točk, (iii) možnosti prenosa spisov med čezmejnimi koordinacijskimi točkami, (iv) obseg pravnega varstva, (v) možne vire finančne podpore EU in (vi) roke, ki se uporabljajo za odgovor pobudnikom.

Komisija podpira doseženi dogovor.

Komisija je z določbo v spremenjenem predlogu, v skladu s katero se morajo v vseh državah članicah vzpostaviti čezmejne koordinacijske točke, želela podpreti čezmejno sodelovanje, in sicer s spodbujanjem vzpostavitve učinkovite mreže za izmenjavo znanja, razvoj zmogljivosti in zagotavljanje enake obravnave pobudnikov v vseh državah članicah.

Vendar bi prostovoljni pristop s postopnim uvajanjem ustvaril močan učinek prelivanja, tudi v državah članicah in regijah, ki nimajo čezmejne koordinacijske točke, vendar so imenovale ustrezni organ. Dogovor bo tudi povečal prepoznavnost čezmejnih spisov in Komisiji omogočil, da podpre krepitev institucionalnih zmogljivosti držav članic, med drugim z izmenjavo znanja.

V Prilogi k temu sporočilu je predlagana ocena finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga, ki pojasnjuje vpliv vzpostavitve registra čezmejnih spisov Unije na vire Komisije, ne da bi morale države članice vzpostaviti nacionalne javne registre za take spise.

4.Zaključek

Stališče Sveta je za Komisijo sprejemljivo. Odraža cilje spremenjenega predloga Komisije ter bo olajšal opredelitev in odpravljanje čezmejnih ovir, ki izhajajo iz različnih tehničnih standardov, upravnih postopkov in zakonov. Z odpravo teh ovir za izvajanje čezmejnih infrastrukturnih projektov ali projektov javnih storitev se bo: (i) izboljšalo delovanja evropskega enotnega trga; (ii) podprl razvoj obmejnih regij EU ter (iii) ljudem in podjetjem omogočil boljši dostop do storitev in gospodarskih priložnosti.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.3.2025

COM(2025) 131 final

PRILOGA

Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s stališčem Sveta o sprejetju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru

Ocena finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga

PRILOGA

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1.Naslov predloga/pobude3

1.2.Zadevna področja3

1.3.Cilji3

1.3.1.Splošni cilji3

1.3.2.Specifični cilji3

1.3.3.Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4.Kazalniki smotrnosti4

1.4.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5.Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti5

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7.Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1.Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti8

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE9

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice9

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve10

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje10

3.2.1.1.Odobritve iz izglasovanega proračuna10

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)13

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve14

3.2.3.1.Odobritve iz izglasovanega proračuna14

3.2.4.Ocenjene potrebe po človeških virih14

3.2.4.1.Financirano iz izglasovanega proračuna14

3.2.5.Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami15

3.2.6.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom16

3.2.7.Udeležba tretjih oseb pri financiranju16

3.3.Ocenjene posledice za prihodke17

4.DIGITALNE RAZSEŽNOSTI18

4.1.Zahteve digitalnega pomena18

4.2.Podatki19

4.3.Digitalne rešitve21

4.4.Ocena interoperabilnosti21

4.5.Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju22

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o instrumentu obmejnih regij za razvoj in rast (BRIDGEforEU)

1.2.Zadevna področja

Kohezijska politika

1.3.Cilji

1.3.1.Splošni cilji

Uredba BRIDGEforEU vzpostavlja okvir za lažje opredeljevanje in reševanje čezmejnih ovir, ki otežkočajo vzpostavljanje in delovanje: (i) katerega koli dela infrastrukture, potrebne za javne ali zasebne čezmejne dejavnosti, ali (ii) katere koli čezmejne javne storitve, ki se opravlja v določeni čezmejni regiji ter spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v tej čezmejni regiji.

Uredba državam članicam zlasti omogoča, da vzpostavijo čezmejne koordinacijske točke. Subjekti obmejnih regij, ki se srečujejo z ovirami, lahko čezmejnim koordinacijskim točkam pošljejo spise o teh ovirah v oceno in za morebitno izvedbo rešitve.

Člen 13 Uredbe določa, da bo Komisija izvajala usklajevalne naloge. Ta ocena finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga je neposredno povezana z izvajanjem teh nalog.

1.3.2.Specifični cilji

Specifični cilj št. 1

Vzpostaviti in vzdrževati enotni javni register čezmejnih spisov na ravni EU.

Specifični cilj št. 2

Objaviti in posodabljati seznam vseh nacionalnih in regionalnih čezmejnih koordinacijskih točk.

Specifični cilj št. 3

Spodbujati izmenjavo izkušenj med državami članicami in zlasti med čezmejnimi koordinacijskimi točkami, hkrati pa krepiti institucionalno zmogljivost, ki jo države članice potrebujejo za učinkovito izvajanje te uredbe.

1.3.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Pričakuje se, da bo sprejetje uredbe privedlo do vzpostavitve čezmejnih koordinacijskih točk v več državah članicah (nekatere od njih bodo imele več kot eno točko). Te čezmejne koordinacijske točke bodo na nacionalni ravni sodelovale s pristojnimi organi, da bi poiskale rešitve za čezmejne ovire.

Z vzpostavitvijo čezmejnih koordinacijskih točk bodo deležniki v obmejnih regijah imeli možnost najti rešitve za obstoječe ovire. Tako se bo povečala njihova zmogljivost za čezmejne interakcije s sosednjimi regijami, s čimer se bo okrepil enotni trg.

1.3.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Za specifični cilj 1

Kazalnik 1.1: Vzpostavitev javnega registra čezmejnih spisov na ravni EU – uvedba do decembra 2025; testiranje in končna objava do junija 2026.

Kazalnik 1.2: Najdaljši čas od trenutka, ko države članice pošljejo informacije o novih spisih, do trenutka, ko so ti spisi javno dostopni – 60 dni (ta kazalnik se uporablja šele po objavi registra).

Za specifični cilj 2

Kazalnik 2.1: Objava seznama čezmejnih koordinacijskih točk v EU do decembra 2025.

Kazalnik 2.2: Najdaljši čas od trenutka, ko države članice pošljejo informacije o čezmejnih koordinacijskih točkah, do trenutka, ko so te čezmejne koordinacijske točke objavljene na javnem seznamu – 60 dni (ta kazalnik se uporablja šele po prvi objavi seznama).

Za specifični cilj 3

Kazalnik 3.1: Število sestankov, na katere so povabljene vse čezmejne koordinacijske točke s seznama: vsaj enkrat na leto

1.4.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 1

 Podaljšanje obstoječega ukrepa

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Člen 13 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu obmejnih regij za razvoj in rast (BRIDGEforEU) določa seznam usklajevalnih nalog, za katere bo zadolžena Komisija.

Razlogi za ukrepanje na ravni EU (predhodno): v skladu s sporočilom COM(2017) 534 in poročilom COM(2021) 393 je zaradi čezmejnih ovir oviran razvoj obmejnih regij. Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da je treba posebno pozornost nameniti razvoju teh regij.

Služba Evropskega parlamenta za raziskave je izvedla študijo o oceni evropske dodane vrednosti, v kateri je ocenila podatke iz obdobja 2014–2019. V študiji je bilo ugotovljeno, da bi odprava ovir znatno koristila obmejnim regijam na ravni NUTS 3 in celotnemu gospodarstvu EU. Natančneje, popolna odprava pravnih in upravnih ovir bi prinesla skupno bruto dodano vrednost v višini približno 457 milijard EUR (kar je 3,8 % skupne bruto dodane vrednosti EU v letu 2019). Odprava 20 % ovir za vse obmejne regije bi ustvarila skupno 123 milijard EUR bruto dodane vrednosti (kar predstavlja približno 1 % skupne bruto dodane vrednosti EU za leto 2019), ter – v smislu koristi za zaposlovanje – 1 milijon delovnih mest (kar predstavlja približno 0,5 % skupne zaposlenosti na ravni Unije).

Pričakovana dodana vrednost EU (naknadno): izvajanje Uredbe in vzpostavitev polno delujočih čezmejnih koordinacijskih točk bosta omogočila odpravo nekaterih od teh mejnih ovir. V skladu s poročilom COM(2021) 393 so obmejne regije živi laboratoriji evropskega povezovanja. Z odpravo mejnih ovir bodo meje postale bolj prepustne za ljudi, ki živijo v teh regijah, ki bodo tako lahko v celoti izkoristili prednosti enotnega trga.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Pobuda „b-rešitve“ je za vsak primer posebej pokazala, kako čezmejne ovire otežkočajo vsakodnevno življenje v obmejnih regijah in kako se lahko te ovire odpravijo z ustreznim pravnim okvirom.

Analiza primerov, obravnavanih v okviru pobude „b-rešitve“, pri kateri je bil upoštevan predlog Komisije iz maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru 2 , kaže, da bi bilo mogoče vsaj tretjino teh ovir odpraviti s takim pravnim orodjem EU.

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Izvajanje uredbe BRIDGEforEU bo pripomoglo k učinkovitejšemu izvajanju programov Interreg.

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Spremenjeni predlog Komisije iz decembra 2023 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru 3 določa, da se v vsaki državi članici vzpostavi register čezmejnih spisov.

Sozakonodajalca sta se med pogajanji o zakonodajnem predlogu dogovorila o spremembi, ki določa vzpostavitev enotnega registra spisov na ravni EU. Zato ni druge možnosti, kot da register vzpostavi Komisija.

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

– od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

– finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja od decembra 2025 do junija 2026,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini izvrševanja proračuna 4

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

–subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

Komisija implementira:

— register čezmejnih spisov (uvedba do decembra 2025, objava do junija 2026),

— seznam čezmejnih koordinacijskih točk (objava do decembra 2025)

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Države članice morajo vsaj enkrat letno zagotoviti informacije o čezmejnih spisih, informacije o vzpostavitvi (ali spremembi) čezmejnih koordinacijskih točk pa dva meseca po sprejetju zadevnih odločitev (člen 4(4) uredbe BRIDGEforEU).

Komisija bo stalno spremljala te obveznosti ter pravilno delovanje registra spisov in seznama čezmejnih koordinacijskih točk.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Izvajanje s strani Komisije bi omogočilo razvoj sinergij z drugimi orodji, ki že obstajajo na področju kohezijske politike.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

V zvezi z implementacijo registra niso bila ugotovljena nobena posebna tveganja.

Ni znatnih stroškov, ki bi bili posebej povezani z izvajanjem pregledov.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Tveganja goljufij in nepravilnosti so kar najmanjša, saj je Komisija odgovorna za izvedbo in zato niso vključene tretje osebe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif. 5	držav Efte 6	držav kandidatk in potencialnih kandidatk 7	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
H2a	05 02 02 ESRR – Operativna tehnična pomoč	dif./	NE	NE	NE	NE
H7	20 01 02 01 – Osebni prejemki, nadomestila in dodatki – Sedež in predstavništva	nedif.	NE	NE	NE	NE

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1.Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

številka

H2a

GD: <REGIO.>

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2021–2027 SKUPAJ

2024

2025

2026

2027

Odobritve za poslovanje

Proračunska vrstica 05 02 02 00

obveznosti

(1b)

0,4

0,1

0,1

0,600

plačila

(2b)

0,2

0,3

0,1

0,600

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 8

Proračunska vrstica

(3)

0,000

Odobritve

za GD <REGIO.> SKUPAJ

obveznosti

= 1a + 1b + 3

0,000

0,400

0,100

0,100

0,600

plačila

= 2a + 2b + 3

0,000

0,200

0,300

0,100

0,600

================================================================================================

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2021–2027 SKUPAJ

2024

2025

2026

2027

Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

0,000

0,400

0,100

0,100

0,600

plačila

(5)

0,000

0,400

0,100

0,100

0,600

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

Odobritve iz RAZDELKA <2a> večletnega finančnega okvira

obveznosti

= 4 + 6

0,000

0,400

0,100

0,100

0,600

SKUPAJ

plačila

= 5 + 6

0,000

0,200

0,300

0,100

0,600

			Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2024	2025	2026	2027
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)	obveznosti	(4)	0,000	0,400	0,100	0,100	0,600
	plačila	(5)	0,000	0,200	0,300	0,100	0,600
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)		(6)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira	obveznosti	= 4 + 6	0,000	0,400	0,100	0,100	0,600
SKUPAJ (referenčni znesek)	plačila	= 5 + 6	0,000	0,200	0,300	0,100	0,600

Razdelek večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“ 9

GD: <REGIO.>

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2021–2027 SKUPAJ

2024

2025

2026

2027

 Človeški viri

0,000

0,051

0,101

0,188

0,340

 Drugi upravni odhodki

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

DG <REGIO> SKUPAJ

odobritve

0,000

0,051

0,101

0,188

0,340

Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,000

0,051

0,101

0,188

0,340

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
		2024	2025	2026	2027
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira	obveznosti	0,000	0,451	0,201	0,288	0,940
SKUPAJ	plačila	0,000	0,251	0,401	0,288	0,940

=================================================================================================

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije



Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 10

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 11 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1.Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE	Leto	Leto	Leto	Leto	2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,051	0,101	0,188	0,340
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,051	0,101	0,188	0,340
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,051	0,101	0,188	0,340

3.2.4.Ocenjene potrebe po človeških virih

– Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1.Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 12

IZGLASOVANE ODOBRITVE

Leto

Leto

Leto

Leto

2024

2025

2026

2027

 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)

0

0,0

0

1

20 01 02 03 (delegacije EU)

0

0

0

0

01 01 01 01 (posredne raziskave)

0

0

0

0

01 01 01 11 (neposredne raziskave)

0

0

0

0

Druge proračunske vrstice (navedite)

0

0

0

0

• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)

20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)

0

0,5

1

0

20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)

0

0

0

0

Vrstica za upravno podporo
[XX 01 YY YY]

– na sedežu

0

0

0

0

– na delegacijah EU

0

0

0

0

01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)

0

0

0

0

01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)

0

0

0

0

Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7

0

0

0

0

Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7

0

0

0

0

SKUPAJ

0

0,5

1

1

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

	Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije	Izredno dodatno osebje*
		financirano iz razdelka 7 ali odobritev za raziskave	financirano iz vrstice BA	financirano s pristojbinami
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom	1 od leta 2027		n. r.
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU)	0,5 za leto 2025 in 1 za leto 2026

Glede na splošno obremenjenost v razdelku 7, tako v smislu obsega osebja kot v smislu obsega odobritev, se potrebe po človeških virih krijejo z osebjem generalnega direktorata, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj generalnega direktorata ali drugih služb Komisije.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Uradniki in začasni uslužbenci bodo izvajali obveznosti Komisije iz člena 13 uredbe BRIDGEforEU, ki so:

(a) vzpostavitev in vzdrževanje enotnega javnega registra čezmejnih spisov EU;

(b) povezovanje s čezmejnimi koordinacijskimi točkami;

(c) pomoč pri izboljšanju institucionalnih zmogljivosti v državah članicah, ki so potrebne za učinkovito izvajanje te uredbe;

(d) spodbujanje izmenjave izkušenj med državami članicami in zlasti med čezmejnimi koordinacijskimi točkami;

(e) objava in posodabljanje seznama vseh nacionalnih in regionalnih čezmejnih koordinacijskih točk.

Zunanji sodelavci

Zunanji sodelavec (1 EPDČ) bo Komisiji pomagal začeti delo v zvezi z najnujnejšimi nalogami, določenimi zgoraj, med sredino leta 2025 in koncem leta 2026, dokler ne bo odprto delovno mesto uradnika ali začasnega uslužbenca.

3.2.5.Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov od 1 do 6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in s tem povezanimi naložbami (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Odhodki za IT (na ravni organizacije)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.6.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

Izvajanje predloga bo krito z zneski, ki so na voljo za tehnično pomoč (opisani v oddelku 3.2.1.1).

–zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

– zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

n. r.

3.2.7.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

– ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

– je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

– Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– za lastna sredstva

– za druge prihodke

– Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 13
		leto 2024	leto 2025	leto 2026	leto 2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

n. r.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

n. r.

4.DIGITALNE RAZSEŽNOSTI

4.1.Zahteve digitalnega pomena

Če je pobuda politike ocenjena kot pobuda brez zahtev digitalnega pomena, pojasnite, zakaj se digitalna sredstva ne uporabljajo.

n. r.

V nasprotnem primeru navedite zahteve digitalnega pomena v spodnji razpredelnici:

Sklic na zahtevo	Opis zahteve	Subjekt, ki ga zahteva zadeva ali se nanj nanaša	Postopki na visoki ravni	Kategorija
Člen 4(4) (skupaj s členom 5a(1))	Prepoznavnost čezmejnih koordinacijskih točk, kadar se države članice odločijo za njihovo vzpostavitev Države članice bodo na obstoječih spletiščih objavile in posodabljale kontaktne podatke in informacije o nalogah čezmejnih koordinacijskih točk. Države članice morajo Komisijo obvestiti o obstoječih čezmejnih koordinacijskih točkah in „ustreznih organih“.	države članice	objava informacij	podatki
Člen 12(1.e) (v skladu s členom 4(4); 5(3.e))	Seznam čezmejnih koordinacijskih točk, ki ga upravlja Komisija Komisija bo objavila seznam čezmejnih koordinacijskih točk na podlagi informacij, ki jih morajo države članice poslati Komisiji v skladu z zgoraj navedeno zahtevo.	Komisija	objava informacij	podatki, digitalne rešitve
Člen 12(1.a) (v skladu s členom 5(3.e) in členom 7(1))	Register spisov, ki ga upravlja Komisija Komisija bo na podlagi informacij, prejetih od držav članic, vzpostavila in vzdrževala enoten javni register čezmejnih spisov na ravni EU.	Komisija, države članice z eno ali več čezmejnimi koordinacijskimi točkami	objava podatkov; upravljanje podatkov	podatki, digitalne rešitve
Zahteve morebitnega digitalnega pomena 14
Člen 5(1) (v skladu s členi 8, 9, 10 in 11)	Informacije za pobudnike Čezmejne koordinacijske točke bodo v različnih fazah postopka pobudnikom zagotavljale najnovejše informacije o njihovih spisih.	čezmejne koordinacijske točke	posredovanje podatkov in upravljanje informacij	podatki
Člen 10(3) (v skladu s členom 11(2.a) in členom 11(3))	Čezmejna izmenjava informacij Čezmejne koordinacijske točke si bodo informacije o ugotovljenih ovirah izmenjevale z drugimi čezmejnimi koordinacijskimi točkami ali ustreznimi organi v sosednjih državah članicah.	čezmejne koordinacijske točke	čezmejna izmenjava informacij, usklajevanje postopkov, preprečevanje podvajanja	podatki
Člen 13	Poročanje po petih letih Komisija bo pregledala izvajanje uredbe BRIDGEforEU in pripravila poročilo.	Komisija	upravljanje podatkov in informacij	podatki

4.2.Podatki

Opis podatkov, ki spadajo na področje uporabe, na visoki ravni in vsi povezani standardi/specifikacije

Vrsta podatkov

Sklici na zahtevo

Standard in/ali specifikacija (če je primerno)

Identifikacijski podatki za čezmejne koordinacijske točke in ustrezne organe

(npr. imena, naslovi, kontaktni podatki)

člen 4(4) (v skladu s členom 5a(1))

in člen 12(1.e) (v skladu s členom 4(4)); člen 5(3.e)

V Prilogi k uredbi BRIDGEforEU je določena struktura podatkov.

Podatki o čezmejnih spisih

(večinoma deskriptorji besedila za vsak spis in njegovo trenutno stanje, pa tudi kode NUTS za opredelitev geografskih območij)

člen 12(1.a)

(v skladu s členom 5(3.e) in členom 7(1))

V Prilogi k uredbi BRIDGEforEU je določena struktura podatkov.

Uskladitev z evropsko strategijo za podatke

Pojasnite, kako so zahteve usklajene z evropsko strategijo za podatke.

Zahteve so na splošno usklajene z evropsko strategijo za podatke, saj spodbujajo preglednost in dostopnost informacij javnega sektorja. Podpirajo ustvarjanje podatkovnih tokov med državami članicami in Komisijo, s čimer prispevajo k širšim ciljem ustvarjanja medsebojno povezanih podatkovnih prostorov za javne uprave. Zahteve spodbujajo tudi horizontalno souporabo podatkov med javnimi upravami, kar je ključni poudarek evropske strategije za podatke.

Uskladitev z načelom „samo enkrat“

Pojasnite, kako je bilo upoštevano načelo „samo enkrat“ in kako je bila proučena možnost ponovne uporabe obstoječih podatkov.

„Čezmejni spisi“ iz členov 6 in 7 so glavni vir podatkov. Te spise ustvari pobudnik in se samo enkrat predložijo ustrezni čezmejni koordinacijski točki, ki lahko nato te podatke deli s čezmejno koordinacijsko točko v sosednji državi članici in s Komisijo. S tem se torej zagotovi, da pobudnik informacije predloži samo enkrat in da ne prihaja do podvajanja.

Ko čezmejna koordinacijska točka oceni čezmejni spis, bo zadevne informacije delila s čezmejno koordinacijsko točko ali ustreznim organom v sosednji državi članici. Čezmejne koordinacijske točke se bodo poskušale izogniti vzporednim postopkom za isto čezmejno oviro.

Pojasnite, kako so novo ustvarjeni podatki najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi ter kako izpolnjujejo visoke standarde kakovosti.

Ni opredeljeno.

Tokovi podatkov

Vrsta podatkov	Sklici na zahteve	Akter, ki zagotovi podatke	Akter, ki prejme podatke	Povod za izmenjavo podatkov	Pogostost (če je primerno)
Identifikacijski podatki za čezmejne koordinacijske točke in ustrezne organe	člen 4(4) (skupaj s členom 5a(1)) in členom 12(1e) (v skladu s členom 4(4) in členom 5(3.e))	države članice (tj. čezmejne koordinacijske točke)	Komisija	dva meseca po odločitvi o vzpostavitvi čezmejne koordinacijske točke	n. r.
Identifikacijski podatki za čezmejne spise in njihovo trenutno stanje	člen 12(1.a) (v skladu s členom 5(3.e) in členom 7(1))	države članice (tj. čezmejne koordinacijske točke)	Komisija	dvanajst mesecev po vzpostavitvi čezmejne koordinacijske točke	letno
Podatki o trenutnem stanju vsakega čezmejnega spisa	člen 5(1) (v skladu s členi 8, 9, 10 in 11)	čezmejne koordinacijske točke	pobudniki	datum predložitve spisa s strani pobudnika	n. r.

4.3.Digitalne rešitve

Za vsako digitalno rešitev navedite sklic na zahteve digitalnega pomena v zvezi z njo, opis predpisane funkcionalnosti digitalne rešitve, organ, ki bo zanjo pristojen, ter druge pomembne vidike, kot sta ponovna uporaba in dostopnost. Nazadnje pojasnite, ali bodo pri digitalni rešitvi uporabljene tehnologije umetne inteligence.

Digitalna rešitev

Sklici na zahteve

Glavne predpisane funkcionalnosti

Odgovoren organ

Kako je poskrbljeno za dostopnost?

Kako se upošteva možnost ponovne uporabe?

Uporaba tehnologij umetne inteligence (če je primerno)

člen 12

javni register čezmejnih spisov,

javni seznam čezmejnih koordinacijskih točk

Komisija

ni opredeljeno

n. r.

Za vsako digitalno rešitev pojasnite, kako je skladna z zahtevami in obveznostmi okvira EU za kibernetsko varnost ter drugimi veljavnimi digitalnimi politikami in zakonodajnimi akti (kot so eIDAS, enotni digitalni portal itd.).

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)	Pojasnilo o tem, kako je usklajena
Akt o umetni inteligenci	Ni relevantno.
Okvir EU za kibernetsko varnost	Varnostne zahteve so v skladu z varnostno politiko Komisije.
eIDAS	Ker je za rešitev odgovorna Komisija, se lahko v fazi implementacije registra uskladi z eIDAS s ponovno uporabo komponente EU Login.
Enotno digitalno vstopno mesto in IMI	Morebitna ponovna uporaba enotnega digitalnega vstopnega mesta bo nadalje ocenjena.
Drugo	n. r.

4.4.Ocena interoperabilnosti

Opišite digitalne javne storitve, na katere vplivajo zahteve.

Digitalna javna storitev ali kategorija digitalnih javnih storitev	Opis	Sklici na zahteve	Druge interoperabilnostne rešitve
Operacije v zvezi z registrom čezmejnih spisov in seznamom čezmejnih koordinacijskih točk	izmenjava informacij med državami članicami o odpravljanju čezmejnih ovir	člena 5 in 12	ocena potenciala portala Tvoja Evropa

Operacije v zvezi z registrom čezmejnih spisov in seznamom čezmejnih koordinacijskih točk

Ocena	Ukrepi	Morebitne preostale ovire
Ocenite usklajenost z obstoječimi digitalnimi in sektorskimi politikami. Navedite opredeljene digitalne in sektorske politike, ki se uporabljajo.		Preučiti bi bilo treba sinergije z aktom o interoperabilni Evropi in vlogo odbora za interoperabilno Evropo, tako da bi slednjega vključili v razprave o usklajevalnih nalogah.
Ocenite organizacijske ukrepe za nemoteno čezmejno zagotavljanje digitalnih javnih storitev. Navedite predvidene ukrepe upravljanja.	člen 12(1)(a), (d), (e)	Usklajevalna naloga, dodeljena Komisiji, bi lahko nacionalnim koordinacijskim točkam dodatno pomagala pri opredelitvi vzporednih spisov, ki obravnavajo podobne ovire, in predlaganju rešitev zanje.
Ocenite ukrepe, sprejete za zagotovitev skupnega razumevanja podatkov. Naštejte takšne ukrepe.	Priloga k uredbi BRIDGEforEU.	V fazi implementacije registra bi se lahko v okviru njegovih zahtev obravnavali vidiki semantične interoperabilnosti: — opredelile bi se lahko nekatere oblike (npr. oblike zapisa datuma); — spodbujala bi se lahko ponovna uporaba obstoječih referenčnih podatkov ali obstoječih specifikacij (npr. seznam javnih organov).
Ocenite uporabo skupno dogovorjenih odprtih tehničnih specifikacij in standardov. Naštejte takšne ukrepe.	člen 12(1)(e)	V fazi implementacije registra bi se lahko v okviru njegovih zahtev obravnavali vidiki tehnične interoperabilnosti, kot so: (i) zagotavljanje strojne berljivosti podatkov, (ii) odprtokodne rešitve in (iii) utiranje poti za interakcijo stroj-stroj.

4.5.Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

Opis ukrepa

Sklici na zahteve

Vloga Komisije

(če je relevantno)

Akterji, ki jih je treba vključiti

(če je relevantno)

Pričakovana časovnica

(če je relevantno)

povezovanje s čezmejnimi koordinacijskimi točkami in spodbujanje izmenjave izkušenj

člen 12(1)

povezovanje s čezmejnimi koordinacijskimi točkami

čezmejne koordinacijske točke

n. r.

(1) Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(2) COM(2018) 373 final.

(3) COM(2023) 790 final.

(4) Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(5) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(6) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(7) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(8) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(9) Potrebne odobritve je treba izračunati na podlagi povprečnih letnih stroškov, ki so na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.

(10) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(11) Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(12) Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

(13) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(14) Čeprav spodnje zahteve izrecno ne predpisujejo uporabe digitalnih rešitev, imajo lahko koristi od avtomatizacije, njihova identifikacija pa bi Komisiji lahko pomagala pri njeni usklajevalni nalogi.

GD: <REGIO.>			Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2024	2025	2026	2027
Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica 05 02 02 00	obveznosti	(1b)		0,4	0,1	0,1	0,600
	plačila	(2b)		0,2	0,3	0,1	0,600
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 8
Proračunska vrstica		(3)					0,000
Odobritve za GD <REGIO.> SKUPAJ	obveznosti	= 1a + 1b + 3	0,000	0,400	0,100	0,100	0,600
	plačila	= 2a + 2b + 3	0,000	0,200	0,300	0,100	0,600