a) Zanesljivost oskrbe 

Izzivi EU na področju energetske varnosti so večinoma povezani z odvisnostjo njene oskrbe s primarno energijo od tretjih držav. Z uvedbo evropskega zelenega dogovora je EU sprejela pomembne ukrepe za zmanjšanje svoje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv z določitvijo ambicioznih ciljev glede obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. Vendar sta energetska kriza leta 2022 in šok zaradi cen energije, ki sta sledila, pokazala, da je treba storiti več in sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje odvisnosti EU od virov primarne energije zunaj EU. Zlasti načrt REPowerEU določa pomembne ukrepe za zaščito gospodinjstev in podjetij pred pretresi na strani ponudbe, in sicer s: (i) krepitvijo zmogljivosti podzemnega skladiščenja plina; (ii) nadgradnjo in razširitvijo infrastrukture za utekočinjeni naravni plin ter (iii) diverzifikacijo virov in poti plina iz plinovodov.

Za uresničitev teh ciljev je treba podaljšati nekatere ukrepe, zlasti novembrski cilj napolnjenosti skladišč plina, ki je bil predhodno sprejet za omejeno obdobje. Hkrati so se spremenili tržni pogoji. Komisija želi s tem predlogom in na podlagi danes sprejetega priporočila Komisije zagotoviti energetsko varnost in odpornost energetskega sistema Evropske unije, hkrati pa podpreti države članice z zagotavljanjem še višje stopnje prožnosti pri krivuljah polnjenja, da bi lahko z lastnim tempom izpolnile cilje napolnjenosti skladišč plina, ter z zmanjšanjem obremenitve sistema in možnosti za izkrivljanje trga.

b) Vloga skladiščenja plina, trenutne težave in prožnost

Skladišča plina prispevajo k zanesljivosti oskrbe, saj zagotavljajo dodatno oskrbo v primeru močnega povpraševanja ali motenj v oskrbi. Iz skladišč se dobavi 25–30 % pozimi porabljenega plina v EU. Med sezono ogrevanja skladiščenje zmanjšuje potrebo po uvozu dodatnega plina in pomaga blažiti pretrese na strani ponudbe.

Ob priznavanju tega dejstva ter sprejemanju ukrepov proti uporabi ruske oskrbe s plinom kot orožja in nestanovitnosti trga je Komisija spomladi 2022 pripravila – sozakonodajalca pa hitro odobrila – spremembe Uredbe (EU) 2017/1938 o zanesljivosti oskrbe s plinom glede skladiščenja plina 1 . S spremembami je bil uveden cilj zagotavljanja 90-odstotne napolnjenosti skladišč plina do 1. novembra (cilj napolnjenosti), pri tem pa je bil za vsako državo članico določen niz vmesnih ciljev za februar, maj, julij in september naslednje leto (krivulja polnjenja). Hkrati so bile s spremembami uvedene zahteve za certificiranje operaterjev skladiščnih sistemov, da bi se izboljšal nadzor nad strateškimi sredstvi in preprečilo tveganje, da bi bilo pred zimo uskladiščeno premalo plina.

c) Cilj predloga

Spremembe Uredbe (EU) 2017/1938 o skladiščenju plina naj bi prenehale veljati konec leta 2025. Zaradi še vedno zaostrenih razmer na svetovnem trgu plina je treba te določbe podaljšati tudi po letu 2025.

Hkrati namerava Evropska komisija pregledati okvir EU za energetsko varnost, vključno z oceno, ali bi moral morebitni zakonodajni predlog vključevati trajne ukrepe za polnjenje skladišč za države članice. Vendar ta predlog ni načrtovan za naslednje leto.

Da bi še naprej zagotavljali predvidljivost in preglednost pri uporabi skladišč plina po vsej EU, je potrebna začasna razširitev obstoječih določb o skladiščenju plina.

Določbe o skladiščenju plina iz Uredbe (EU) 2017/1938 so bile uvedene z Uredbo (EU) 2022/1032 za obdobje treh let. Prenehale bodo veljati konec leta 2025. Cilj predloga je začasno podaljšati obstoječo določbo za nadaljnji dve leti, dokler se ne vzpostavi nov okvir za energetsko varnost, najverjetneje leta 2027. Podaljšanje bi bilo skladno z obstoječo politiko in bi pomagalo izboljšati energetsko varnost in stabilnost trga s plinom. Namen predloga za podaljšanje ni sprememba drugih vidikov določb o skladiščenju plina.

Po geopolitičnih dogodkih je Komisija marca 2022 izdala sporočilo „REPowerEU“ o skupnih evropskih ukrepih za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo. Komisija je zato predstavila zakonodajni predlog (Uredba (EU) 2022/1032 o skladiščenju plina), da bi zagotovila zadostno letno raven skladiščenja od zime 2022/2023 in v prihodnosti.

V okviru preverjanja ustreznosti sedanjega okvira za energetsko varnost je začela javno posvetovanje, da bi zbrala mnenja širokega kroga deležnikov o koristih in morebitnih prihodnjih izzivih, s katerimi se sooča Evropa, na področju energetske varnosti. V javnem posvetovanju, ki se je zaključilo konec novembra 2024, so proučene tudi določbe o skladiščenju plina in njihov prispevek k splošni energetski varnosti.

Ta predlog spreminja Uredbo (EU) 2017/1938, katere pravna podlaga je bil člen 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta predlog temelji na členu 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Načrtovani ukrepi te pobude so popolnoma v skladu z načelom subsidiarnosti. Potrebno je ukrepanje na ravni EU, saj bi prekinitev oskrbe EU s plinom: (i) predstavljala veliko tveganje, (ii) imela znatne učinke na številne države članice ter (iii) vplivala na cene plina po vsej EU.

Pobuda je skladna z načelom sorazmernosti. Čeprav je končni letni cilj napolnjenosti za 1. november določen z Uredbo (EU) 2017/1938, se pri ciljih upoštevajo razmere v posameznih državah članicah in velikost skladišč plina na njihovih ozemljih. Izvzetja/odstopanja, določena v Uredbi (EU) 2017/1938, se nanašajo na Nizozemsko (člen 6a(3)) ter na Avstrijo, Češko, Madžarsko, Latvijo in Slovaško (člen 6a(2)). Predlagana 90-odstotna stopnja napolnjenosti je potrebna in ustrezna raven za zagotovitev zanesljivosti oskrbe pozimi v primeru hudih motenj v oskrbi, ne da bi pri tem prekomerno obremenili države članice, energetska podjetja ali javnost.

Vmesni cilji napolnjenosti se določijo vsako leto po posvetovanju z državami članicami (v okviru njihovega sodelovanja v koordinacijski skupini za plin). Ti cilji državam članicam omogočajo zadostno raven prožnosti za upoštevanje tako obstoječih energetskih razmer kot temeljev trga plina.

To je predlog za spremembo Uredbe (EU) 2017/1938, zato je izbrani instrument uredba o spremembi. Glede na to, da ne gre za popolno revizijo navedene uredbe, se prenovitev ne šteje za primerno.

Temu predlogu je priloženo poročilo o izvajanju in učinku določb o skladiščenju plina, v katerem je ugotovljeno, da sta tako krivulja polnjenja skladišč plina kot postopek certificiranja za skladišča plina pozitivno vplivala na zanesljivost oskrbe z energijo.

Komisija predloži letna poročila, pripravljena v posvetovanju z državami članicami, ki vključujejo analizo možnih učinkov Uredbe na cene plina in morebitne prihranke plina.

Poleg tega je Komisija v okviru preverjanja ustreznosti okvira za energetsko varnost in za pridobitev mnenj najrazličnejših deležnikov začela javno posvetovanje. Začelo se je septembra 2024 in trajalo do novembra 2024. Več kot 100 sodelujočih v posvetovanju je zagotovilo svoja mnenja in poglede, tudi v zvezi z vlogo skladiščenja plina v splošnem okviru energetske varnosti. Komisija lahko po analizi rezultatov javnega posvetovanja sklene, da je potrebna širša revizija okvira za energetsko varnost, in v zvezi s tem predlaga nadaljevanje z obveznimi vmesnimi in končnimi letnimi cilji napolnjenosti skladišč. Vendar bo postopek revizije verjetno trajal najmanj dve leti. Ob priznavanju pomembne vloge, ki jo je skladiščenje plina doslej imelo pri krepitvi energetske varnosti držav članic, se šteje, da je potrebno začasno podaljšanje zahtev glede obveznih ciljev napolnjenosti in vmesnih ciljev.

V okviru javnega posvetovanja v zvezi s preverjanjem ustreznosti so bila opravljena posvetovanja z deležniki o pomenu skladiščenja plina in uporabnosti določitve obveznih ciljev napolnjenosti.

Komisija namerava v letu 2025 v okviru preverjanja ustreznosti splošnega okvira za energetsko varnost pooblastiti zunanjega izvajalca za izvedbo ocene učinka. Izvajalec bi bil tudi pozvan, naj hkrati zbere zunanja stališča in strokovno znanje.

Kot je navedeno v prejšnjem odstavku, namerava Komisija leta 2025 izvesti oceno učinka. Njen del bodo tudi vprašanja v zvezi z določbami o skladiščenju plina. Zaradi malo časa do prenehanja veljavnosti sedanjih določb decembra 2025 se za ta začasni ukrep ne izvaja ocena učinka.

Ukrep bo omogočil podporo nekaterim najranljivejšim odjemalcem, zlasti tistim, ki se že soočajo z energijsko revščino.

Vpliv na proračun EU, povezan s tem predlogom, zadeva človeške vire in druge upravne odhodke Generalnega direktorata (GD) Evropske komisije za energijo. Namen predloga je podaljšati določbe, ki izboljšujejo strukturo EU za zanesljivost oskrbe s plinom. Podaljšanje teh določb bi pomenilo nadaljevanje obveznosti za države članice in posledično nadaljnjo okrepljeno vlogo GD za energijo na številnih področjih, opredeljenih v prvotnem predlogu, in sicer pri:

·splošnem upravljanju in izvajanju Uredbe (1 EPDČ);

·upravljanju okrepljene vloge koordinacijske skupine za plin (0,5 EPDČ);

·spremljanju stopenj napolnjenosti in pripravi specifikacij tehničnega izvajanja, kot so krivulje polnjenja (vključno z ekonomsko in tehnično analizo ter upravljanjem podatkov) (1,5 EPDČ);

·oceni uradnih obvestil o delitvi bremen iz člena 6c (1 EPDČ) ter

·upravni podpori (1 EPDČ).

Poleg tega bodo za izvajanje, usklajevanje in nadaljnje spremljanje te uredbe o spremembi med državami članicami potrebne dodatne upravne odobritve v višini do 150 000 EUR letno za uradna potovanja in strokovna srečanja, zlasti sestanke koordinacijske skupine za plin.