EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 1.4.2025

COM(2025) 123 final

2025/0084(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) 2021/1058 in (EU) 2021/1056 glede posebnih ukrepov za obravnavanje strateških izzivov v okviru vmesnega pregleda

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Vmesni pregled kohezijske politike je priložnost za države članice, da sredstva za obdobje 2021–2027 preusmerijo v naložbe v obrambne zmogljivosti ter konkurenčnost in strateško avtonomijo EU in druge nove prednostne naloge, vključno s cilji dogovora o čisti industriji, in sicer tako, da Komisiji predložijo ustrezne spremembe programov. Vendar okvir za naložbe kohezijske politike, določen v uredbah o ESRR, Kohezijskem skladu in SPP, ni dovolj usklajen s temi novimi prednostnimi nalogami. Poleg tega je potrebna dodatna prožnost, da bi pospešili naložbe na teh področjih, zlasti za okrepitev odpornosti gospodarstva EU in vseh njenih regij v tem prelomnem geopolitičnem trenutku za EU. Ta predlog vsebuje številne prilagoditve navedenih uredb za dosego teh ciljev.

Uskladitev naložb v okviru kohezijske politike z novimi prednostnimi nalogami

V zadnjih letih je za geopolitično dinamiko značilna velika negotovost, zaradi česar je treba temeljito ponovno oceniti strateško avtonomijo, odpornost in pripravljenost EU. Do teh sprememb prihaja vzporedno z zelenim, socialnim in tehnološkim prehodom, ki hitro spreminjajo svet okoli nas. Izzivi, ki jih prinašajo ti sočasni procesi transformacije, so bili celovito analizirani v poročilu o prihodnosti evropske konkurenčnosti, objavljenem septembra 2024. V poročilu je poudarjeno, da je nujno treba zapolniti inovacijsko vrzel, pospešiti prizadevanja za razogljičenje za okrepitev gospodarske konkurenčnosti in zmanjšati zunanjo odvisnost z diverzifikacijo dobavnih verig in povečanjem doma proizvedene zelene energije ob hkratnih naložbah v odpornost proti podnebnim spremembam, digitalizacijo in kritične sektorje.

V odziv na to je bilo že začetih več pomembnih pobud za povečanje gospodarske odpornosti in strateške avtonomije EU. Med njimi so platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP), katere cilj je utrditi vodilni položaj Evrope na področju tehnologije, načrt REPowerEU, katerega namen je zmanjšati odvisnost od zunanjih virov energije, pospešiti zeleni prehod in dokončati ukrepe, ki že potekajo prek programov kohezijske politike, ter mehanizem za okrevanje in odpornost, namenjen podpiranju strukturnih sprememb v državah članicah in regijah ter krepitvi njihove odpornosti.

Kohezijska politika ima kot glavni naložbeni instrument EU v večletnem finančnem okviru ključno vlogo pri podpiranju teh prednostnih nalog. Spodbuja ciljno usmerjene naložbe, ki prispevajo k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, hkrati pa odgovarjajo na nastajajoče izzive. Vendar je bil regulativni okvir, ki ureja sklade kohezijske politike za obdobje 2021–2027, pripravljen, dogovorjen in sprejet pred vrsto večjih geopolitičnih in gospodarskih dogodkov, ki so od takrat spremenili nekatere strateške politične prednostne naloge EU.

Podobno so bili v istem obdobju pripravljeni in odobreni partnerski sporazumi ter nacionalni in regionalni programi kohezijske politike, ki odražajo takratne prednostne naloge. Glede na spreminjajoče se svetovne in regionalne razmere je vmesni pregled leta 2025 ključna priložnost za oceno, kako se izvajajo in kako učinkovito prispevajo k spreminjajočim se prednostnim nalogam. Ta pregled bo pomagal ugotoviti, v kolikšni meri se lahko programi kohezijske politike neposredno in hitro odzovejo na hitro spreminjajoče se politične, gospodarske in socialne razmere.

Hkrati je postalo očitno, da se je na začetku izvajanje programov kohezijske politike za obdobje 2021–2027 soočalo z izzivi, ki so zavirali hitrejše črpanje in hitro izplačevanje sredstev, kar je povzročilo zamude pri njihovem izvajanju v primerjavi s prejšnjimi programskimi obdobji. Do teh zamud prihaja v času, ko so večje in hitrejše naložbe bistvene za podporo gospodarski odpornosti in konkurenčnosti.

·Glede na navedeno Komisija predlaga ciljno usmerjene spremembe uredb (EU) 2021/1056 in (EU) 2021/1058. Namen teh sprememb je prilagoditi prednostne naložbe spreminjajočim se gospodarskim, družbenim in geopolitičnim razmeram ter našim podnebnim in okoljskim ciljem, hkrati pa uvesti večjo prožnost in spodbude, da bi se olajšala ter podprla hitra uporaba prepotrebnih virov. EU lahko z izpopolnitvijo okvira kohezijske politike za obdobje 2021–2027 zagotovi, da njeni naložbeni mehanizmi ostanejo prožni in odzivni, kar bo omogočilo učinkovitejši odziv na sedanje in prihodnje izzive.

·Da bi države članice lahko učinkovito izkoristile možnosti iz tega predloga, Komisija predlaga, da se jim dovoli, da svoj predlog za vmesni pregled ponovno predložijo v dveh mesecih po začetku veljavnosti tega predloga spremembe Uredbe (EU) 2021/1058. Nobena sprememba programa, ki bi se izvedla v skladu z novimi prednostnimi nalogami in prožnostmi, ne posega v uporabo ukrepov, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2020/2092, in v skladnost zadevnih programov s prednostnimi nalogami iz člena 15 Uredbe (EU) 2021/1060. V zvezi s tem bo Komisija pozorno spremljala skladnost programov z zahtevami ustrezne zakonodaje EU.

Konkurenčnost in razogljičenje

Komisija je v kompasu za konkurenčnost, dogovoru o čisti industriji in akcijskem načrtu za cenovno dostopno energijo predstavila konkretne ukrepe, s katerimi bo Evropa ponovno postala konkurenčna in zagotovila trajnostno blaginjo, pri čemer bosta razogljičenje in krožnost gonilna sila rasti.

Zlasti energijsko intenzivne panoge imajo ključno vlogo v naših regijah in jim je treba pri reprogramiranju sredstev EU nameniti posebno pozornost.  Te panoge se soočajo z velikimi izzivi, vključno z višjimi stroški energije v primerjavi z njihovimi svetovnimi konkurenti, še vedno nizko konkurenčnostjo nekaterih čistih tehnologij, upočasnitvijo povpraševanja v nekaterih glavnih sektorjih nižje v prodajni verigi, večjo mednarodno konkurenco zaradi presežnih zmogljivosti in subvencionirano proizvodnjo v državah, ki niso članice EU. Zato ti dejavniki znižujejo konkurenčnost energijsko intenzivnih panog ter ovirajo doseganje ciljev Evrope glede razogljičenja in odpornosti.

Kohezijski skladi že lahko podpirajo naložbe v podnebne cilje, kot so določeni v Uredbi (EU) 2021/1060, vendar bi bilo treba prizadevanja še pospešiti za zagotovitev, da bo razogljičenje gonilo rasti evropske industrije ter blaginje Evropejcev in Evropejk. Glede na znatne potrebe po naložbah za doseganje naših ciljev glede razogljičenja in konkurenčnosti morajo države članice še naprej vlagati v projekte, ki neposredno prispevajo k podnebnemu in energetskemu prehodu v skladu z zahtevami iz člena 6 Uredbe (EU) 2021/1060, ki se bo še naprej uporabljal, da se ohranijo ravni naložb, povezanih s podnebjem.

Podporo projektom v okviru STEP bi bilo treba omogočiti v vseh regijah, tudi v bolj razvitih regijah v državah članicah Unije, katerih BDP na prebivalca je nad povprečjem EU, kolikor to dovoljujejo pravila o državni pomoči iz členov 107 in 108 Pogodbe, zlasti kolikor take naložbe prispevajo k strateškim ciljem Unije, kot so določeni v veljavnih smernicah, kot sta prihodnji okvir za državno pomoč v okviru dogovora o čisti industriji (trenutno v javnem posvetovanju) in sporočilo o pomembnih projektih skupnega evropskega interesa 1 .

Poleg tega bi bilo treba odpraviti druge omejitve v zvezi s STEP, kar zadeva zgornjo mejo, določeno na 20 % dodeljenih sredstev ESRR za reprogramiranje, ter črtati rok za predložitev sprememb STEP in koriščenje dodatnega enkratnega predfinanciranja. To bi moralo prispevati tudi k spodbujanju naložb v inovativne čiste tehnologije (proizvodne zmogljivosti in uvajanje), ki so bistvene za doseganje ciljev dogovora o čisti industriji, pa tudi na drugih pomembnih podpornih področjih, za katera STEP zagotavlja pomembne spodbude.

Pomembno je priznati in okrepiti tudi vlogo velikih podjetij pri regionalnem razvoju, saj usmerjajo raziskave, inovacije, znanje in prenos tehnologije k drugim podjetjem ter ustvarjajo povpraševanje in delovna mesta v celotni dobavni verigi. Da bi čim bolj povečali učinek podpore EU za spodbujanje rasti in konkurenčnosti, Komisija predlaga tudi razširitev možnosti za zagotavljanje podpore za produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, v okviru ESRR v primerih, ko se finančna sredstva uporabijo za (1) podpiranje naložb, ki prispevajo k ciljem STEP, (2) krepitev industrijskih zmogljivosti za spodbujanje obrambnih zmogljivosti, (3) prispevanje k obrambnim projektom ter (4) olajševanje prilagajanja industrije, ki je povezano z razogljičenjem in podporo krožnim procesom proizvodnih procesov in proizvodov, na primer v avtomobilskem sektorju in energijsko intenzivnih panogah, v obsegu, ki ga dovoljujejo pravila o državni pomoči. Podprejo se lahko tudi naložbe v projekte, ki neposredno sodelujejo v pomembnem projektu skupnega evropskega interesa, kot ga je odobrila Komisija na podlagi člena 107(3), točka (b), PDEU, in Sporočila C(2021) 8481, v podjetjih, ki niso MSP. Podporo takim podjetjem je treba dodatno olajšati v okviru Sklada za pravični prehod (SPP), tudi tako, da se ne zahteva analiza vrzeli. Zato se predlaga, da se državam članicam v skladu s pravili o državni pomoči dovoli, da neposredno dodelijo podporo iz ESRR projektom, ki neposredno sodelujejo v pomembnem projektu skupnega evropskega interesa, ki ga je Komisija odobrila na podlagi člena 107(3), točka (b), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Sporočila C(2021) 8481.

Za dodatno povečanje finančnega vzvoda, ki ga omogoča InvestEU, vodilni program EU za spodbujanje naložb v strateške in kritične industrije, ter spodbujanje možnosti za prenos, ki jih že zagotavlja zakonodaja, Komisija predlaga, da se omogoči prerazporeditev sredstev iz ESRR in Kohezijskega sklada v oddelke InvestEU za države članice za izvajanje novega finančnega instrumenta InvestEU za doseganje ciljev kohezijske politike. 

Obramba in varnost

Zaradi trenutne geopolitične nestabilnosti, kakršne ni bilo desetletja, mora Evropska unija zdaj sprejeti ključne odločitve, da zagotovi svojo pripravljenost in varnost. Da bi Evropa zagotovila odvračanje z lastno obrambo, se mora pripraviti na to novo obdobje z znatnim povečanjem podpore za razvoj obrambnih zmogljivosti, manjšo odvisnost, odpornost infrastrukture in konkurenčnost obrambne industrije EU. Ta prizadevanja bodo Uniji omogočila, da se odzove na kratkoročno nujnost podpore Ukrajini in hkrati zagotovi dolgoročno stabilnost celine.

Komisija je Evropskemu svetu predlagala načrt za takojšen odziv, REARM Europe, v vrednosti 800 milijard EUR, in sicer z aktiviranjem vseh razpoložljivih finančnih vzvodov za hitro in znatno podporo naložbam v evropske obrambne zmogljivosti. S temi vzvodi lahko proračun Unije dodatno prispeva k tem skupnim prizadevanjem, med drugim z novim namenskim obrambnim instrumentom in krepitvijo programa za evropsko obrambno industrijo (EDIP).

Da bi dopolnili ta orodja in dodatno spodbudili države članice, da neposredno podprejo naložbe v obrambo, je bistveno, da se lahko sredstva kohezijske politike hitro mobilizirajo. Te naložbe bodo povečale odpornost in konkurenčnost EU, hkrati pa spodbudile regionalni razvoj in rast. Z njimi bomo odgovorili tudi na dvojni izziv, s katerim se soočajo regije Unije, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino, tj. krepitev varnosti in hkratno oživitev njihovih gospodarstev.

Da bi zagotovili okvir, ki bo omogočal prožnost in finančno podporo, Komisija predlaga oblikovanje dveh novih specifičnih ciljev v okviru obstoječega področja uporabe podpore ESRR. Prvi novi specifični cilj državam članicam omogoča, da v okviru svojih programov za obdobje 2021–2027 v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ reprogramirajo zneske za povečanje proizvodnih zmogljivosti v podjetjih v obrambnem sektorju brez omejitev v smislu geografske lokacije ali velikosti podjetja. Do finančne podpore za projekte obrambne industrije skupnega interesa v okviru EDIP bi morale imeti dostop tudi produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, izvedene v vseh regijah EU, s čimer bi se okrepile splošne zmogljivosti Evrope na področju obrambe in pripravljenosti. Drugi novi specifični cilj, povezan z obrambo, prispeva k izgradnji odporne obrambne infrastrukture ali infrastrukture z dvojno rabo za spodbujanje vojaške mobilnosti v EU. Ta specifična cilja podpirata tudi vzhodne obmejne regije.

Predlaga se, da lahko države članice pri uporabi predlaganega okvira prejmejo dodatno enkratno predfinanciranje v višini 30 % zneskov, načrtovanih v okviru namenske prednostne naloge, in imajo možnost uporabe financiranja Unije v višini do 100 % za oba specifična cilja, pod pogojem, da se sprememba programa predloži leta 2025.

Cenovno dostopna stanovanja (vključno s socialnimi stanovanji)

Cene stanovanjskih nepremičnin in najemnine so v zadnjih letih znatno narastle. Hkrati plače niso rastle s podobno hitrostjo. Ta neenakomerna dinamika povzroča vse večjo vrzel med razpoložljivostjo cenovno dostopnih stanovanj in potrebami prebivalstva.

Povprečne cene stanovanjskih nepremičnin so se po gospodarski recesiji leta 2008 znižale, vendar od leta 2013 po vsej EU stalno naraščajo. Med letom 2013 in tretjim četrtletjem leta 2024 je v EU prišlo do skupno 59-odstotnega povečanja, kar je približno dvakrat več od povečanja skupne ravni cen (HICP) v istem obdobju.

Strma rast cen stanovanjskih nepremičnin ni bila izravnana z ustrezno rastjo plač, kar je povzročilo znaten pritisk na cenovno dostopnost stanovanj. Razmerje med ceno stanovanjskih nepremičnin in dohodkom se je med letoma 2013 in 2022 povečalo za več kot 15 odstotnih točk in je kljub manjšemu znižanju v letu 2023 še vedno nad dolgoročnim povprečjem.

Čeprav se resnost problema med državami in regijami razlikuje, je njegov vpliv zelo razširjen. Zaradi visokih stanovanjskih stroškov so številna gospodinjstva prisiljena nameniti nesorazmeren delež svojega dohodka za najemnine ali hipotekarne kredite, kar pomeni, da ostane manj za druge potrebe, kot so hrana, zdravstveno varstvo in izobraževanje, s tem pa nastaja tveganje revščine. Leta 2023 je eno od treh gospodinjstev, ki jim grozi revščina, za nastanitev porabilo 40 % ali več razpoložljivega dohodka. Cene stanovanjskih nepremičnin se razlikujejo tudi med mestnimi in nemestnimi območji. Cene stanovanjskih nepremičnin kot delež dohodka so višje v metropolitanskih in drugih mestnih območjih, kjer se od leta 2015 stalno zvišujejo, medtem ko so na drugih območjih ostale stabilne. Socialni učinek teh podatkov je širši, če upoštevamo, da vključujejo pomanjkanje študentskih stanovanj in ustreznih nastanitev za prihodnje nove družine.

Zaradi pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj se vse več gospodinjstev sooča z resnimi težavami, to pomanjkanje pa vpliva tudi na konkurenčnost. Tako imajo evropska podjetja na nekaterih območjih težave pri privabljanju delovne sile, saj so stanovanjski in življenjski stroški na teh območjih nesorazmerno visoki v primerjavi z dohodki. Zaradi visokih cen so v nekaterih mestih pod pritiskom tudi javne storitve zaradi težav pri privabljanju kritičnih javnih delavcev (učiteljev in učiteljic, medicinskih sester in zdravstvenikov, policistov in policistk itd.).

Zaradi navedenega politične smernice Komisije velik poudarek namenjajo stanovanjski politiki in predlagajo usklajen pristop v okviru prihodnjega evropskega načrta za cenovno dostopna stanovanja. V okviru tega splošnega cilja Komisija zdaj predlaga reševanje vse večje naložbene vrzeli pri cenovno dostopnih stanovanjih tako, da se državam članicam dovoli, da v okviru svojih programov za obdobje 2021–2027 reprogramirajo zneske za podporo naložbam, ki spodbujajo dostop do cenovno dostopnih stanovanj. Naložbe v okviru novega evropskega Bauhausa bi morale v celoti izkoristiti te nove možnosti.

Hkrati je treba zagotoviti, da so stanovanjske nepremičnine odporne na podnebne spremembe.

Komisija predlaga, da se ustrezni dodatni specifični cilji vključijo v tri cilje politike, s čimer bi se državam članicam in regijam omogočila prožnost glede na njihove programske strukture in poudarek ukrepov na področju stanovanjske politike.

Da bi spodbudili prilagoditev prednostnih področij v njihovih programih in njihovem izvajanju ter brez poseganja v skladnost s pravili o državni pomoči, se predlaga, da države članice pri uporabi predlaganega okvira prejmejo 100-odstotno financiranje Unije in predfinanciranje v višini 30 % zneskov, načrtovanih v okviru namenske prednostne naloge. Da bi se povečal učinek naložb, področje uporabe ukrepanja zdaj omogoča vključitev ukrepov, povezanih z izvajanjem reform v okviru kohezijske politike, pod pogojem, da se sprememba programa predloži leta 2025.

Dostop do vode, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri in odpornost v zvezi z vodo

Voda je bistven vir za varnost naših prehranskih, energetskih in gospodarskih sistemov, vendar se vodni viri na ravni EU in svetovni ravni soočajo z vse večjimi pritiski. Učinkovito gospodarjenje z vodnimi viri je bistveno za varovanje javnega zdravja, varstvo okolja in ohranjanje gospodarske konkurenčnosti EU. Slabo gospodarjenje, vključno s prekomernim črpanjem in onesnaževanjem, vse bolj omejuje ključne sektorje, kot so kmetijstvo, energetika, proizvodnja in promet. EU se sooča z vse večjimi vplivi podnebnih sprememb, ki povečujejo obstoječe pritiske na kakovost vode, količino vode in morske ekosisteme.  V zvezi s tem je treba nujno okrepiti izvajanje zakonodaje o varstvu voda in morja ter izboljšati učinkovitost rabe vode, odpravljati pomanjkanje vode in doseči napredek pri odpornosti Evrope v zvezi z vodo, za kar so potrebna znatna prizadevanja in naložbe.  Sektorja voda in modrega gospodarstva v EU sta v mnogih regijah pomembna gospodarska sektorja, ki spodbujata inovacije, varovanje javnega zdravja ter trajnostnost, npr. z zagotavljanjem naprednih rešitev, kot so razsoljevanje, čiščenje vode, ponovna uporaba vode, modra biotehnologija ipd. Vodilni položaj na svetu na področju vodnih tehnologij veča izvozni potencial EU in ustvarja delovna mesta po vseh regijah v Evropi.

EU mora zato te vodne ekosisteme in infrastrukture zaščititi s povečanjem naložb ter o oskrbi z vodo in infrastrukturi za vodo razmišljati z vidika zagotavljanja dostopa do vode in oskrbe z vodo vsem državljanom in družbam v vseh razmerah.

EU je vzpostavila trden pravni okvir za trajnostno in varno gospodarjenje z vodnimi viri, vendar je nadaljnji napredek pri izvajanju bistvenega pomena in nujno je potrebno odločnejše ukrepanje. Zato bo EU v prvi polovici leta 2025 predstavila strategijo EU za odpornost v zvezi z vodo. V skladu s strategijo za unijo pripravljenosti je za odpornost v zvezi z vodo potreben prehod z reaktivnega kriznega upravljanja na proaktivno, na tveganju temelječe upravljanje in večjo pripravljenost.

V obdobju 2021–2027 je v okviru programov kohezijske politike skoraj 13 milijard EUR namenjenih za naložbe v vodne storitve ter boljše zbiranje in čiščenje odpadnih voda. Vendar so potrebna dodatna prizadevanja javnega in zasebnega sektorja za zagotovitev zadostnega napredka. Da bi ustrezno poudarili pomen in osredotočenost naložb v odpornost v zvezi z vodo, Komisija predlaga spremembo ubeseditve specifičnega cilja v zvezi z gospodarjenjem z vodnimi viri v okviru cilja politike 2, ki se glasi „Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki prehaja na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika in je odporna, s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti“.

Spodbujati bi bilo treba naložbe kohezijske politike v trajnostne in varne naložbe, zlasti da bi prispevale k oblikovanju družbe, odporne v zvezi z vodo, in sicer z večjo obnovo vodnih teles, uporabo sonaravnih rešitev za zmanjšanje tveganja poplav in povečanje zmogljivosti ekosistemov za shranjevanje vode, boljšim nadzorom nad odvzemi vode, bolj učinkovito rabo in ponovno uporabo vode, večjo digitalizacijo vodne infrastrukture, blažitvijo posledic suše in dezertifikacije, poplav in ekstremnih vremenskih pojavov ter skladnostjo z okvirno direktivo o vodah, direktivo o podzemni vodi, direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode in direktivo o okoljskih standardih kakovosti. Predlaga se, da lahko imajo države članice pri uporabi predlaganega okvira možnost financiranja Unije v višini do 100 % in predfinanciranja v višini 30 % zneskov, načrtovanih v okviru namenske prednostne naloge za ta novi specifični cilj.

Energetski prehod

Drugo področje, na katerem naložbe kohezijske politike prispevajo k prednostnim nalogam EU, so podnebni ukrepi in podnebni prehod, pri katerih se s kohezijsko politiko vlaga več kot 110 milijard EUR. Glede na znatne naložbene potrebe podnebnega prehoda si morajo države članice še naprej prizadevati za spoštovanje podnebnih ambicij skladov.

Za povečanje energijske varnosti in pospešitev prehoda po vsej Uniji ter spodbujanje čiste mobilnosti bi bilo treba določiti nov specifični cilj za spodbujanje povezovalnih daljnovodov in z njimi povezane infrastrukture za prenos ter za vzpostavitev polnilne infrastrukture s sredstvi ESRR in Kohezijskega sklada.

Da bi pospešili energetski prehod industrije, zlasti v energijsko intenzivnih panogah, ki je potreben za doseganje podnebnih ciljev EU ter konkurenčnost in odpornost EU, Komisija predlaga razširitev obsega podpore iz ESRR na razogljičenje projektov, izbranih v okviru instrumentov Unije, zlasti projektov v obratih, ki so prejeli pečat suverenosti v okviru sklada za inovacije, vzpostavljenega s sistemom EU za trgovanje z emisijami (ETS), ter zmanjšanje upravnih pregledov za podobno podporo v okviru SPP.

Povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam je bistveno za zagotovitev konkurenčnosti. V skladu s strategijo za unijo pripravljenosti in konceptom vgrajene pripravljenosti in varnosti je bistveno zagotoviti trajnostne in premišljene naložbe na podlagi ustreznih podatkov iz podnebnega modeliranja, da bi zaščitili tako ranljive dele prebivalstva kot gospodarstvo in konkurenčnost EU.

Vzhodne obmejne regije

Glede na izzive, s katerimi se soočajo vzhodne obmejne regije od začetka ruske agresije proti Ukrajini, bi bilo treba programom v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ z regijami na ravni NUTS 2, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino, omogočiti enkratno 9,5-odstotno predfinanciranje dodeljenih sredstev za program in 100-odstotno financiranje Unije.

Večja prožnost in poenostavitev za pospešitev naložb

Na polovici programskega obdobja 2021–2027 je raven plačil, ki jih države članice zahtevajo od Komisije, nizka zaradi kombinacije dejavnikov: pozno sprejetje predpisov, ki urejajo politiko, soočanje z zaporednimi krizami od pandemije COVID-19 do vojne proti Ukrajini in energetske krize, pritiski za zaključek prejšnjega programskega obdobja in prednostno izvajanje instrumentov NextGenerationEU zaradi krajšega časovnega okvira za njihovo izvajanje. Vse to je obremenilo upravne zmogljivosti organov držav članic za načrtovanje in hitro izvedbo naložb. Ne glede na veliko pospešitev, do katere je prišlo v lanskem letu, ko so izbrani projekti dosegli blizu 40 % dodeljenih sredstev, bi se moralo izvajanje kohezijske politike močno pospešiti, saj se Unija sooča z vrsto novih izzivov, ki zahtevajo hitro odzivanje. Komisija zato predlaga sklop ukrepov za dodatno povečanje prožnosti in poenostavitev uporabe podpore kohezijske politike za pospeševanje naložb.

–Da bi preprečili zamude pri izvajanju programov zaradi nacionalnih proračunskih omejitev in razširili finančno zmogljivost držav članic za reševanje novih izzivov, Komisija predlaga, da se v letu 2026 zagotovi enkratno 4,5-odstotno predfinanciranje iz ESRR in Kohezijskega sklada za vse programe, ki v okviru postopka vmesnega pregleda prerazporedijo vsaj 15 % svojih sredstev za nove prednostne naloge. Predlaga se, da se odstotek predfinanciranja v letu 2026 poveča na 9,5 % za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki zajemajo eno ali več regij na ravni NUTS 2, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino. Da bi preprečili, da bi tveganje zamud in s tem povezane izgube sredstev zmanjšalo pripravljenost za spremembe programov, in da bi zagotovili pravilno izvajanje zadevnih dejavnosti, Komisija predlaga podaljšanje roka za uporabo sredstev ESRR in Kohezijskega sklada ter podaljšanje končnega roka za upravičenost za dodatno leto. Predlaga se, da se ta prožnost omogoči samo za programe, pri katerih se predlagajo spremembe, zaradi katerih se prerazporedi vsaj 15 % sredstev za nove prednostne naloge, določene v tem predlogu, in v okviru vmesnega pregleda, ko se spremembe odobrijo.

–Stroški, povezani s pripravljalnimi ukrepi za reforme, bodo upravičeni tudi za samostojne reforme (tj. brez spremljajočih naložb).

–Za nadaljnje povečanje sinergij med politikami in instrumenti EU se predlaga, da se tudi SPP vključi v mehanizem pečata odličnosti (vključno s pečatom suverenosti) in možnost poenostavljenega izbirnega postopka v skladu z Uredbo (EU) 2021/1060, s čimer bo zagotovljena podpora projektom, izbranim v okviru drugih instrumentov EU, ki nimajo zadostnih sredstev. Glede na veliko povpraševanje po skladu za inovacije in njegove rezultate pri podpiranju projektov, ki so dovolj zreli in imajo znaten potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter bodisi izkazujejo visoko inovativne tehnologije, postopke ali proizvode bodisi so namenjeni širitvi inovativnih tehnologij, postopkov ali proizvodov, da bi se doseglo njihovo široko komercialno uvajanje po vsej EU, Komisija predlaga tudi uskladitev z možnostmi za projekte, ki se podpirajo v okviru sklada za inovacije, in vključitev ustrezne ciljno usmerjene določbe, ki omogoča proizvodnjo, predelavo, prevoz, distribucijo, shranjevanje ali zgorevanje fosilnih goriv, če je bil tem projektom v okviru sklada za inovacije podeljen pečat suverenosti.

–Ob priznavanju pomembne vloge mest pri doseganju ciljev EU, reševanju lokalnih izzivov ter krepitvi povezav med mesti in podeželjem za spodbujanje uravnoteženega regionalnega razvoja Komisija predlaga okrepitev evropske pobude za mesta z uvedbo možnosti prerazporeditve sredstev iz ESRR k evropski pobudi za mesta. Taki zneski bi podprli ukrepe v korist držav članic, ki izvedejo prerazporeditev. Komisija predlaga tudi vzpostavitev pečata odličnosti za evropsko pobudo za mesta, kar bi omogočilo podporo v okviru programov kohezijske politike za projekte evropske pobude za mesta, ki so bili izbrani, vendar zaradi nezadostnih virov niso mogli prejeti sredstev. Države članice bi imele tudi možnost, da sredstva ESRR iz svojih programov v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ prerazporedijo v Instrument za medregionalne naložbe v inovacije, s čimer bi imele večjo prožnost pri uporabi sredstev. Te prerazporeditve potekajo v okviru istega sklada, tj. ESRR, zato se predlaga, da se ne upoštevajo pri zgornjih mejah iz člena 26 Uredbe (EU) 2021/1060.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Konkurenčnost in razogljičenje

·Odpravljena je 20-odstotna omejitev, določena za reprogramiranje sredstev za specifične cilje v zvezi s STEP.

·Podpora iz ESRR in Kohezijskega sklada podjetjem, ki niso MSP, je omogočena, kolikor se spoštujejo pravila o državni pomoči iz členov 107 in 108 Pogodbe, za naložbe, ki sodelujejo v pomembnem projektu skupnega evropskega interesa, ki ga je Komisija odobrila na podlagi člena 107(3), točka (b), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in sporočila C(2021) 8481, ali kadar podjetja spodbujajo prilagajanje industrije, povezano z razogljičenjem proizvodnih procesov in proizvodov. Poleg tega je možnost podpore velikim podjetjem razširjena na vse regije v okviru specifičnih ciljev STEP v zvezi s cilji politike 1 in 2 v obsegu, ki ga dovoljujejo pravila o državni pomoči.

·Možnost, da države članice prenesejo sredstva iz ESRR ali Kohezijskega sklada v oddelek sklada InvestEU za države članice za uporabo v novem finančnem instrumentu InvestEU, kot je vključen v predlog za spremembo uredbe o InvestEU (COM(2025) 84).

·Za pomembne projekte skupnega evropskega interesa, ki jih je Komisija odobrila na podlagi člena 107(3), točka (b), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Sporočila C(2021) 8481, je izbirni postopek poenostavljen, saj lahko organi upravljanja v skladu s pravili o državni pomoči neposredno odobrijo podporo iz ESRR za projekte, ki neposredno sodelujejo v takem odobrenem pomembnem projektu skupnega evropskega interesa. 

·Zagotavljanje, da naložbe s sredstvi iz Kohezijskega sklada povečujejo odpornost proti podnebnim spremembam, saj so prav tako bistven element pri zagotavljanju konkurenčnosti.

Obramba in varnost

·V okviru cilja politike 1 za ESRR ter cilja politike 3 za ESRR in Kohezijski sklad je uveden nov specifični cilj v podporo naložbam v obrambne zmogljivosti EU, področje uporabe podpore pa je spremenjeno, da se omogoči podpora podjetjem, ki niso MSP, za te specifične cilje v obsegu, ki ga dovoljujejo pravila o državni pomoči. Specifični cilj v okviru cilja politike 3 bo spodbujal izgradnjo odporne obrambne infrastrukture ali infrastrukture z dvojno rabo za spodbujanje vojaške mobilnosti v Uniji. Poleg tega bo Komisija poleg letnega predfinanciranja za programe izplačala 30 % izrednega enkratnega predfinanciranja na podlagi sredstev, dodeljenih tem specifičnim ciljem v okviru namenskih prednostnih nalog, najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge pa je določena na 100 %.

Cenovno dostopna stanovanja (vključno s socialnimi stanovanji)

·Za spodbujanje naložb v cenovno dostopna stanovanja, vključno s socialnimi stanovanji, in podporo povezanim reformam so uvedeni trije novi specifični cilji za ESRR in eden za Kohezijski sklad. Za te specifične cilje bo Komisija poleg letnega predfinanciranja za programe izplačala 30 % izrednega enkratnega predfinanciranja na podlagi sredstev, dodeljenih namenskim prednostnim nalogam, najvišja stopnja sofinanciranja za namenske prednostne naloge, ki podpirajo te cilje, pa je 100 %. Hkrati je treba zagotoviti, da so stanovanjske nepremičnine odporne na podnebne spremembe.

·Poleg tega je področje uporabe Sklada za pravični prehod spremenjeno, da se omogočijo naložbe v cenovno dostopna stanovanja in tudi podpora za ustrezne reforme v podporo izvajanju območnih načrtov za pravični prehod.

Zanesljiv dostop do vode, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri in odpornost v zvezi z vodo

·Sprememba specifičnega cilja v „spodbujanje zanesljivega dostopa do vode, trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri in odpornosti v zvezi z vodo“ odraža strateški pomen odpornosti pri gospodarjenju z vodnimi viri za EU. Da bi pomagala pospešiti naložbe na tem področju, bo Komisija poleg letnega predfinanciranja za programe izplačala 30 % izrednega enkratnega predfinanciranja na podlagi sredstev, dodeljenih namenskim prednostnim nalogam, ki podpirajo specifični cilj, najvišja stopnja sofinanciranja za namenske prednostne naloge, ki podpirajo te cilje, pa je 100 %.

Energetski prehod

·Za povečanje energijske varnosti in pospešitev prehoda po vsej Uniji ter spodbujanje čiste mobilnosti bi bilo treba določiti nov specifični cilj za spodbujanje povezovalnih daljnovodov in z njimi povezane infrastrukture za prenos ter za vzpostavitev polnilne infrastrukture s sredstvi ESRR in Kohezijskega sklada.

Vzhodne obmejne regije

·Glede na izzive vzhodnih obmejnih regij po ruski vojni agresiji proti Ukrajini bi bilo treba za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki se financirajo iz ESRR ali Kohezijskega sklada z regijami na ravni NUTS 2, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino, izkoristiti možnost enkratnega 9,5-odstotnega predfinanciranja in 100-odstotnega financiranja Unije, če programi prerazporedijo vsaj 15 % svojih sredstev za novo uvedene specifične cilje in STEP. Kadar ustrezni program zajema celotno ozemlje države članice, bi se morala ta finančna prožnost uporabljati le, če je program, ki zajema celotno ozemlje države članice, edini program v državi članici, ki vključuje zadevne regije na ravni NUTS 2.

Mesta

·Evropska pobuda za mesta je okrepljena tako, da omogoča podelitev pečata odličnosti za inovativne ukrepe, ki so bili ocenjeni in izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti, vendar jih zaradi proračunskih omejitev ni bilo mogoče financirati, državam članicam pa dovoljuje, da del svoje začetne nacionalne dodelitve ESRR prerazporedijo na evropsko pobudo za mesta. Ta prerazporeditev se ne bi upoštevala pri zgornjih mejah iz člena 26 Uredbe (EU) 2021/1060.

Nadaljnja prožnost pri izvajanju

Tematska osredotočenost

·Zahteve glede tematske osredotočenosti ESRR so revidirane, da bi se upoštevala uvedba novih in spremenjenih specifičnih ciljev ter specifičnih ciljev, ki so bili uvedeni na podlagi uredbe o STEP. Vendar se bodo zahteve iz člena 6 Uredbe (EU) 2021/1060 v zvezi z naložbami, povezanimi s podnebjem, še naprej uporabljale.

Vmesni pregled

·Da bi lahko države članice učinkovito izkoristile nove prednostne naloge in prožnost, se predlaga, da se jim dovoli, da svoj predlog za vmesni pregled ponovno predložijo v dveh mesecih po začetku veljavnosti teh regulativnih sprememb.

·Za pospešitev izvajanja ESRR in Kohezijskega sklada bi vsi programi, ki prerazporedijo vsaj 15 % svojih sredstev za novo uvedene specifične cilje in STEP, prejeli enkratno predfinanciranje v višini 4,5 % na podlagi njihovega spremenjenega proračuna programa (razen regij na ravni NUTS 2, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino, ki so upravičene do višjega enkratnega predfinanciranja v višini 9,5 %). Dodatno predfinanciranje, povezano z zgoraj navedenimi novimi prednostnimi področji, šteje ločeno poleg tega.

·Poleg tega je končni datum za upravičenost izdatkov podaljšan za dodatno leto za programe ESRR in Kohezijskega sklada, pri katerih se vsaj 15 % sredstev preusmeri na nova prednostna področja.

·Za zagotovitev prožnosti pri izračunu podnebnega prispevka bi se lahko, kadar se podnebni prispevek iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2021/1060 preseže bodisi za Kohezijski sklad bodisi za ESRR, znesek, ki presega ciljno vrednost, upošteval pri izračunu podnebnega prispevka za drugi sklad.

Nadaljnje spremembe, namenjene racionalizaciji izvajanja, vključujejo:

·možnost, da države članice prerazporedijo sredstva iz ESRR v Instrument za medregionalne naložbe v inovacije;

·možnost podpore dejavnostim, ki prispevajo k izvajanju reform;

·ustrezno utemeljeno revizijo ciljnih vrednosti kazalnikov učinka v okviru spremembe programa SPP, pri čemer je zagotovljeno, da taka revizija ne vpliva na prehod na podnebno nevtralnost in zaveze glede postopne odprave fosilnih goriv.

2025/0084 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) 2021/1058 in (EU) 2021/1056 glede posebnih ukrepov za obravnavanje strateških izzivov v okviru vmesnega pregleda

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 175, 177, 178 ter 322 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 2 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 3 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V zadnjih letih je za geopolitično dinamiko značilna velika negotovost, zaradi česar je treba temeljito ponovno oceniti strateško avtonomijo, odpornost in varnost Unije, hkrati pa tudi izzive, ki izhajajo zelenega, socialnega in tehnološkega prehoda. Ti sočasni prehodi kažejo, da je nujno treba zapolniti inovacijsko vrzel, pospešiti prizadevanja za razogljičenje za okrepitev gospodarske konkurenčnosti in zmanjšati zunanjo odvisnost z diverzifikacijo dobavnih verig, povečanjem doma proizvedene zelene energije in naložbami v kritične sektorje.

(2)Kohezijska politika ima kot glavni naložbeni instrument Unije v večletnem finančnem okviru ključno vlogo pri podpiranju navedenih prednostnih nalog. Spodbuja ciljno usmerjene naložbe, ki prispevajo k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, hkrati pa rešuje nastajajoče izzive.

(3)Pravni okvir za programe kohezijske politike določa vmesni pregled leta 2025, ki ponuja pravočasno in edinstveno priložnost za preusmeritev osredotočenosti programov na nove izzive in priložnosti, pospešitev izvajanja in povečanje njihove učinkovitosti pri odzivanju na stare in nove prednostne naloge Unije.

(4)Komisija je v kompasu za konkurenčnost, dogovoru o čisti industriji in akcijskem načrtu za cenovno dostopno energijo predstavila konkretne ukrepe, s katerimi bo Evropa ponovno postala konkurenčna in zagotovila trajnostno blaginjo. ESRR in Kohezijski sklad že podpirata naložbe v podnebne cilje, kot so določeni v Uredbi (EU) 2021/1060. Vendar bi morale države članice okrepiti svoja prizadevanja za zagotovitev, da bo razogljičenje gonilo rasti evropske industrije in blaginje Evropejcev, med drugim s povečanjem podpore čisti tehnologiji in prehodu na čisto energijo, vlaganjem v projekte energetske infrastrukture, ki lahko zagotovijo pristno energetsko unijo, ter podpiranjem razogljičenja proizvodnih procesov in proizvodov.

(5)Zaradi najbolj nestabilnih geopolitičnih razmer doslej in potrebe, da Unija zagotovi lastno obrambo, bi bilo treba sredstva kohezijske politike hitro mobilizirati za neposredno podporo naložbam v obrambne zmogljivosti. Zato je treba določiti nove specifične cilje za podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada, vzpostavljenih z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta 4 , za financiranje industrijskih zmogljivosti v obrambnem sektorju in omogočanje naložb v odporno obrambno infrastrukturo ali infrastrukturo z dvojno rabo z namenom spodbujanja vojaške mobilnosti v skladu s področjem uporabe navedenih skladov. Industrijske zmogljivosti za spodbujanje obrambnih zmogljivosti bi morale biti povezane s tehnološkim razvojem in proizvodnjo obrambnih proizvodov in drugih proizvodov za obrambne namene, kot so opredeljeni v členu 2 [osnutka] Uredbe Sveta [xxxx] o vzpostavitvi instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) s krepitvijo evropske obrambne industrije, zlasti tistih iz člena 1 navedene uredbe. Države članice se spodbuja, naj izkoristijo možnost, predvideno v sedanjem pravnem okviru, da sredstva, ki so jim bila dodeljena v okviru deljenega upravljanja, prostovoljno prerazporedijo na neposredno upravljane programe z obrambnimi in varnostnimi cilji. V zvezi s tem bi prerazporeditve sredstev za vojaško mobilnost v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) zagotovile usklajeno posredovanje vzdolž koridorjev vojaške mobilnosti, izpostavljenih v beli knjigi o obrambi.

(6)Poleg tega bi bilo treba za hitro zagotovitev likvidnosti za kritje najnujnejših potreb, zlasti za naložbe v okrepljene obrambne zmogljivosti, ponuditi dodatne možnosti financiranja. Zlasti je treba zagotoviti dodatno enkratno predfinanciranje v višini 30 % zneskov, načrtovanih v okviru namenskih prednostnih nalog za obrambo v skladu z zadevnimi cilji politike ESRR in Kohezijskega sklada, ter možnost uporabe stopnje sofinanciranja Unije v višini do 100 %.

(7)ESRR in Kohezijski sklad lahko v okviru svojih področij uporabe že podpirata naložbe, ki prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP), katere cilj je okrepiti vodilni položaj Evrope na področju tehnologije. Da bi dodatno spodbudili naložbe iz ESRR in Kohezijskega sklada na teh kritičnih področjih, bi bilo treba odpraviti omejitev skupnega prispevka ESRR in Kohezijskega sklada k tem prednostnim nalogam ter razširiti možnost, da države članice prejmejo večje predfinanciranje za povezane spremembe programov. Poleg tega bi bilo treba možnosti za financiranje produktivnih naložb, ki prispevajo k ciljem STEP, v podjetjih, ki niso MSP, razširiti na vse regije. Podobno bi morale biti take naložbe možne tudi v regijah, kjer olajšujejo prilagajanje industrije, povezano z digitalno preobrazbo, vključno z digitalnimi zmogljivostmi na področju računalništva v oblaku, umetne inteligence in superračunalništva, ali razogljičenjem in krožnostjo proizvodnih procesov in proizvodov, na primer v avtomobilski industriji ali energijsko intenzivnih panogah. Poleg tega bi bilo treba možnost, ki je na voljo za naložbe, ki prispevajo k ciljem STEP za financiranje produktivnih naložb v podjetja, ki niso MSP, iz Sklada za pravični prehod (SPP), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta 5 , brez potrebe po analizi vrzeli in ne glede na njen rezultat razširiti na vse naložbe.

(8)Da bi povečali energijsko varnost, pospešili energetski prehod in spodbujali čisto mobilnost, bi bilo treba naložbe v okviru STEP in instrumenta za infrastrukturo za alternativna goriva dopolniti z oblikovanjem novega specifičnega cilja za ESRR in Kohezijski sklad v okviru cilja politike 2 za spodbujanje povezovalnih daljnovodov in z njimi povezane infrastrukture za prenos ter za vzpostavitev polnilne infrastrukture. Da bi pospešili naložbe na teh področjih, bi morale biti prednostne naloge, namenjene temu specifičnemu cilju, upravičene do dodatnega enkratnega predfinanciranja v višini 30 % zneskov, načrtovanih v okviru teh prednostnih nalog, in do možnosti uporabe stopnje sofinanciranja Unije v višini do 100 %. Organi upravljanja bi si morali prizadevati mobilizirati najvišji možen znesek zasebnega financiranja, kadar je to ustrezno. Ta večja naložbena prizadevanja bodo energijsko intenzivnim panogam omogočila dostop do stabilnejših in bolj raznolikih virov energije na manj razdrobljenem notranjem trgu z energijo, kar bo okrepilo njihovo trajnostnost in konkurenčnost. Poleg tega razširitev podpore ESRR za projekte razogljičenja energijsko intenzivnim panogam omogoča dajanje prednosti inovacijam z velikim učinkom, ki so usklajene s podnebnimi cilji EU.

(9)Pomembni projekti skupnega evropskega interesa izhajajo iz instrumenta državne pomoči, ki zahteva vseevropsko sodelovanje na področju inovativnih tehnologij ali vseevropskih infrastruktur. Pomembni projekti skupnega evropskega interesa so projekti, ki podpirajo in spodbujajo obsežne čezmejne projekte, ki se štejejo za bistvene za gospodarsko rast, inovacije in konkurenčnost Unije. Da bi se pospešilo oblikovanje novih pomembnih projektov skupnega evropskega interesa in izvajanje obstoječih projektov, bi morala biti podpora iz ESRR za naložbe v projekte, ki sodelujejo v pomembnih projektih skupnega evropskega interesa, kot jih je odobrila Komisija na podlagi člena 107(3), točka (b), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Sporočila C(2021) 8481, dovoljena v vseh kategorijah regij. Poleg tega bi morali za operacije, ki prispevajo k pomembnemu projektu skupnega evropskega interesa, ki ga je odobrila Komisija, veljati poenostavljeni izbirni postopki.

(10)Cenovno dostopna stanovanja so še en izziv, ki je prišel v ospredje zaradi znatnega zvišanja cen in najemnin v zadnjih letih. Da bi države članice in regije spodbudili k podvojitvi naložb iz ESRR in Kohezijskega sklada, v okvirih njunih področij uporabe, v gradnjo in prenovo cenovno dostopnega stanovanjskega fonda, vključno s socialnimi stanovanji, bi bilo treba oblikovati nove specifične cilje v okviru različnih ciljev politike, da se zagotovi prožnost pri načrtovanju ukrepov na področju stanovanjske politike, povezanih z namenskimi prednostnimi nalogami. Take prednostne naloge bi morale vključevati možnost koriščenja stopnje sofinanciranja Unije v višini do 100 % in dodatnega enkratnega predfinanciranja v višini 30 % načrtovanih zneskov, da se zmanjša breme za javne proračune. Na primer pri naložbah v okviru pobude novi evropski Bauhaus bi se morale v celoti izkoristiti te nove možnosti. Do podpore v okviru takih prednostnih nalog so lahko upravičeni tudi stroški začasnega najema nadomestne nastanitve za stanovalce v času prenove, pa tudi stroški reform, povezanih s stanovanji, kot so pripravljalna dela za izboljšanje ureditve stanovanjskega trga ter izdajanje dovoljenj na lokalni in mestni ravni. V zvezi s tem je primerno tudi pojasniti podporo SPP.

(11)Voda ima ključno vlogo kot vir za zanesljivo preskrbo s hrano in energijo ter varnost gospodarskih sistemov. To je tudi ključen vidik zagotavljanja odpornosti proti podnebnim spremembam. Glede na izzive, ki jih prinašajo učinki podnebnih sprememb za vodne vire, bi bilo treba spodbujati nadaljnje naložbe v odpornost v zvezi z vodo. Nujno je treba okrepiti izvajanje zakonodaje o varstvu voda in morja ter izboljšati učinkovitost rabe vode, odpravljati pomanjkanje vode in doseči napredek pri odpornosti Evrope v zvezi z vodo.  Za to so potrebne pomembne naložbe. Zato je primerno vključiti sklicevanje na varen dostop do vode, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri in odpornost v zvezi z vodo v novi specifični cilj v okviru cilja politike 2, da se omogočita proaktivno, na tveganju temelječe upravljanje in večja pripravljenost. Namenske prednostne naloge, določene za ta specifični cilj, bi morale biti upravičene tudi do dodatnega enkratnega predfinanciranja v višini 30 % načrtovanih zneskov in možnosti stopnje sofinanciranja v višini do 100 %, da se spodbudijo ključne naložbe na tem področju.

(12)Da bi povečali učinkovitost naložb, je pomembno omogočiti plačilo stroškov, povezanih z izvajanjem reform, tudi kadar taki stroški niso neposredno povezani z izvajanjem naložb.

(13)Da bi lahko države članice v okviru vmesnega pregleda izvedle smiselno reprogramiranje in sredstva usmerile v te nove strateške prednostne naloge Unije, bi bilo treba odpraviti nadaljnje omejitve. Kar zadeva zahteve glede tematske osredotočenosti, je primerno državam članicam dovoliti, da zneske, načrtovane za nove strateške prednostne naloge, vključno s tistimi, ki prispevajo k ciljem STEP, upoštevajo pri zneskih, potrebnih za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede tematske osredotočenosti. To bi morala spremljati določena prožnost pri izračunu zadevnega podnebnega prispevka za ESRR in Kohezijski sklad, kot je določeno v členu 6 Uredbe (EU) 2021/1060, ob upoštevanju splošnih zahtev iz navedenega člena. Poleg tega je treba za pospešitev razogljičenja industrije, ki je potrebno za doseganje podnebnih ciljev Unije, zagotoviti možnost financiranja naložb, namenjenih zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, prek ESRR, tudi iz dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 6 , če jim je bil podeljen pečat odličnosti. Podobno bi bilo treba v zvezi s SPP poenostaviti pogoje za financiranje takih naložb. Poleg tega za operacije, ki so že bile ocenjene v okviru programov, ki se upravljajo neposredno, in jim je v razpisu za zbiranje predlogov na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/856 Komisija podelila pečat suverenosti, kot je opredeljen v členu 4(1) Uredbe (EU) 2024/795, ne bi smela veljati izključitev fosilnih goriv, da se zagotovi skladnost podpore med financiranjem, dodeljenim v okviru neposrednega in deljenega upravljanja. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da prispevajo sredstva iz ESRR in Kohezijskega sklada v oddelek sklada InvestEU 7 za države članice, da bi se uporabila prek finančnega instrumenta InvestEU iz [člena 10a Uredbe (EU) 2021/523]. Da bi omogočili celovito reprogramiranje za namene novih strateških prednostnih nalog v okviru vmesnega pregleda, bi moral biti državam članicam na voljo dodaten čas za dopolnitev ocene o izidu vmesnega pregleda in predložitev s tem povezanih sprememb programov. To bi moralo veljati tudi za sredstva SPP, kadar so vključena v program skupaj s sredstvi ESRR ali Kohezijskega sklada.

(14)Da bi pospešili izvajanje programov kohezijske politike na splošno in zagotovili potrebno likvidnost za ključne naložbe, ki jih je treba izvesti, bi bilo treba izplačati dodatno enkratno predfinanciranje iz ESRR in Kohezijskega sklada za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), kadar reprogramiranje zadeva znaten delež celotnega programa. Odstotek predfinanciranja bi bilo treba dodatno povečati za nekatere programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki zajemajo eno ali več regij na ravni NUTS 2, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino, zaradi negativnega učinka ruske vojne agresije proti Ukrajini na te regije. Da bi spodbudili reprogramiranje za namene ključnih prednostnih nalog v okviru vmesnega pregleda, bi moralo biti dodatno predfinanciranje na voljo le, kadar je v tem okviru dosežen določen prag za prerazporeditev finančnih sredstev na posebne ključne prednostne naloge. 

(15)Poleg tega bi bilo treba zaradi upoštevanja časa, potrebnega za preusmeritev naložb v okviru vmesnega pregleda, in za čim boljšo uporabo razpoložljivih sredstev prilagoditi roke za upravičenost izdatkov in pravila o prenehanju obveznosti za programe, s katerimi se sredstva prerazporedijo na strateške prednostne naloge v okviru vmesnega pregleda. Omogočiti bi bilo treba tudi, da se uporabi najvišja stopnja sofinanciranja v višini do 100 % pri programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki zajemajo eno ali več regij na ravni NUTS 2, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino, zaradi negativnega učinka ruske vojne agresije proti Ukrajini na te regije.

(16)Vmesni pregled bi bilo treba uporabiti tudi za okrepitev ključne vloge mest pri doseganju mnogih ciljev Unije, in sicer tako, da se državam članicam omogoči prerazporeditev finančnih sredstev iz ESRR za okrepitev evropske pobude za mesta iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/1058. Poleg tega bi bilo treba za lažje izvajanje ključnih inovativnih ukrepov, opredeljenih v okviru evropske pobude za mesta, zanje uporabiti poenostavljen izbirni postopek za podporo v programih kohezijske politike. Državam članicam bi morala biti tudi zagotovljena možnost, da sredstva ESRR iz svojih programov v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ prerazporedijo v Instrument za medregionalne naložbe v inovacije iz člena 13 Uredbe (EU) 2021/1058, da bi imele večjo prožnost pri uporabi sredstev.

(17)Za poenostavitev izvajanja in pospešitev naložb je primerno uvesti dodatne ciljno usmerjene spremembe regulativnega okvira, ki ureja uporabo SPP. Zlasti bi bilo treba možnost poenostavljenega izbirnega postopka za operacije, ki jim je bil podeljen pečat odličnosti, razširiti na SPP. Poleg tega bi bilo treba odpraviti omejitve za revizijo ciljev, da se zagotovi potrebna prožnost glede na spreminjajoče se okoliščine izvajanja.

(18)Ker cilja te uredbe, in sicer preusmeritve naložb h ključnim prednostnim nalogah v okviru vmesnega pregleda ter poenostavitve in pospešitve izvajanja politike s spremembo uredb (EU) 2021/1058 in (EU) 2021/1056, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(19)Uredbi (EU) 2021/1058 in (EU) 2021/1056 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(20)Zaradi nujne potrebe po omogočanju ključnih naložb, zlasti v obrambne zmogljivosti glede na pereče geopolitične izzive, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2021/1058 se spremeni:

(1)člen 3 se spremeni:

(a)odstavek 1 se spremeni:

(i) v točki (a) se doda naslednja točka (vii):

„(vii) s krepitvijo industrijskih zmogljivosti za spodbujanje zmogljivosti z dvojno rabo in obrambnih zmogljivosti;“;

(ii) v točki (b) se točka (v) nadomesti z naslednjim:

„(v) s spodbujanjem zanesljivega dostopa do vode, trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri in odpornosti v zvezi z vodo;“;

(iii) dodata se naslednji točki (xi) in (xii):

„(xi) s spodbujanjem dostopa do cenovno dostopnih stanovanj in s tem povezanih reform;

(xii) s spodbujanjem povezovalnih daljnovodov in povezane infrastrukture za prenos ter vzpostavitve polnilne infrastrukture;“;

(iv) v točki (c) se doda naslednja točka (iii):

„(iii) z razvojem odporne obrambne infrastrukture ali infrastrukture z dvojno rabo za spodbujanje vojaške mobilnosti v Uniji;“;

(v) v točki (d) se doda naslednja točka (vii):

„(vii) s spodbujanjem dostopa do cenovno dostopnih stanovanj in s tem povezanih reform;“;

(vi) v točki (e), prvi pododstavek, se doda naslednja točka (iii):

„(iii) s spodbujanjem celostnega teritorialnega razvoja z dostopom do cenovno dostopnih stanovanj in razvoja s tem povezanih reform na vseh vrstah območij.“;

(vii) v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Operacije, ki se podpirajo v okviru specifičnega cilja iz točke (c)(iii), so po potrebi osredotočene predvsem na enega ali več od štirih prednostnih koridorjev vojaške mobilnosti EU, ki so jih države članice opredelile v Prilogi II k Vojaškim zahtevam za vojaško mobilnost v EU in zunaj nje, ki jih je Svet sprejel [18. marca 2025 pod sklicno številko ST 6728/25 ADD1]. Podprte operacije, ki so del navedenih koridorjev, izpolnjujejo infrastrukturne zahteve iz izvedbenih aktov na podlagi člena 12(2) Uredbe (EU) 2021/1153.“;

(b)v odstavku 1a se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Sredstva v okviru specifičnega cilja iz odstavka 1, točki (a)(vi) in (b)(ix), se načrtujejo v okviru ustreznih namenskih prednostnih nalog za zadevni cilj politike.

Komisija izplača 30 % dodelitve za navedene prednostne naloge, kot je določeno v sklepu o odobritvi spremembe programa, kot izredno enkratno predfinanciranje poleg letnega predfinanciranja programa iz člena 90(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/1060 ali člena 51(2), (3) in (4) Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta*. Navedeno izredno predfinanciranje se izplača, če se sprememba programa predloži Komisiji do 31. decembra 2025. Izplača se v 60 dneh od sprejetja sklepa Komisije o odobritvi spremembe programa.

_______

* Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (UL L 231, 30.6.2021, str. 94, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1059/oj).“;

(c)vstavi se naslednji odstavek 1c:

„1c. Sredstva v okviru specifičnih ciljev iz odstavka 1, točke (a)(vii), (b)(v), (b)(xi), (b)(xii), (c)(iii), (d)(vii) in (e)(iii), se načrtujejo v okviru ustreznih namenskih prednostnih nalog za zadevni cilj politike.

Komisija izplača 30 % dodelitve za navedene prednostne naloge, kot je določeno v sklepu o odobritvi spremembe programa, kot izredno enkratno predfinanciranje poleg letnega predfinanciranja programa iz člena 90(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/1060. Navedeno izredno predfinanciranje se izplača, če se sprememba programa predloži Komisiji do 31. decembra 2025. Izplača se v 60 dneh od sprejetja sklepa Komisije o odobritvi spremembe programa.

V skladu s členom 90(5) Uredbe (EU) 2021/1060 Komisija znesek, izplačan kot izredno predfinanciranje, obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

V skladu s členom 90(6) Uredbe (EU) 2021/1060 se vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, za zadevni program uporabijo na enak način kot se ESRR in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.

V skladu s členom 97(1) Uredbe (EU) 2021/1060 se izredno predfinanciranje začasno ne ustavi.

V skladu s členom 105(1) Uredbe (EU) 2021/1060 predfinanciranje, ki se upošteva pri izračunu zneskov, ki jih je treba sprostiti, vključuje izredno izplačano predfinanciranje.

Z odstopanjem od člena 112 Uredbe (EU) 2021/1060 najvišja stopnja sofinanciranja za namenske prednostne naloge, določene za podporo specifičnim ciljem iz odstavka 1, točke (a)(vii), (b)(v), (b)(xi), (b) (xii), (c)(iii), (d)(vii) in (e)(iii), tega člena, znaša 100 %.“;

(d)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Kohezijski sklad podpira cilja politike 2 in 3, vključno s specifičnimi cilji iz odstavka 1, točke (b)(x), (b)(xi), (b)(xii) in (c)(iii), tega člena, kolikor je taka podpora skladna s področjem uporabe podpore iz členov 6 in 7.“;

(e)v odstavku 4 se v prvem pododstavku doda naslednja točka (d):

„(d) prispevajo k izvajanju reform.“;

(2)v členu 4 se odstavek 10 nadomesti z naslednjim:

„10. Obveznost izpolnjevanja zahtev glede tematske koncentracije iz odstavka 6 tega člena velja v celotnem programskem obdobju, tudi kadar se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi in pri vmesnem pregledu v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2021/1060. Kadar država članica predloži zahtevek za spremembo programa v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/1060, se lahko zneski, načrtovani za specifične cilje iz odstavka 1, točki (a)(vi) in (b)(ix), tega člena ter za specifične cilje iz odstavka 1, točke (a)(vii), (b)(v), (b)(xi), (b)(xii), (c)(iii), (d)(vii) in (e)(iii), tega člena, bodisi upoštevajo pri zneskih, ki se zahtevajo za cilj politike 1 ali 2, bodisi se razdelijo med oba.“;

(3)člen 5 se spremeni:

(a)odstavek 2 se spremeni:

(i)prvi pododstavek se spremeni:

(1)    točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) kadar prispevajo k specifičnim ciljem v okviru cilja politike 1 iz člena 3(1), točki (a)(vi) in (a)(vii), te uredbe ali k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 2 iz člena 3(1), točka (b)(ix), te uredbe;“;

(2)    doda se naslednja točka (f):

„(f) kadar prispevajo k pomembnemu projektu skupnega evropskega interesa, kot ga je odobrila Komisija na podlagi člena 107(3), točka (b), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Sporočila C(2021) 8481, ob ohranjanju osredotočenosti na MSP;“;

(3)    doda se naslednja točka (g):

„(g) kadar olajšujejo prilagajanje industrije, povezano z razogljičenjem proizvodnih procesov in proizvodov.“;

(ii)drugi pododstavek se črta;

(b)dodata se naslednja odstavka 10 in 11:

„10. Poleg možnosti iz člena 14 Uredbe (EU) 2021/1060 lahko države članice v dogovoru z zadevnimi organi upravljanja dodelijo sredstva iz ESRR in Kohezijskega sklada oddelku sklada InvestEU za države članice, da bi se uporabila prek finančnega instrumenta InvestEU iz [člena 10a Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta]*. Za take prispevke veljajo postopki iz člena 14 Uredbe (EU) 2021/1060 in se upoštevajo pri zgornjih mejah iz navedenega člena. Sredstva, ki se ustvarijo iz zneskov, prispevanih v finančni instrument InvestEU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, se v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2021/1060 dajo na voljo državi članici skladno s sporazumom o prispevku in se uporabijo za podporo v okviru istega cilja ali ciljev v obliki finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev.

11. Poleg možnosti iz člena 73(4) Uredbe (EU) 2021/1060 se lahko organ upravljanja za projekte, ki neposredno sodelujejo v pomembnem projektu skupnega evropskega interesa, ki ga je Komisija odobrila na podlagi člena 107(3), točka (b), PDEU in Sporočila C(2021) 8481, odloči odobriti podporo neposredno iz ESRR, če take operacije izpolnjujejo zahteve iz člena 73, odstavek 2, točke (a), (b) in (g), Uredbe (EU) 2021/1060.

______

* Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/523/oj).“;

(4)v členu 7 se odstavek 1 spremeni:

(a)točka (b) se spremeni:

„(b) naložb za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, razen tistih, ki jim je bil podeljen pečat odličnosti, kot je opredeljen v členu 2, točka 45, Uredbe (EU) 2021/1060;“;

(b)v točki (h) se doda naslednja točka (iv):

„(iv) naložbe v operacije, ki jim je bil na podlagi člena 4(1) Uredbe (EU) 2024/795 podeljen pečat suverenosti v razpisu za zbiranje predlogov na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/856.“;

(5)vstavi se naslednji člen 7a:

„Člen 7a
Posebne določbe, povezane z vmesnim pregledom, in povezana prožnost

1. Komisija v letu 2026 izplača 4,5 % skupne podpore iz ESRR in Kohezijskega sklada, kot je določena v sklepu o odobritvi spremembe programa, kot dodatno enkratno predfinanciranje. Ta odstotek enkratnega predfinanciranja se poveča na 9,5 % za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki zajemajo eno ali več regij na ravni NUTS 2, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino, v kolikor program ne zajema celotnega ozemlja države članice. Kadar so v državi članici regije na ravni NUTS 2, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino, vključene izključno v programe, ki zajemajo celotno ozemlje te države članice, se za te programe uporablja povečano predfinanciranje iz tega odstavka.

Dodatno predfinanciranje iz prvega pododstavka tega odstavka se uporablja le, kadar so bile v okviru vmesnega pregleda odobrene prerazporeditve vsaj 15 % finančnih sredstev programa na eno ali več namenskih prednostnih nalog, določenih za specifične cilje iz člena 3(1), točke (a)(vi), (a)(vii), (b)(v), (b)(ix), (b)(xi), (b)(xii), (c)(iii), (d)(vii) in (e)(iii), te uredbe, pod pogojem, da se sprememba programa predloži do 31. decembra 2025.

Predfinanciranje, dolgovano državi članici, ki izhaja iz sprememb programa na podlagi prerazporeditve na prednostne naloge iz drugega pododstavka, se šteje za plačila, izvršena v letu 2025, za namene izračuna zneskov, ki jih je treba sprostiti v skladu s členom 105 Uredbe (EU) 2021/1060, če je bil zahtevek za spremembo programa predložen leta 2025.

2. Z odstopanjem od člena 63(2) in člena 105(2) Uredbe (EU) 2021/1060 je rok za upravičenost izdatkov, povračilo stroškov in sprostitev obveznosti 31. december 2030. Odstopanje se uporablja le, kadar so bile v okviru vmesnega pregleda odobrene spremembe programa za prerazporeditev vsaj 15 % finančnih sredstev programa na eno ali več namenskih prednostnih nalog, določenih za specifične cilje iz člena 3(1), točke (a)(vi), (a)(vii), (b)(v), (b)(ix), (b)(xi), (b)(xii), (c)(iii), (d)(vii) in (e)(iii), te uredbe.

3. Države članice lahko v zahtevkih za spremembe programov v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/1060 zahtevajo prerazporeditev sredstev ESRR, načrtovanih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, na evropsko pobudo za mesta oziroma Instrument za medregionalne naložbe v inovacije iz člena 12 oziroma člena 13 te uredbe. Prerazporejena sredstva se uporabijo v korist zadevne države članice. Take prerazporeditve ne pomenijo prerazporeditev v smislu člena 26 Uredbe (EU) 2021/1060.

4. Z odstopanjem od člena 112 Uredbe (EU) 2021/1060 je najvišja stopnja sofinanciranja za prednostne naloge v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki zajemajo eno ali več regij na ravni NUTS 2, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo ali Ukrajino, 100 %. Višja stopnja sofinanciranja se ne uporablja za programe, ki zajemajo celotno ozemlje zadevne države članice, razen če so te regije vključene samo v programe, ki zajemajo celotno ozemlje te države članice. Odstopanje se uporablja le, kadar so bile v okviru vmesnega pregleda odobrene prerazporeditve vsaj 15 % finančnih sredstev programa na eno ali več namenskih prednostnih nalog, določenih za specifične cilje iz člena 3(1), točke (a)(vi), (a)(vii), (b)(v), (b)(ix), (b)(xi), (b)(xii), (c)(iii), (d)(vii) in (e)(iii), te uredbe, pod pogojem, da se sprememba programa predloži do 31. decembra 2025.

5. Poleg ocene o izidu vmesnega pregleda, ki jo je treba predložiti v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2021/1060 za vsak program, lahko države članice v dveh mesecih od začetka veljavnosti Uredbe (EU) XXXX/XXXX [ta uredba] ponovno predložijo dopolnilno oceno in povezane zahtevke za spremembe programa, pri čemer upoštevajo specifične cilje, uvedene z Uredbo (EU) XXXX/XXXX [ta uredba]. Uporabljajo se roki iz člena 18(3) Uredbe (EU) 2021/1060.

6. Kadar bi podnebni prispevek iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2021/1060 Kohezijskega sklada presegel cilj 37 % skupnih dodeljenih sredstev, se lahko znesek, ki presega navedeni cilj, upošteva pri izračunu podnebnega prispevka ESRR za namene doseganja cilja 30 % skupnih dodeljenih sredstev. Pri izračunu podnebnega prispevka Kohezijskega sklada se lahko upoštevajo zneski, ki presegajo cilj podnebnih prispevkov ESRR v višini 30 % vseh dodeljenih sredstev.“;

(6)v členu 12 se doda naslednji odstavek 4:

„4. Komisija lahko inovativnim ukrepom, ki so bili ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru evropske pobude za mesta in izpolnjujejo minimalne zahteve tega razpisa glede kakovosti ter jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov, podeli pečat odličnosti.

Za namene pečata odličnosti se evropska pobuda za mesta šteje za drug vir Unije, ki je ločen od programov, ki se izvajajo in pripravljajo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2021/1060.“;

(7)tabela 1 v Prilogi I se spremeni:

(a)pri cilju politike 1 se doda naslednja vrstica:

(b)pri cilju politike 2 se vrstica za specifični cilj (v) nadomesti z naslednjim:

(c)pri cilju politike 2 se dodata naslednji vrstici:

(d)pri cilju politike 3 se doda naslednja vrstica:

(e)pri cilju politike 4 se doda naslednja vrstica:

(f)pri cilju politike 5 se doda naslednja vrstica:

Člen 2

Uredba (EU) 2021/1056 se spremeni:

(1)člen 8(2) se spremeni:

(a)v prvem pododstavku se doda naslednja točka (p):

„(p) spodbujanje dostopa do cenovno dostopnih stanovanj in s tem povezanih reform.“;

(b)četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„SPP lahko podpira tudi produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, pri čemer pa ohranja osredotočenost na MSP, ne glede na to, ali je bila izvedena analiza vrzeli v skladu s členom 11(2), točka (h), te uredbe in ne glede na njen rezultat. Take naložbe so upravičene le, kadar ne povzročijo premestitve, kot je opredeljena v členu 2, točka 27, Uredbe (EU) 2021/1060. Zagotavljanje take podpore ne zahteva revizije območnega načrta za pravični prehod, kadar bi bila taka revizija povezana izključno z analizo vrzeli. V izbirnem postopku se upoštevajo vajeništva in delovna mesta, izobraževanje oziroma usposabljanje za pridobitev novih znanj in spretnosti.“;

(c)doda se naslednji pododstavek:

„Za operacije, ki jim je bil podeljen pečat odličnosti, kot je opredeljen v členu 2, točka 45, Uredbe (EU) 2021/1060, se lahko organ upravljanja za projekte, ki neposredno sodelujejo v pomembnem projektu skupnega evropskega interesa, ki ga je Komisija odobrila na podlagi člena 107(3), točka (b), PDEU in Sporočila C(2021) 848, odloči odobriti podporo neposredno iz SPP, če take operacije prispevajo k specifičnemu cilju iz člena 2 te uredbe in prispevajo k izvajanju območnih načrtov za pravični prehod.“;

(2)v členu 9 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d) naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, prevozom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, razen naložb v operacije, ki jim je bil v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2024/795 podeljen pečat suverenosti v razpisu za zbiranje predlogov na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/856.“;

(3)v členu 10 se doda naslednji odstavek:

„4. Kadar so sredstva SPP načrtovana kot prednostne naloge v okviru programa, ki vključuje tudi sredstva ESSR ali Kohezijskega sklada, lahko države članice poleg ocene o izidu vmesnega pregleda, ki jo je treba predložiti v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2021/1060 za vsak program, v dveh mesecih od začetka veljavnosti Uredbe (EU) XXXX/XXXX [ta uredba] ponovno predložijo dopolnilno oceno in povezane zahtevke za spremembe programa, pri čemer upoštevajo specifične cilje, uvedene z Uredbo (EU) XXXX/XXXX [ta uredba]. Uporabljajo se roki iz člena 18(3) Uredbe (EU) 2021/1060.

Kadar za tak program velja podaljšani rok za upravičenost izdatkov, povračilo stroškov in sprostitev obveznosti v skladu s členom 7a Uredbe (EU) 2021/1058, se tako podaljšanje uporablja tudi za sredstva SPP.“;

(4)v členu 11(2) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i) v primeru podpore za naložbe, namenjene zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, seznam operacij, ki bodo podprte, ter utemeljitev, da prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo in vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je pod ustreznimi referenčnimi vrednostmi, določenimi za brezplačno dodelitev na podlagi Direktive 2003/87/ES, ter ob zagotovitvi, da so navedene operacije potrebne za zaščito znatnega števila delovnih mest;“;

(5)v členu 12(2) se črta tretji stavek.

Člen 3

Ta uredba začne veljati [dan] po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 8  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

☑ Časovno omejeno:

–☑    finančne posledice med letoma 2026 in 2029 za odobritve plačil. Brez posledic za odobritve za prevzem obveznosti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 9   

☑ Deljeno upravljanje z državami članicami

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

Pravila o spremljanju in poročanju iz Uredbe (EU) 2021/1060 se še naprej v celoti uporabljajo:

Odbor za spremljanje programa: najmanj enkrat letno.

Letni pregled smotrnosti med državo članico in Komisijo.

Prenos podatkov na program: petkrat letno.

Letno poročilo o nadzoru (reviziji).

Končno poročilo o smotrnosti za vsak program je treba predložiti do 15. februarja 2031.

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Na podlagi ocenjenega obsega izvajanja predloga skupno dodatno predfinanciranje, ki ga je treba plačati v letu 2026, znaša [16,1 milijarde] EUR. Hkrati je glede na napovedi plačil in spremembe pri izvrševanju neto proračunski učinek ocenjen na [3,6] milijarde EUR, kar bo vključeno v predlog proračuna za leto 2026. Proračunski učinek je proračunsko nevtralen v celotnem večletnem finančnem okviru.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih 

–☑ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 17

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

Opis nalog:

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–☑    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva

–    za druge prihodke

–    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.Digitalne razsežnosti

4.2Podatki

4.3Digitalne rešitve

4.4Ocena interoperabilnosti

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

(1)     Sporočilo Komisije Merila za analizo združljivosti pomoči z notranjim trgom, da se spodbudi izvajanje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa (UL C 528, 30.12.2021, str. 10).

(2)    UL C , , str. .

(3)    UL C , , str. .

(4)    UL L 231, 30.6.2021, str. 60.

(5)    UL L 231, 30.6.2021, str. 1.

(6)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/87/oj).

(7)    Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/523/oj).

(8)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(9)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(10)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(11)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(12)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(13)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(14)    Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi povprečnih letnih stroškov, ki so na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.

(15)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(16)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(17)    Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

(18)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.