OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija poudarja, da so naložbe v ključne tehnologije in sektorje pomembne za spodbujanje rasti in konkurenčnosti v Uniji. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen v svojih političnih usmeritvah za Komisijo za obdobje 2024–2029 naložbe postavlja ob bok cilju olajšati poslovanje z zmanjšanjem upravnega bremena in obveznosti poročanja. Komisija je na podlagi teh strateških mejnikov januarja 2025 objavila „Kompas za konkurenčnost za EU“ 1 , v katerem je napovedan dogovor o čisti industriji, katerega cilja sta zagotoviti, da bo Unija privlačna lokacija za proizvodnjo ter spodbujati čisto tehnologijo in nove krožne poslovne modele, da bi dosegli dogovorjene cilje razogljičenja.

Glede na to je program InvestEU, ki je največji instrument Unije za porazdelitev tveganja za podporo prednostnim naložbam v Uniji, kot je poudarjeno tudi v poročilu o prihodnosti evropske konkurenčnosti (t. i. Draghijevo poročilo), uspešen pri mobilizaciji naložb v primerih, v katerih bi jih nedelovanje trga sicer oviralo. InvestEU zaradi delnega oblikovanja rezervacij in multiplikacijskega učinka nudi proračunsko učinkovit instrument za odziv na velike potrebe po naložbah na prednostnih področjih z izkoriščanjem javnih in zasebnih naložb. To je še posebej pomembno v okviru omejenih javnih financ. Čeprav je InvestEU usmerjen v širok nabor ključnih področij politike, je velik poudarek namenjen naložbam, ki so lahko v podporo ciljem kompasa za konkurenčnost, dogovora o čisti industriji ter digitalnih inovacij in prehoda, vključno s podporo zagonskim podjetjem in podjetjem v razširitveni fazi. InvestEU je dejansko vsestranski instrument in lahko podpira naložbeno dejavnost na različnih področjih politike v skladu s spreminjajočimi se in nastajajočimi prednostnimi nalogami Unije.

Kot je bilo poudarjeno v vmesni oceni programa InvestEU, objavljeni septembra 2024 2 , je treba razmisliti, kako bi povečali finančno zmogljivost programa InvestEU v preostanku programskega obdobja in zmanjšali upravno breme za ključne deležnike. Poleg tega je bilo v vmesni oceni priporočeno, da naj se zagotovil kontinuiteta finančnih produktov, ki se ponujajo trgu, in prepreči situacija s prekinitvami, saj bi to ustvarilo vrzel v prepotrebni podpori Unije prednostnim nalogam politike, pa tudi povečalo zapletenost za finančne posrednike in končne prejemnike.

Po ocenah je program InvestEU od junija 2024 mobiliziral naložbe v višini 280 milijard EUR, od tega 201 milijardo EUR (skoraj 70 %) iz zasebnega sektorja. InvestEU ima ključno vlogo pri odpravljanju finančnih ovir in spodbujanju naložb, potrebnih za konkurenčnost, raziskave in inovacije, razogljičenje ter okoljsko in socialno trajnostnost. Skoraj 45 % obsega operacij, ki so bile podpisane v okviru InvestEU, podpira podnebni cilj.

Glede na ta razvoj dogodkov se predlaga zakonodajna sprememba uredbe o programu InvestEU 3 , s katero bi omogočili učinkovitejšo uporabo obstoječih virov s povečanjem obsega jamstva EU in oblikovanja rezervacij z uporabo vrnjenih sredstev iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in iz prejšnjih instrumentov 4 ter s kombiniranjem portfelja programa InvestEU s podporo iz proračuna Unije v okviru EFSI in drugih prejšnjih finančnih instrumentov (dolžniški instrument IPE in dolžniški instrument InnovFin), s čimer bi zagotovili stalno podporo podjetjem in projektom v zadnjih dveh letih tega programskega obdobja. Te kombinacije bi lahko zmanjšale proračunske prihodke (v zvezi z vrnjenimi sredstvi ali presežki iz prejšnjih instrumentov). To pa bi imelo za posledico tudi znatno večjo finančno učinkovitost, saj bi s tem nastala možnost povečanja obsega kritja jamstev za strateške naložbe na ključnih prednostnih področjih Unije, kar bi povzročilo dodatne naložbe v višini približno 25 milijard EUR, ki bi bile lahko po pričakovanjih mobilizirane, in večjo diverzifikacijo tveganj na podlagi istih rezervacij. Kombinacije bi privedle tudi do racionalizacije poročanja za EIB in EIF, čeprav z nekaterimi posebnimi podatki, ki bi jih bilo treba predložiti Komisiji za računovodstvo.

S predlaganimi spremembami naj bi mobilizirali približno 50 milijard evrov dodatnih javnih in zasebnih naložb. Povečana zmogljivost programa InvestEU se bo uporabila predvsem za financiranje dejavnosti z večjim tveganjem v podporo prednostnim politikam Unije, kot so politike iz kompasa za konkurenčnost (ki zadevajo tehnološke sektorje, ki bodo pomembni v gospodarstvu prihodnosti, kot so digitalne pionirske tehnologije) in dogovoru o čisti industriji, pa tudi za financiranje možnih novih pobud na prednostnih področjih, kot je industrijska politika na področju obrambe, vključno z vesoljskimi sredstvi, dejavnostmi z dvojno rabo ali vojaško mobilnostjo. Taka povečana naložbena zmogljivost v vseh štirih oddelkih bo prispevala k Uniji spretnosti in kakovostnih delovnih mest. Konkretneje, razširitveno zmogljivost je mogoče uporabiti za podporo lastniškemu kapitalu in navideznemu lastniškemu kapitalu v zelo inovativnih in tveganih projektih, bolj tveganemu dolžniškem financiranju, kot so nekatere oblike podrejenega dolga, jamstvenim instrumentom in drugim instrumentom za podporo povečevanju obsega inovativnih podjetij v sinergiji z Evropskim svetom za inovacije, pa tudi za jamstvene produkte, usmerjene v inovacije, digitalizacijo, digitalne tehnologije in infrastrukturo, zeleni prehod manjših podjetij, socialne naložbe ter znanja in spretnosti, ter naložbe v sklade, ki podpirajo zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi na področju čiste in visoke tehnologije ter razogljičenje podjetij. Komisija in izvajalski partnerji programa InvestEU bodo pripravili natančno kombinacijo produktov, kombinacijo politik in ureditve za delitev tveganja, se dogovorili o njih ter jih ustrezno upoštevali v sporazumih o jamstvu programa InvestEU, namenjenim sedanjim izzivom in prednostnim nalogam politike.

Predlagana je okrepitev možnosti držav članic v okviru oddelka za države članice za uporabo sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost v okviru deljenega upravljanja ali iz drugih nacionalnih proračunskih sredstev, da bi lahko države članice poleg obstoječe možnosti za prispevanje k jamstvu EU prispevale tudi prek finančnega instrumenta.

Pri programu InvestEU, skladu EFSI ter prejšnjih finančnih instrumentih v okviru programov za podporo naložbam je treba poenostaviti poročanje, da bi zmanjšali breme poročanja za izvajalske partnerje, finančne posrednike in končne prejemnike. Predlog prispeva k izpolnjevanju zavez Komisije za zmanjšanje upravnega bremena in obveznosti poročanja za najmanj 25 % za vsa podjetja ter za 35 % za mala in srednja podjetja. Glede na večplastno strukturo programa InvestEU naj bi prinesel znatne koristi z učinki prelivanja na različne akterje (izvajalske partnerje, finančne posrednike, končne prejemnike).

Skratka, v podporo kompasu za konkurenčnost, dogovoru o čisti industriji ter prispevanju h gospodarski rasti in konkurenčnosti Unije, znanjem in spretnostim ter kakovostnim delovnim mestom je namen predlaganih sprememb uredbe o programu InvestEU: (i) povečati obseg in učinkovitost jamstva EU; (ii) povečati privlačnost oddelka programa InvestEU za države članice ter (iii) poenostaviti upravno breme, ki ga povzročajo zlasti zahteve glede poročanja.

Konkretneje, s tem predlogom naj bi zagotovili:

–povečanje jamstva EU za 2,5 milijarde EUR v sedanjem obdobju financiranja, pri čemer bodo ustrezna proračunska sredstva, potrebna za oblikovanje rezervacij, izhajala iz presežkov EFSI in vrnjenih sredstev iz drugih prejšnjih instrumentov in bodo na voljo v letih 2025, 2026 in 2027. To povečanje jamstva EU bo pripomoglo k mobilizaciji približno 25 milijard EUR dodatnih zasebnih in javnih naložb;

–večje možnosti kombinacij razpoložljive podpore iz proračuna Unije v okviru treh prejšnjih programov (EFSI, dolžniški instrument IPE in dolžniški instrument InnovFin) s skladom InvestEU za večjo učinkovitost sklada InvestEU in podporo mobilizaciji dodatnih naložb v višini približno 25 milijard EUR;

–možnost, da države članice prispevajo k finančnemu instrumentu na način, ki bi bil v celoti financiran. To je zlasti dragocen dodatek za financirane produkte lastniškega kapitala in dolžniške produkte, ki se lahko uporabijo v valutah, ki niso euro, ne da bi bil proračun Unije izpostavljen valutnemu tveganju. Čeprav je predlog v tej fazi pripravljen v okviru programa InvestEU in bi se lahko uporabljal za nacionalna sredstva v skladu z načrti za okrevanje in odpornost, če bodo lahko vsi potrebni ukrepi dokončani pred avgustom 2026, in za druga nacionalna proračunska sredstva, bi bilo treba za uporabo te možnosti v okviru deljenega upravljanja pozneje sprejeti manjše spremembe sektorskih pravil, tako da za ta sredstva ne bi bil takoj na voljo;

–poenostavitev poročanja, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) ter podjetja socialnega gospodarstva. S takšnimi poenostavitvami naj bi prihranili okrog 350 milijonov EUR.

Večja učinkovitost in poenostavitve bodo dosežene tudi z nezakonodajnimi ukrepi. Med takimi ukrepi je tudi možnost, da izvajalski partnerji uporabijo izjave o upravljanju, ki zajemajo več kot en program Unije, ki ga izvajajo, vključno z InvestEU, Komisija pa bi se lahko v zvezi s tem zanašala tudi na enakovredno stopnjo zagotovila z drugimi neodvisnimi sredstvi poleg revizijskega mnenja ali na možnost, da izvajalski partnerji pri izbiri finančnih posrednikov uporabijo svoja pravila in postopke, ki so dobili pozitivno stebrno oceno. Hkrati Komisija sodeluje z izvajalskimi partnerji prejšnjih podpornih programov za naložbe, da bi zmanjšala breme poročanja s poenostavitvami pogodb, kadar niso potrebne zakonodajne spremembe. Poleg tega Komisija preučuje nadaljnje možnosti za poenostavitev v zvezi z zakonodajo o prejšnjih programih finančne podpore v delu, v katerem so bile v njej določene zahteve glede poročanja, in namerava po potrebi predstaviti nadaljnje ukrepe za poenostavitev zakonodaje. V zvezi s tem bi bilo mogoče doseči dodatne prihranke pri stroških.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je skladen z obstoječimi cilji politike na področjih politik v zvezi z naložbami, industrijo in gospodarsko rastjo, vključno z najnovejšimi. Program InvestEU je skladen s strategijama Unije za trajnostno gospodarstvo in industrijsko politiko. Njegov cilj je spodbujati konkurenčnost evropskega gospodarstva ter razvoj ključnih industrijskih panog in tehnologij. Je ključni element naložbene politike Unije, kot je predstavljena v kompasu za konkurenčnost in dogovoru o čisti industriji. Predlog naj bi poleg tega še naprej spodbujal razvoj naložbenih ekosistemov in nastajanje tržnih rešitev financiranja v podporo evropski konkurenčnosti.

Na podlagi predloga Komisije COM/2023/593 5 in v skladu s političnimi usmeritvami predsednice Komisije 6 je namen predlaganih sprememb za poenostavitev dodatno povečati uspešnost in učinkovitost zadevnih programov ter tako prispevati k izpolnjevanju zavez Komisije, da bo upravno breme zmanjšala za najmanj 25 % za vsa podjetja ter za 35 % za mala in srednja podjetja.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je usklajen s splošnim ciljem Unije glede spodbujanja gospodarske rasti, konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, kot je določeno v pogodbah. Pri podpiranju ciljev dogovora o čisti industriji za skrb za konkurenčne proizvajalce, ki z inovacijami spodbujajo razogljičenje, je predlog skladen tudi z ambicioznim evropskim okvirom, v skladu s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala razogljičeno gospodarstvo, in vmesnim ciljem za leto 2040 v višini 90 %.

Ker predlog prispeva k zmanjševanju tveganja v zvezi z zasebnimi naložbami in zagotavlja podporo preko (javnega in zasebnega) finančnega sistema Unije, je skladen tudi s cilji evropske unije prihrankov in naložb, da bi prihranke povezali z najbolj produktivnimi naložbami, s poudarkom na strateških ciljih Unije, vključno z inovacijami, razogljičenjem, digitalnimi tehnologijami in obrambo.

S predlaganimi spremembami bo učinek na teh področjih še večji.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Za ta predlog za spremembo uredbe o programu InvestEU se uporablja ista pravna podlaga kot za veljavno različico: člen 173 (industrija) in člen 175, tretji odstavek (ekonomska, socialna in teritorialna kohezija), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)).

Enako tudi spremembe drugih uredb temeljijo na njihovi prvotni upoštevni pravni podlagi, in sicer: (i) za uredbo o EFSI člena 172 in 173, člen 175, tretji odstavek, in člen 182(1); (ii) za uredbo o Instrumentu za povezovanje Evrope člena 172 in 194 ter (iii) za uredbo o programu Obzorje Evropa člen 173(3), člen 182(1), člen 183 in člen 188, drugi odstavek.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga, temveč je te cilje lažje doseči na ravni Unije.

Multiplikacijski učinek in učinek na terenu bosta veliko večja, kot bi ju lahko dosegli z naložbenimi programi v posameznih državah članicah. Spremembe bi podprle industrijsko politiko Unije v skladu s sporočilom o kompasu za konkurenčnost. Enotni trg Unije bo zagotovil večjo privlačnost za vlagatelje in boljšo razpršenost tveganja med sektorji in geografskimi območji.

Z okrepitvijo oddelka za države članice bi omogočili odpravo nedelovanja trga in naložbenih vrzeli v posameznih državah, hkrati pa bi se opirali na finančne produkte, zasnovane na centralni ravni, ki zagotavljajo preizkušen in dobro delujoč distribucijski kanal za uporabo proračunskih sredstev, ob tem pa delujejo kot vzvod za financiranje zasebnega sektorja. Tako bi zlasti državam članicam pomagali usmerjati finančno podporo v naložbe v okviru načrtov za okrevanje in odpornost, če bodo lahko vsi potrebni ukrepi dokončani pred avgustom 2026, s čimer bi tudi pospešili njihovo izvajanje.

•Sorazmernost

Draghijevo poročilo poziva k večji podpori za naložbe, da bi odpravili naložbeno vrzel, in priznava, da je InvestEU ključni instrument za porazdelitev tveganja, ki bi ga bilo treba uporabiti.

Posredovanje na ravni Unije zagotavlja, da je kot vzvod mogoče uporabiti kritično maso sredstev, da se čim bolj poveča učinek naložb na terenu. S predlogom se krepi obstoječe jamstvo EU, ki je omogočilo podporo inovativnim rešitvam financiranja, ki so pritegnile tudi zasebno financiranje v podporo ključnim politikam Unije. Predlog ne nadomešča naložb držav članic, tem več jih – prav nasprotno – dopolnjuje. Posredovanje na ravni Unije zagotavlja ekonomijo obsega pri uporabi inovativnih finančnih produktov, saj spodbuja zasebne naložbe po vsej Uniji in v ta namen v največji možni meri izkorišča evropske institucije in njihovo strokovno znanje.

Posredovanje na ravni Unije je edino orodje za učinkovito reševanje naložbenih potreb, povezanih s cilji politik na ravni Unije.

Ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.

•Izbira instrumenta

Da bi dosegli zastavljene cilje, je treba z zakonodajnim predlogom spremeniti sedanjo uredbo o InvestEU, uredbo o EFSI, uredbo o Instrumentu za povezovanje Evrope in uredbo o programu Obzorje Evropa.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

V vmesni oceni programa InvestEU 7 so bili priznani že doseženi pomembni uspehi in možnosti programa InvestEU za še večji učinek, hkrati pa je bilo navedeno dejstvo, da proračun glede na veliko povpraševanje in znatne potrebe po naložbah ni ustrezen.

Ugotovljeno je bilo, da je za jamstvo InvestEU značilna velika dodatnost, ki izvajalskim partnerjem omogoča, da sodelujejo s partnerji z višjim tveganjem, uporabljajo bolj tvegane finančne produkte ali pogoje in financirajo dejavnosti, ki so že same po sebi bolj tvegane. V vmesni oceni je bil priznano tudi, da ima InvestEU pomemben učinek privabljanja sredstev. Na podlagi operacij, odobrenih do konca junija 2024, naj bi sklad InvestEU mobiliziral približno 280 milijard EUR dodatnih naložb, od tega 201 milijardo EUR (71 %) iz zasebnih virov. Poleg tega je program InvestEU – kot proračunsko jamstvo – veljal za sam po sebi učinkovit način uporabe in vzvoda proračuna Unije.

Hkrati je bilo v oceni ugotovljeno, da sedanji proračun glede na veliko povpraševanje in znatne potrebe po naložbah ni ustrezen, ter predlagano, da bi razmislili, kako povečati finančno zmogljivost programa InvestEU v preostalem programskem obdobju.

•Posvetovanja z deležniki

V okviru vmesne ocene InvestEU so bila opravljena obsežna posvetovanja, in sicer z razgovori s približno 150 ključnimi deležniki, odgovori nosilcev projektov na anketo, poglobljenimi analizami, tematskimi študijami primerov in sodelovanjem na ustreznih prireditvah. Čeprav so deležniki na primer pohvalili dodatnost programa, je več deležnikov opozorilo, da je proračun InvestEU veliko preveč omejen, da bi zagotavljal trajnostno podporo ciljnim upravičencem, v večini primerov pa je proračun že skoraj izčrpan. Poleg tega je večina izvajalskih partnerjev poudarila težavnost zahtev glede poročanja, ki se jim zdijo obremenjujoče zaradi pogostosti in zapletenosti, ter se zavzela za nadaljnjo racionalizacijo postopkov poročanja. Poleg tega je Komisija v rednih stikih s skupino EIB ter drugimi izvajalskimi partnerji InvestEU in finančnimi posredniki, ki so na podobna vprašanja opozorili v dvostranskih stikih, pa tudi z dopisi, ki jih je Komisiji poslalo Evropsko združenje dolgoročnih vlagateljev (ELTI), ki predstavlja 13 od 17 izvajalskih partnerjev.

V zakonodajnem predlogu je poskrbljeno tako za potrebo po dodatnih jamstvenih zmogljivostih kot tudi za poenostavitve v smislu poročanja.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Leta 2024 je bila izvedena zunanja neodvisna vmesna ocena 8 v skladu s členom 29(2) uredbe o InvestEU. Glavna sporočila te vmesne ocene, ki so pomembna za ta predlog, so navedena v podpoglavju Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje.

•Ocena učinka

Ta predlog ne vzpostavlja novega instrumenta. Temelji na ocenah učinka, opravljenih v okviru prvotnega predloga uredbe o InvestEU o koristih instrumenta proračunskega jamstva, in na vmesni oceni, opravljeni leta 2024, ki je pokazala, da je program InvestEU koristen in proračunsko učinkovit. Potrebe po naložbah, ki naj bi jih reševal sklad InvestEU, daleč presegajo razpoložljiva finančna sredstva v okviru sedanjega programa.

Za predlog spremembe ni bila opravljena dodatna ocena učinka, saj predlog temelji na isti strukturi delitve tveganja, kot se že uspešno izvaja, in lahko zagotovi podporo naložbam v več sektorjih v skladu s prednostnimi nalogami politike Unije, vključno s tistimi, ki se razvijajo in nastajajo.

• Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog odraža postopek splošne poenostavitve, za katero si prizadeva Komisija. Njegov cilj je zmanjšati upravno breme za končne prejemnike podpore za naložbe, finančne posrednike in izvajalske partnerje: (i) z zmanjšanjem pogostosti poročanja; (ii) z odpravo zahteve, da morajo izvajalski partnerji pripraviti letno poročilo o ovirah za naložbe; (iii) z zmanjšanjem števila postavk, o katerih je treba poročati v zvezi z manjšimi transakcijami; (iv) s prilagoditvijo uporabe opredelitve MSP. Zlasti v točkah (iii) in (iv) bodo izvzeta mala podjetja, s čimer se bodo zmanjšali njihovi stroški. Posledično znižanje stroškov bi moralo pozitivno vplivati na konkurenčnost.

Predlog ne vsebuje nobenih dodatnih postavk poročanja. Komisija je že vzpostavila digitalno orodje (informacijski sistem za upravljanje InvestEU), ki ga uporabljajo izvajalski partnerji, kadar Komisiji posredujejo operativne in finančne podatkov ter podatke, povezane s tveganji.

•Temeljne pravice

Predlog ne vpliva na temeljne pravice.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlagano je povečanje jamstva EU v okviru programa InvestEU za 2,5 milijarde EUR, kar naj bi mobiliziralo dodatne naložbe v višini približno 25 milijard EUR. Za to bi bile potrebne dodatne rezervacije v višini 1 milijarde EUR. Sredstva za rezervacije bi izvirala iz vrnjenih sredstev iz prejšnjih finančnih instrumentov, navedenih v Prilogi IV k uredbi o InvestEU, iz EFSI, iz samega programa InvestEU in iz presežkov v skupnem skladu za rezervacije, povezanih z oddelkom EFSI. Znesek vrnjenih sredstev iz presežkov sklada EFSI in prejšnjih finančnih instrumentov za obdobje 2025–2027 naj bi po pričakovanjih presegel 2 milijardi EUR.

Okrepljene kombinacije naj bi pritegnile dodatnih 25 milijard EUR naložb. Finančni učinek teh kombinacij pomeni zapoznele in potencialno manjše proračunske prihodke (v zvezi z vrnjenimi sredstvi iz prejšnjih finančnih instrumentov) ter presežke pri oblikovanju rezervacij sklada EFSI.

Ne zahtevajo se dodatna proračunska sredstva za stroške osebja ali upravne stroške.

Vključena je ocena finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga, ki vsebuje podrobnejše proračunske informacije.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Sklad InvestEU (jamstvo EU) se izvaja v okviru posrednega upravljanja. Komisija ima trenutno že vzpostavljeno mrežo 17 izvajalskih partnerjev, ta mreža pa naj bi se po zadnjem razpisu za prijavo interesa povečala na 24 izvajalskih partnerjev, ki zagotavljajo izvajanje predloga v celotni Uniji.

Že vzpostavljene ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja bodo veljale še naprej, razen tistih zahtev glede poročanja, ki bodo zmanjšane ali odpravljene zaradi poenostavitve, pojasnjene zgoraj v podpoglavju Primernost in poenostavitev ureditve.

Smotrnost se bo merila z uporabo kazalnikov, določenih v uredbi o InvestEU in sporazumih o jamstvu z izvajalskimi partnerji, da bi od njih pridobili harmonizirana poročila.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Posamezne določbe so pojasnjene s sklicevanjem na vsako uredbo, za katero se predlagajo spremembe.

Uredba o InvestEU (člen 1)

Predlagano je povečanje jamstva EU na 28 652 310 073 EUR v tekočih cenah (povečanje za 2 500 000 000 EUR). Posledično bo 75 % jamstva EU, dodeljenega skupini EIB, znašalo 21 489 232 555 EUR, za finančni prispevek skupine EIB pa je predlagano sorazmerno povečanje na 5 372 308 139 EUR.

Sorazmerno s povečanjem jamstva EU se poveča okvirna razdelitev jamstva EU med štiri sklope politike iz Priloge I. To ne posega v pobude, ki bi lahko bile sprejete v prihodnjih mesecih za zadovoljitev nujnih in neizogibnih potreb po financiranju na prednostnih področjih, kot je industrijska politika na področju obrambe, vključno z vesoljskimi sredstvi, dejavnostmi z dvojno rabo ali vojaško mobilnostjo.

Stopnja rezervacij v višini 40 % bo ostala nespremenjena.

Poleg tega so določbe, ki se nanašajo na kombinacije EFSI in dveh obstoječih instrumentov s programom InvestEU, za večjo učinkovitost programa prilagojene tako, da omogočajo najučinkovitejše kombinacije.

Predlagano je, da bi v oddelek za države članice vključili finančni instrument InvestEU ter tako izboljšali učinkovitost uporabe določenih finančnih produktov (zlasti za kapitalske naložbe) v tem oddelku, tako da bi postal bolj vsestranski. Poleg tega lahko izvajalski partner uporabi finančni instrument InvestEU v valutah, ki niso euro, s čimer še poveča njegovo učinkovitost in vsestranskost, predvsem v korist prispevajočih držav članic, katerih valuta ni euro.

Uvedba finančnega instrumenta InvestEU v uredbo je imela za posledico številne spremembe v opredelitvah določenih pojmov in členih, ki so se prej nanašali le na jamstvo EU. Predlagano je, da bi se za finančni instrument InvestEU na splošno uporabljala enaka pravila kot za jamstvo EU, kolikor je to ustrezno in primerno. Zaradi jasnosti je navedba finančnega instrumenta InvestEU običajno izrecno dodana ustreznim členom, navzkrižna sklicevanja pa se uporabljajo le v omejenem številu določb, kadar je to upravičeno. V zvezi s tem so bile za malenkost prilagojene še druge določbe v zvezi z jamstvom EU v okviru oddelka za države članice, in sicer v zvezi z vsebino sporazuma o jamstvu, s katerim se izvaja sporazum o prispevku.

Kar zadeva poenostavitev, je predlagana revidirana opredelitev MSP, za manjše operacije v znesku do 100 000 EUR pa so zahteve glede poročanja iz Priloge III omiljene z zmanjšanjem števila kazalnikov, o katerih bodo morali poročati izvajalski partnerji, to pa bo pozitivno vplivalo tudi na finančne posrednike in končne prejemnike. Namen je narediti zahteve bolj sorazmerne, ne da bi pri tem ovirali cilje programa InvestEU. Splošnejši ukrep za poenostavitev je, da se pogostost poročanja EIB Komisiji v okviru EFSI zmanjšuje s polletne na letno 9 , poročanje o naložbenih ovirah pa ni več obvezno za nobenega izvajalskega partnerja.

Poleg tega je več določb tehnično posodobljenih, tako da se natančno sklicujejo na veljavno zakonodajo v primerih, ko so bili navedeni zakonodajni akti v času sprejetja uredbe o InvestEU še v postopku sprejemanja.

Uredba o EFSI (člen 2)

Da bi upoštevali prilagoditve, ki so bile v uredbi o InvestEU opravljene za kombinacije, je bila prilagojena tudi uredba o EFSI.

V smislu poenostavitve se pogostost poročanja izvajalskih partnerjev Komisiji s polletne zmanjša na letno, poročanje o naložbenih ovirah pa je odpravljeno, saj se je naložbeno obdobje v okviru EFSI končalo. Iz istega razloga se prenehata uporabljati dve vrsti poročanja.

Uredba o Instrumentu za povezovanje Evrope (člen 3), uredba o programu Obzorje Evropa (člen 4)

Namen sprememb teh dveh uredb je omogočiti kombinacije podpore teh instrumentov z jamstvom EU v okviru sklada InvestEU, kot določa člen 7 uredbe o InvestEU.

Začetek veljavnosti (člen 5)

Predlagano je, da bi uredba o spremembi začela veljati dan po objavi, da bi omogočili hitro izvajanje.

2025/0040 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) 2015/1017, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695 in (EU) 2021/1153 glede povečanja učinkovitosti jamstva EU na podlagi Uredbe (EU) 2021/523 in poenostavitve zahtev glede poročanja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 172 in 173, člena 175, tretji odstavek, člena 182(1), člena 188, drugi odstavek, ter členov 183 in člena 194 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 10 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 11 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

1.Unija se sooča z velikimi potrebami po financiranju, da bi dosegla svoje cilje na področju inovacij, čistega in digitalnega prehoda ter socialnih naložb, znanj in spretnosti, hkrati pa se je treba odzivati na zapletene razmere, ki vplivajo na konkurenčnost in industrijsko bazo Unije in za katere so značilni spreminjajoča se svetovna dinamika, počasna gospodarska rast, pospešene podnebne spremembe in degradacija okolja, tehnološka konkurenca in vse večje geopolitične napetosti.

2.V Draghijevem poročilu so skupne potrebe po dodatnih naložbah v Evropi do leta 2030 ocenjene na 750–800 milijard EUR na leto. To vključuje precejšen znesek za zeleni in digitalni prehod. Zagotavljanje zadostnih javnih in zasebnih naložb je ključnega pomena za spodbujanje rasti produktivnosti in doseganje ciljev Unije, izkoriščanje zasebnih naložb s ciljem razogljičenja industrije, pospešitev proizvodnje, shranjevanja in uvajanja čiste energije ter elektrifikacije, krepitev medomrežnih povezav in omrežij, spodbujanje trajnostnih in krožnih poslovnih modelov, spodbujanje prenove stavb, razvoj proizvodnje čistih tehnologij in digitalnih tehnologij ter njihovo širjenje v gospodarskih sektorjih.

3.Sklad InvestEU je glavno orodje na ravni EU za izkoriščanje javnega in zasebnega financiranja za podporo širokemu naboru Unijinih prednostnih nalog politike. Sklad InvestEU prek svoje celovite mreže izvajalskih partnerjev, med katerimi so Evropska investicijska banka (EIB), Evropski investicijski sklad (EIF), druge mednarodne finančne institucije ter nacionalne spodbujevalne banke in institucije, prek svojih zmogljivosti za delitev tveganja zagotavlja prepotrebno financiranje. V vmesni oceni programa InvestEU je bilo poudarjeno, da so proračunska jamstva sama po sebi učinkovita za proračun EU, in potrjeno, da je program na dobri poti k mobilizaciji naložb z znatnim pričakovanim učinkom na realno gospodarstvo. Toda odobritve operacij financiranja in naložbenih operacij v okviru InvestEU so bile večinoma dane na začetku programskega obdobja, zato po letu 2025 za nekatere finančne produkte morda ne bo več novih odobritev, če ne bodo sprejeti ukrepi za reševanje tega vprašanja.

4.Finančno zmogljivost InvestEU bi bilo treba povečati in jo še učinkoviteje uporabljati v kombinaciji s sredstvi, ki bodo na voljo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in drugih prejšnjih instrumentov (dolžniški instrument IPE in dolžniški instrument InnovFin), ki jih izvaja skupina EIB. Te kombinacije bi lahko zmanjšale proračunske prihodke iz prejšnjih instrumentov. Po drugi strani pa bi omogočile tudi povečanje obsega kritja jamstev za strateške naložbe na ključnih prednostnih področjih Unije za dodatne naložbe v višini približno 25 milijard EUR, za katere se lahko pričakuje, da bodo mobilizirane, in bi imele za posledico večjo diverzifikacijo tveganj, tako da se tveganje za proračun Unije ne bi bistveno povečalo.

5.Glede na povečanje jamstva EU za 2,5 milijarde EUR, podprto z dodatnimi vrnjenimi sredstvi v višini 1 milijarde EUR, in ukrepe za učinkovitost, ki se bodo izvedli z združitvijo zmogljivosti obstoječih instrumentov s skladom InvestEU, se pričakuje, da bi bilo mogoče mobilizirati približno 50 milijard EUR dodatnih naložb. Finančni prispevek skupine EIB bi bilo treba sorazmerno prilagoditi deležu povečanega jamstva EU, ki ji je dodeljen.

6.Da bi povečali privlačnost oddelka za države članice v okviru sklada InvestEU, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da poleg obstoječe možnosti prispevanja k jamstvu EU, prispevajo tudi prek finančnega instrumenta InvestEU na način, ki bi bil v celoti financiran. Podporo iz finančnega instrumenta InvestEU bi bilo treba v največji možni meri izvajati po enakih načelih kot za jamstvo EU. Prek finančnega instrumenta InvestEU bi lahko države članice, ki niso v euroobmočju, program InvestEU finančno učinkoviteje izkoristile v svoji valuti.

7.V skladu s splošnim ciljem poenostavitve za zmanjšanje upravnega bremena za končne prejemnike, finančne posrednike in izvajalske partnerje, bi bilo treba, kjer je ustrezno, zmanjšati zahteve glede poročanja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na ključne kazalnike smotrnosti in spremljanja, zlasti tiste, ki vplivajo na mala podjetja in dejavnosti majhnega obsega. Uporabo opredelitve MSP bi bilo treba prilagoditi tako, da bi bila čim manj zapletena. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti podjetjem socialne ekonomije in mikrofinančnim institucijam.

8.Pogostost in obseg poročil bi bilo treba zmanjšati tudi za program InvestEU in njegovega predhodnika, program EFSI.

9.Izvajalski partnerji bi morali za računovodstvo Komisije za kombinacije zagotoviti revidirane računovodske izkaze v skladu s členom 212(4) finančne uredbe, v katerih bi bili jasno ločeno navedeni zneski, ki se nanašajo na različno pravno podlago.

10.Uredbe (EU) 2015/1017, (EU) 2021/695 in (EU) 2021/1153 bi bilo treba spremeniti, da bi omogočili kombinacije podpore na podlagi navedenih uredb in jamstva EU na podlagi te uredbe.

11.Ker ciljev te uredbe, in sicer odprave nedelovanja trga in naložbene vrzeli v Uniji na ravni Unije in v posameznih državah članicah, pospešitve zelenega in digitalnega prehoda Unije, izboljšanja njene konkurenčnosti in krepitve njene industrijske baze, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč jih je lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) 2021/523 [uredba o InvestEU]

Uredba (EU) 2021/523 se spremeni:

1.V členu 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba vzpostavlja Sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU, in finančni instrument InvestEU za podporo operacijam financiranja in naložbenim operacijam, ki jih izvajajo izvajalski partnerji in ki prispevajo k ciljem notranjih politik Unije.“;

2.člen 2 se spremeni:

(a)točke (3), (4) in (5) se nadomestijo z naslednjim:

„(3) ‚sklop politike‘ pomeni ciljno področje za podporo jamstva EU ali finančnega instrumenta InvestEU, kakor je določeno v členu 8(1);“

„(4) ‚oddelek‘ pomeni del podpore v okviru sklada InvestEU, ki je opredeljen glede na izvor sredstev, s katerimi je podprt;“

„ (5) ‚operacija mešanega financiranja‘ v oddelku za EU pomeni operacijo, ki jo podpira proračun Unije in ki združuje nepovratne ali povratne oblike podpore ali oboje iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih ali drugih javnih finančnih institucij ali iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; za namene te opredelitve se lahko programi Unije, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, tako kot na primer inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: inovacijski sklad EU ETS), izenačijo s programi Unije, ki se financirajo iz proračuna Unije;“;

(b)točka (8) se nadomesti z naslednjim:

„(8) ‚sporazum o prispevku‘ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in ena ali več držav članic določijo pogoje za izvajanje prispevka v okviru oddelka za države članice, kakor je določeno v členu 10 oziroma 10a;“

(c)točki 10 in 11 se nadomestita z naslednjim:

„(10) ‚operacije financiranja in naložbene operacije‘ ali ‚operacije financiranja ali naložbene operacije‘ pomeni operacije, s katerimi se končnim uporabnikom zagotovi neposredno ali posredno financiranje prek finančnih produktov:

(a)v okviru jamstva EU, ki jih v lastnem imenu izvaja izvajalski partner v skladu s svojimi notranjimi pravili, politikami in postopki in ki so izkazane v njegovih računovodskih izkazih ali, kadar je primerno, razkrite v opombah k tem računovodskim izkazom;

(b)v okviru finančnega instrumenta InvestEU, ki jih izvaja izvajalski partner v lastnem imenu oziroma v lastnem imenu, vendar za račun Komisije;

(11) ‚skladi v okviru deljenega upravljanja‘ pomeni sklade, ki omogočajo, da se del sredstev iz njih dodeli za rezervacije za proračunsko jamstvo ali za finančni instrument v okviru oddelka sklada InvestEU za države članice, in sicer Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad, vzpostavljena z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta 12 , Evropski socialni sklad plus (ESS+), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta 13 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESS+ za obdobje 2021–2027), Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta 14 , ter Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta 15 (v nadaljnjem besedilu: uredba o strateških načrtih SKP);“;

(d) točka 12 se nadomesti z naslednjim:

„(12) ‚sporazum o jamstvu‘ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in izvajalski partner določita pogoje za predlaganje operacij financiranja in naložbenih operacij, da bi se zanje odobrilo jamstvo EU in/ali finančni instrument InvestEU, pogoje za zagotovitev jamstva EU ali podpore prek finančnega instrumenta InvestEU za te operacije in pogoje za njihovo izvajanje v skladu s to uredbo;“;

(e)točka 21 se nadomesti z naslednjim:

„(21) ‚mala in srednja podjetja‘ (MSP) pomeni (a) v primeru finančnih produktov, ki ne dajejo prednosti v smislu državne pomoči, podjetje, ki v skladu s svojimi zadnjimi letnimi ali konsolidiranimi računovodskimi izkazi v poslovnem letu v povprečju zaposluje manj kot 250 zaposlenih, ali (b) v primeru drugih vrst finančnih produktov mikro, malo ali srednje podjetje v smislu Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES 16 ali, kakor je sicer opredeljeno v sporazumu o jamstvu;“;

(f)doda se naslednja točka 24:

„(24) ‚finančni instrument InvestEU‘ pomeni ukrep, opredeljen v členu 2, točka 30, finančne uredbe, ki se izvaja v okviru oddelka sklada InvestEU za države članice.“;

(3)člen 4 se spremeni:

(a)odstavek 1 se spremeni:

(i) v prvem pododstavku se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz točke (a) člena 9(1) znaša 28 652 310 073 EUR v tekočih cenah.“;

(ii) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za namene oddelka za države članice iz točke (b) člena 9(1), te uredbe se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU, če države članice dodelijo ustrezne zneske v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za obdobje 2021–2027) in členom 81 uredbe o strateških načrtih SKP.“;

(b)v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za cilje iz člena 3(2) se dodeli znesek v višini 13 827 310 073 EUR v tekočih cenah zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.“;

(4)v členu 6(1) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Jamstvo EU in finančni instrument InvestEU se izvajata s posrednim upravljanjem z organi iz točk (c)(ii), (c)(iii), (c)(v) in (c)(vi) člena 62(1) finančne uredbe.“;

(5)člen 7 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Kombinacije“

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

Podpora iz jamstva EU na podlagi te uredbe, podpora Unije prek finančnih instrumentov, vzpostavljenih s programi v programskem obdobju 2014–2020, in podpora Unije iz jamstva EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2015/1017, se lahko kombinirajo za podpiranje finančnih produktov ali portfeljev, ki jih na podlagi te uredbe izvajata ali jih bosta izvajala EIB ali EIF.“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„Podpora iz jamstva EU na podlagi te uredbe in podpora Unije prek jamstva v okviru finančnih instrumentov, vzpostavljenih s programi v programskem obdobju 2014–2020, sproščeni iz operacij, ki so bile odobrene v okviru teh instrumentov, ter podpora Unije, vzpostavljena prek jamstva EU na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017 in sproščena iz operacij, odobrenih v okviru tega jamstva EU, se lahko kombinirajo za podporo finančnim produktom ali portfeljem, ki vsebujejo izključno operacije financiranja in naložbene operacije, ki so upravičene na podlagi te uredbe in ki jih izvajata ali jih bosta izvajala EIB ali EIF na podlagi te uredbe.“;

(d)dodajo se naslednji odstavki 5, 6 in 7:

„5. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 212(3) finančne uredbe se sproščeno jamstvo v okviru finančnih instrumentov, ki so bili vzpostavljeni s programi v programskem obdobju 2014–2020, lahko uporabi za kritje operacij financiranja in naložbenih operacij, upravičenih na podlagi te uredbe za namene kombiniranja iz odstavka 4.

6. Z odstopanjem od točke (a) člena 216(4) finančne uredbe se rezervacije, ki ustrezajo sproščenemu jamstvu v okviru podpore Unije iz jamstva EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2015/1017, ne smejo upoštevati za namene operacij iz člena 216(4) finančne uredbe ter se lahko uporabijo za kritje operacij financiranja in naložbenih operacij, ki so upravičene na podlagi te uredbe za namene kombiniranja iz odstavka 4.

7. Sprostitev jamstva v okviru finančnih instrumentov, vzpostavljenih s programi v programskem obdobju 2014–2020, prenos ustreznih sredstev s fiduciarnih računov na skupni sklad za rezervacije in sprostitev jamstva v okviru podpore Unije iz jamstva EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2015/1017, iz odstavka 4 se izvedejo s spremembo zadevnih sporazumov, podpisanih med Komisijo in EIB ali EIF.

Pogoji za uporabo sproščenih jamstev iz prvega pododstavka za kritje operacij financiranja in naložbenih operacij, upravičenih na podlagi te uredbe, ter, kjer je ustrezno, prenosa ustreznih sredstev s fiduciarnih računov na skupni sklad za rezervacije se določijo v sporazumu o jamstvu iz člena 17.

Pogoji finančnih produktov iz odstavkov 1 in 4 tega člena in zadevnih portfeljev, vključno z ustreznimi sorazmernimi deleži izgub, prihodkov, vračil in izterjav ali ustreznih nesorazmernih deležev v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3, se določijo v sporazumu o jamstvu iz člena 17.“;

(6)v členu 8(8) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija si skupaj z izvajalskimi partnerji prizadeva, da se tisti del jamstva EU v okviru oddelka za EU, ki se uporablja za sklop politike za trajnostno infrastrukturo, porazdeli, da bi zagotovili uravnoteženost med različnimi področji iz točke (a) odstavka 1.“;

(7)v členu 9(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) oddelek za države članice obravnava specifične tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, v eni ali več regijah ali državah članicah, in sicer za izpolnitev ciljev politike skladov, ki prispevajo v okviru deljenega upravljanja, ali dodatnega zneska, ki ga zagotovi država članica v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1) ali drugim pododstavkom člena 10a(1), zlasti za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji z uravnavanjem neravnovesij med njenimi regijami.“;

(8)člen 10 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Posebne določbe za jamstvo EU, ki se izvaja v okviru oddelka za države članice“;

(b)V odstavku 2 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Država članica in Komisija skleneta sporazum o prispevku ali njegovo spremembo po sklepu Komisije o odobritvi partnerskega sporazuma na podlagi uredbe o skupnih določbah za obdobje od 2021 do 2027 ali strateškega načrta SKP iz uredbe o strateških načrtih SKP oziroma sočasno s sklepom Komisije o spremembi programa v skladu z uredbo o skupnih določbah za obdobje 2021 do 2027 ali strateškega načrta SKP v skladu z določbami o spremembi strateškega načrta SKP iz uredbe o strateških načrtih SKP.“;

(c)v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) strategijo države članice, ki vključuje vrsto financiranja, njegov ciljni vzvod, geografsko oziroma regionalno pokritost, vrste projektov, naložbeno obdobje in, kadar je relevantno, kategorije končnih prejemnikov in upravičenih posrednikov;“;

(9)vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

določbe za finančni instrument InvestEU, ki se izvaja v okviru oddelka za države članice

1. Država članica lahko zneske iz skladov v okviru deljenega upravljanja prispeva v oddelek sklada InvestEU za države članice, da bi jih uporabila prek finančnega instrumenta InvestEU.

Države članice lahko za namene finančnega instrumenta InvestEU zagotovijo tudi dodatne zneske. Taki zneski so zunanji namenski prejemki v skladu z drugim stavkom člena 21(5) finančne uredbe.

Zneski, ki jih država članica dodeli prostovoljno v skladu s prvim in drugim pododstavkom, se uporabijo za podpiranje operacij financiranja in naložbenih operacij v zadevni državi članici. Ti zneski se uporabijo za uresničevanje ciljev politike, določenih v partnerskem sporazumu iz člena 11(1)(a), uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027, programih ali strateškem načrtu SKP, ki prispevajo k Programu InvestEU, za izvajanje ustreznih ukrepov iz načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) 2021/241, ali v drugih primerih za namene, določene v sporazumu o prispevku, odvisno od izvora prispevanega zneska.

2. Za prispevek v finančni instrument InvestEU je potrebna sklenitev sporazuma o prispevku med državo članico in Komisijo, ki se za prispevke iz skladov v okviru deljenega upravljanja izvede v skladu s četrtim pododstavkom člena 10(2).

Dve ali več držav članic lahko s Komisijo sklene skupni sporazum o prispevku.

3. Sporazum o prispevku vsebuje vsaj znesek prispevka države članice, valuto operacij financiranja in naložbenih operacij, določbe o nadomestilu Unije za finančni instrument InvestEU, elemente iz točk (b)–(e) in (g) člena 10(3) ter ravnanje s sredstvi, ustvarjenimi z zneski, ki se prispevajo v finančni instrument InvestEU oziroma se lahko pripišejo takim zneskom.

4. Sporazumi o prispevku se izvajajo na podlagi sporazumov o jamstvu, sklenjenih v skladu s prvim pododstavkom člena 10(4).

Kadar sporazum o jamstvu ni bil sklenjen v 12 mesecih po sklenitvi sporazuma o prispevku, se sporazum o prispevku sporazumno prekine ali podaljša. Kadar znesek iz sporazuma o prispevku ni bil v celoti dodeljen na podlagi enega ali več sporazumov o jamstvu v 12 mesecih od sklenitve sporazuma o prispevku, se zadevni znesek ustrezno spremeni. Neporabljeni znesek prispevka iz skladov v okviru deljenega upravljanja, ki se zagotavljajo prek programa InvestEU, se ponovno uporabi v skladu z ustreznimi uredbami. Neporabljeni znesek prispevka države članice na podlagi drugega pododstavka odstavka 1 tega člena se povrne državi članici.

Kadar se sporazum o jamstvu ne izvede ustrezno v obdobju, določenem v členu 14(6) uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 ali členu 81(6) uredbe o strateških načrtih SKP ali, če gre za sporazum o jamstvu, ki je povezan z zneski, zagotovljenimi v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 tega člena, v ustreznem sporazumu o prispevku, se sporazum o prispevku spremeni. Neporabljeni zneski, ki so jih dodelile države članice v skladu z določbami o uporabi skladov v okviru deljenega upravljanja, ki se zagotavljajo prek programa InvestEU, se ponovno uporabijo v skladu z ustreznimi uredbami. Neporabljeni znesek finančnega instrumenta InvestEU, ki ga je mogoče pripisati prispevku države članice na podlagi drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, se povrne državi članici.

Sredstva, ustvarjena z zneski, ki se prispevajo v finančni instrument InvestEU v skladu z določbami o uporabi sredstev v okviru deljenega upravljanja, ki se zagotavljajo preko programa InvestEU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, se ponovno uporabijo v skladu z ustreznimi uredbami. Sredstva, ustvarjena z zneski, ki so bili prispevani v finančni instrument InvestEU na podlagi drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, ali jih je mogoče pripisati tem zneskom, se povrnejo državi članici.

5. Pogodbe o izvajanju finančnega instrumenta InvestEU med izvajalskim partnerjem in končnim prejemnikom ali finančnim posrednikom ali drugim subjektom iz točke (a) člena 16(1), se podpišejo do 31. decembra 2028.“;

(10)naslov poglavja IV se nadomesti z naslednjim:

„Jamstvo EU in finančni instrument InvestEU“;

(11)v členu 13(4) se prva dva stavka nadomestita z naslednjim:

„75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU iz prvega pododstavka člena 4(1), ki znaša 21 489 232 555 EUR, se odobri skupini EIB. Skupina EIB zagotovi skupni finančni prispevek v višini 5 372 308 139 EUR.“;

(12)člen 16 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Finančni instrument InvestEU se lahko uporabi za zagotavljanje financiranja izvajalskim partnerjem za vrste financiranja iz točke (a) prvega pododstavka, ki jih zagotovijo izvajalski partnerji.

Da bi bilo financiranje iz prvega in drugega pododstavka krito z jamstvom EU ali finančnim instrumentom InvestEU, se odobri, pridobi ali izda za namen operacije financiranja in naložbene operacije iz člena 14(1), kadar je financiranje s strani izvajalskega partnerja odobreno v skladu s sporazumom o financiranju ali poslom, ki ga izvajalski partner podpiše ali sklene po podpisu sporazuma o jamstvu in ki ni potekel ali bil preklican.“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„Operacije financiranja in naložbene operacije prek skladov ali drugih posredniških struktur so podprte z jamstvom EU ali finančnim instrumentom InvestEU v skladu z določbami iz naložbenih smernic, kakor je ustrezno, tudi če te strukture manjšino vloženih sredstev vložijo zunaj Unije in v tretjih državah iz člena 14(2) ali v sredstva, ki na podlagi te uredbe niso upravičena.“;

(13)člen 17 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija z vsakim izvajalskim partnerjem sklene sporazum o jamstvu za odobritev jamstva EU do zneska, ki ga določi Komisija, ali o podpori v okviru finančnega instrumenta InvestEU.“;

(b)odstavek 2 se spremeni:

(i) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) podrobna pravila o zagotavljanju jamstva EU ali podpore v okviru finančnega instrumenta v skladu s členom 19, vključno s kritjem operacij financiranja in naložbenih operacij ali portfeljev posebnih vrst instrumentov in z njimi povezanih dogodkov, ki lahko sprožijo zahtevke za unovčitev jamstva EU ali uporabo finančnega instrumenta InvestEU;“;

(ii) točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f) zavezo izvajalskega partnerja, da bo sprejel sklepe Komisije in naložbenega odbora v zvezi z uporabo jamstva EU ali finančnega instrumenta InvestEU v korist predlagane operacije financiranja ali naložbene operacije, brez poseganja v odločanje izvajalskega partnerja v zvezi s predlagano finančno ali naložbeno operacijo brez jamstva EU ali finančnega instrumenta InvestEU;“;

(iii) točki (h) in (i) se nadomestita z naslednjim:

„(h) finančno in operativno poročanje ter spremljanje operacij financiranja in naložbenih operacij v okviru jamstva EU in finančnega instrumenta InvestEU;

(i) ključne kazalnike smotrnosti, zlasti glede uporabe jamstva EU in finančnega instrumenta InvestEU, izpolnjevanja ciljev in meril iz členov 3, 8 in 14 ter mobilizacije zasebnega kapitala;“;

(14)člen 18 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Zahteve za uporabo jamstva EU in finančnega instrumenta InvestEU“;

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Odobritev jamstva EU in podpore iz finančnega instrumenta InvestEU je pogojena z začetkom veljavnosti sporazuma o jamstvu, sklenjenega z zadevnim izvajalskim partnerjem.“;

(c)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„Operacije financiranja in naložbene operacije se krijejo z jamstvom EU ali se podpirajo prek finančnega instrumenta InvestEU samo, kadar izpolnjujejo merila iz te uredbe in morebitnih ustreznih naložbenih smernic ter če je naložbeni odbor sklenil, da te operacije izpolnjujejo zahteve za upravičenost do jamstva EU ali finančnega instrumenta InvestEU. Izvajalski partnerji so še naprej odgovorni za zagotavljanje skladnosti operacij financiranja in naložbenih operacij s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami.“;

(d)odstavek 3 se spremeni:

(i) prvi stavek se nadomesti z naslednjim:

Komisija izvajalskemu partnerju ni dolžna plačati za administrativne stroške ali provizije, povezane z izvajanjem operacij financiranja in naložbenih operacij v okviru jamstva EU ali finančnega instrumenta InvestEU, razen če narava ciljev politike, na katere je osredotočen finančni produkt, ki ga je treba izvesti, cenovna dostopnost za ciljne končne prejemnike ali vrsta financiranja izvajalskemu partnerju omogoča, da Komisiji ustrezno utemelji, da je potrebna izjema.“;

(ii) doda se naslednji drugi pododstavek:

„Ne glede na prvi pododstavek so izvajalski partnerji upravičeni do ustreznih provizij v zvezi z upravljanjem fiduciarnih računov, povezanih s finančnim instrumentom InvestEU.“

(e)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„Poleg tega lahko izvajalski partner jamstvo EU ali finančni instrument InvestEU uporabi za kritje ustreznega deleža morebitnih stroškov izterjave v skladu s členom 17(4), razen če se ti stroški odbijejo od prihodkov izterjave.“;

(15)člen 19 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Kritje in pogoji jamstva EU in finančnega instrumenta InvestEU“;

(b)odstavek 1 se spremeni:

(i) drugi stavek prvega pododstavka se nadomesti z naslednjim:

„Plačila jamstva EU ali finančnega instrumenta se lahko v ustrezno utemeljenih primerih iz člena 13(2) tudi zmanjšajo.“;

(ii) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Izvajalski partner ima ustrezno izpostavljenost do operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih podpira jamstvo EU ali finančni instrument InvestEU, na lastno odgovornost, razen če so izjemoma cilji politike, na katere je osredotočen finančni produkt, ki ga je treba izvesti, taki, da izvajalski partner sam ne bi mogel razumno prispevati lastne zmogljivosti za prevzemanje tveganj.“;

(c)v odstavku 2, prvi pododstavek, točka (a), se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„za dolžniške produkte iz točke (a) prvega pododstavka člena 16(1):“;

(d)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Finančni instrument InvestEU krije:

(a) za dolžniške produkte, ki jih sestavljajo jamstva in posredna jamstva iz točke (a) prvega pododstavka člena 16(1):

(i) glavnico in vse obresti ter zneske, ki so dolgovani izvajalskemu partnerju in jih ta ni prejel v skladu s pogoji o operacijah financiranja pred neizpolnitvijo obveznosti;

(ii) izgube zaradi prestrukturiranja;

(iii) izgube, ki izhajajo iz nihanj neevrskih valut na trgih, na katerih so le omejene možnosti dolgoročnega varovanja pred tveganjem;

(b) za druge upravičene vrste financiranja iz točke (a) prvega pododstavka člena 16(1): zneske, ki jih je vložil ali posodil izvajalski partner.

Za namene točke (a)(i) prvega pododstavka v zvezi s podrejenim dolgom se odlog, zmanjšanje ali zahtevan izstop štejejo za neizpolnitev obveznosti.

Finančni instrument InvestEU krije celotno izpostavljenost Unije v zvezi z zadevnimi operacijami financiranja in naložbenimi operacijami.“;

(16)v členu 22 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„Vzpostavi se preglednica kazalnikov (v nadaljnjem besedilu: preglednica), ki zagotavlja, da lahko naložbeni odbor neodvisno, pregledno in usklajeno oceni prošnje za uporabo jamstva EU oziroma finančnega instrumenta InvestEU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predlagajo izvajalski partnerji.“;

(17)v členu 23 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„Operacije financiranja in naložbene operacije EIB, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, niso zajete v jamstvu EU oziroma niso upravičene do finančnega instrumenta InvestEU, kadar Komisija v postopku iz člena 19 statuta EIB poda negativno mnenje.“;

(18)člen 24 se spremeni:

(a)prvi pododstavek odstavka 1 se spremeni:

(i) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) „preuči predloge za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predložijo izvajalski partnerji za kritje v okviru jamstva EU ali za podporo iz finančnega instrumenta InvestEU, za katere je bil izveden pregled politike iz člena 23(1) te uredbe oziroma za katere je bilo v postopku iz člena 19 statuta EIB podano pozitivno mnenje;“;

(ii) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) preveri, ali so operacije financiranja in naložbene operacije, ki bi bile deležne podpore v okviru jamstva EU ali finančnega instrumenta InvestEU, v skladu z vsemi ustreznimi zahtevami.“;

(b)v drugem pododstavku odstavka 4 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Morebitna ocena projekta, ki jo opravi izvajalski partner, naložbenega odbora ne zavezuje pri odobritvi kritja z jamstvom EU ali podpore iz finančnega instrumenta InvestEU za operacije financiranja ali naložbene operacije.“;

(c)odstavek 5 se spremeni:

(i) v drugem pododstavku se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Sklepi naložbenega odbora o odobritvi kritja jamstva EU ali podpore iz finančnega instrumenta InvestEU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo so javno dostopni in vključujejo utemeljitev odobritve in informacije o operaciji, zlasti opis, identiteto nosilcev projekta ali finančnih posrednikov ter cilje operacije.“;

(ii) v petem pododstavku se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Predloženi seznam vključuje morebitne sklepe o zavrnitvi uporabe jamstva EU ali podpore iz finančnega instrumenta InvestEU.“;

(d)v odstavku 6 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar je naložbeni odbor zaprošen za odobritev uporabe jamstva EU ali podpore iz finančnega instrumenta InvestEU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo, ki je instrument, program ali struktura s podprojekti, ta odobritev zajema tudi podprojekte, razen če se naložbeni odbor odloči pridržati pravico, da jih odobri ločeno.“;

(19)v členu 25(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) nosilcem projektov, kadar je primerno, pomaga pri razvoju projektov za doseganje ciljev iz členov 3 in 8 in meril za upravičenost iz člena 14 ter spodbuja razvoj, tudi razvoj pomembnih projektov skupnega evropskega interesa in povezovalcev za majhne projekte, tudi prek naložbenih platform iz točke (f) tega odstavka, pod pogojem, da takšna pomoč ne posega v sklepe naložbenega odbora glede kritja jamstva EU ali finančnega instrumenta InvestEU v zvezi s takšnimi projekti;“;

(20)člen 28 se spremeni:

(a)v odstavku 2 se doda naslednji drugi pododstavek:

„Izvajalski partnerji so izvzeti iz poročanja o ključnih kazalnikih smotrnosti in spremljanja iz Priloge III, razen tistih iz točk 1, 2, 5.2, 6.3 in 7.2, kar zadeva operacije financiranja ali naložbene operacije v korist končnih prejemnikov, ki od izvajalskega partnerja ali finančnega posrednika prejmejo financiranje ali naložbe, podprte z jamstvom EU ali finančnim instrumentom InvestEU, ki ne presegajo 100 000 EUR.“;

(b)odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Komisija poroča o izvajanju programa InvestEU v skladu s členoma 241 in 250 finančne uredbe. Letno poročilo v skladu s členom 41(5) finančne uredbe vsebuje informacije o stopnji izvajanja programa glede na zastavljene cilje in kazalnike smotrnosti. V ta namen vsak izvajalski partner vsako leto zagotovi informacije, ki so potrebne, da Komisija lahko izpolni svoje obveznosti poročanja, vključno z informacijami o delovanju jamstva EU ali finančnega instrumenta InvestEU.

4. Vsak izvajalski partner enkrat letno Komisiji predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih zajema ta uredba, razčlenjenih na oddelek za EU in oddelek za države članice, kakor je primerno. Vsak izvajalski partner informacije o oddelku za države članice predloži tudi državi članici, katere oddelek izvaja. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU in finančnega instrumenta InvestEU in ključnimi kazalniki smotrnosti iz Priloge III k tej uredbi. Poročilo vključuje tudi operativne, statistične, finančne in računovodske podatke o vsaki operaciji financiranja ali naložbeni operaciji ter oceno pričakovanih finančnih tokov na ravni oddelka, sklopa politike in Sklada InvestEU. Poročilo lahko vključuje tudi informacije o ovirah za naložbe, ki so bile ugotovljene pri izvajanju operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih ureja ta uredba. Poročila vsebujejo informacije, ki jih morajo izvajalski partnerji zagotoviti na podlagi točke (a) člena 158(1) finančne uredbe.“;

(21)člen 35 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Prehodne in druge določbe“;

(b)v odstavku 2 se doda naslednji drugi pododstavek:

„Z odstopanjem od člena 214(4)(d) finančne uredbe se lahko prihodki iz jamstva EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2015/1017, prejeti leta 2027, uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v skladu s to uredbo.“;

(22)Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

ZNESKI JAMSTVA EU ZA SPECIFIČNE CILJE

Okvirna razdelitev iz četrtega pododstavka člena 4(2) za operacije financiranja in naložbene operacije je naslednja:

(a) do 10 832 884 564 EUR za cilje iz točke (a) člena 3(2);

(b) do 7 204 245 489 EUR za cilje iz točke (b) člena 3(2);

(d) do 3 048 206 437 EUR za cilje iz točke (d) člena 3(2).“;

(23)V Prilogi III se v točki 1 pod točko 1.4 dodata naslednja odstavka:

„Z odstopanjem od člena 2(40) finančne uredbe se pri določanju učinka finančnega vzvoda in multiplikatorja za operacije financiranja in naložbene operacije, s katerimi se zagotavljajo jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, znesek kritja tveganja izenači z zneskom povračljivega financiranja.

Z odstopanjem od člena 222(3) finančne uredbe za operacije financiranja in naložbene operacije, s katerimi se zagotavljajo jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ni potrebno, da bi dosegle multiplikacijski učinek.“;

(24)v Prilogi V se doda naslednji odstavek:

„Ta priloga se uporablja tudi za finančni instrument InvestEU.“.

Člen 2
Spremembe Uredbe (EU) 2015/1017 [uredba o EFSI]

Uredba (EU) 2015/1017 se spremeni:

(1)člen 11a se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Kombinacije“;

(b)vstavi se naslednji drugi pododstavek:

„Jamstvo EU se lahko odobri za kritje operacij financiranja in naložbenih operacij, ki so upravičene na podlagi Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta za namene kombinacij iz člena 7(4) navedene uredbe, ter lahko krije izgube v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, ki jih krije kombinirana podpora.“;

(2)člen 16 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, enkrat letno Komisiji predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU s ključnimi kazalniki uspešnosti iz člena 4(2)(f)(iv). Poročilo vključuje tudi statistične, finančne in računovodske podatke o vsaki posamezni operaciji financiranja in naložbeni operaciji EIB ter o vseh operacijah skupaj.“;

(b)odstavek 2 se črta;

(c)v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:

„EIB oziroma EIS v zvezi s kombinacijami iz člena 11a Komisiji vsako leto predloži računovodske izkaze v skladu s členom 212(4) finančne uredbe. Taki računovodski izkazi vključujejo računovodske podatke o podpori z jamstvom EU na podlagi te uredbe, jasno razmejene od podatkov o podpori z jamstvom EU v skladu z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta.“;

(3)v členu 22(1) se črta peti pododstavek.

Člen 3
Spremembe Uredbe (EU) 2021/1153 [uredba o IPE]

V členu 29 Uredbe (EU) 2021/1153 se doda naslednji odstavek:

„5. Jamstvo s podporo proračuna Unije, ki ga zagotovi EIB prek dolžniškega instrumenta IPE, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1316/2013, se lahko odobri za kritje operacij financiranja in naložbenih operacij, ki so upravičene na podlagi Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta(*) za namen kombiniranja iz člena 7 navedene uredbe, ter lahko krije izgube v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, ki jih krije kombinirana podpora.

(*) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/523/oj ).“.

Člen 4
Spremembe Uredbe (EU) 2021/695 [Obzorje Evropa]

V členu 57 Uredbe (EU) 2021/695 se doda naslednji odstavek:

„3. Jamstvo s podporo proračuna Unije, ki ga zagotovi EIB prek dolžniškega instrumenta InnovFin, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1290/2013 in Uredbo (EU) št. 1291/2013, se lahko odobri za kritje operacij financiranja in naložbenih operacij, ki so upravičene na podlagi Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta(*) za namen kombiniranja iz člena 7 navedene uredbe, ter lahko krije izgube finančnega produkta, ki vsebuje operacije financiranja in naložbene operacij ter ga krije kombinirana podpora.

Člen 5
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA

1.1. Naslov predloga

1.2. Zadevna področja

1.3. Cilji

1.3.1. Splošni cilji

1.3.2. Specifični cilji

1.3.3. Pričakovani rezultati in posledice

1.3.4. Kazalniki smotrnosti

1.4. Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.5. Utemeljitev predloga pobude

1.5.1. Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4. Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5. Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6. Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7. Načrtovani načini izvrševanja proračuna

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Pravila o spremljanju in poročanju

2.2. Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1. Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2. Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3. Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3. Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2. Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.1.1. Odobritve iz namenskih prejemkov (glej poglavje 3.3)

3.2.2. Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

3.2.3. Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1. Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.4. Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.1. Financirano iz izglasovanega proračuna

3.2.5. Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

3.2.6. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.7. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3. Ocenjene posledice za prihodke

4. DIGITALNE RAZSEŽNOSTI

4.1. Zahteve digitalnega pomena 19

4.2. Podatki 19

4.3. Digitalne rešitve 19

4.4. Ocena interoperabilnosti

4.5. Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

1. OKVIR PREDLOGA

1.1 Naslov predloga

Predlog o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2021/523 [uredba o InvestEU] glede povečanja učinkovitosti jamstva EU, poenostavitve zahtev glede poročanja ter o spremembe uredb (EU) 2015/1017, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/2115

1.2 Zadevna področja

Naložbe v prednostne naloge politik EU

Kompas za konkurenčnost

Dogovor o čisti industriji

1.3 Cilji

1.3.1 Splošni cilji

„Nov načrt za trajnostno blaginjo in konkurenčnost Evrope“

1.3.2 Specifični cilji

1. „Priprava novega dogovora o čisti industriji“ in „močna pospešitev naložb“:

Ta predlog s povečanjem jamstva v okviru sklada InvestEU in omogočanjem državam članicam, da laže prispevajo k njemu in imajo od njega koristi, predlaga dodatne zmogljivosti za delitev tveganja:

– za zmanjšanje tržne vrzeli pri naložbah v Uniji in pritegnitev zasebnih naložb za podpiranje prednostnih nalog politik Unije;

– za vlaganje v infrastrukturo in tehnologije za čisto energijo ter v strateške tehnološke sektorje;

– za ukrepe za absorbiranje tveganj, da bi komercialne banke, vlagatelji in tvegani kapital laže financirali trajnostna, inovativna in hitro rastoča podjetja,

2. „Poenostavitev poslovanja“:

Predlog vsebuje več elementov za poenostavitev izvajanja programa InvestEU ter s tem prispeva k zmanjšanju upravnega bremena in obveznosti glede poročanja za najmanj 25 % za vsa podjetja ter za 35 % za mala in srednja podjetja (MSP).

1.3.3 Pričakovani rezultati in posledice

Dodatna zmogljivost financiranja, zagotovljena s tem predlogom, naj bi v sedanjem obdobju financiranja mobilizirala približno 50 milijard EUR zasebnih in javnih naložb. Približno 25 milijard EUR bo mobiliziranih, ker je znesek jamstva EU višji za 2,5 milijarde EUR, še 25 milijard EUR pa bo mobiliziranih prek okrepljene zmogljivosti jamstva, ki bo na voljo prek kombinacije podpore v okviru InvestEU in prejšnjih instrumentov, ki jih upravljata Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIS). Dodatna zmogljivost financiranja bo omogočila nadaljnje izvajanje uspešnih finančnih produktov InvestEU in nudila nova jamstva za nove ali posodobljene finančne produkte, namenjene najnovejšim pobudam politike, na primer na področju dogovora o čisti industriji ali za podporo zagonskim podjetjem in podjetjem v razširitveni fazi v digitalnih in inovativnih sektorjih.

Znaten del takih naložb bi lahko bil namenjen za produkte in upravičence z večjim tveganjem (npr. tematske tvegane dolžniške produkte EIB, jamstva za lastniški kapital in MSP Evropskega investicijskega sklada), s čimer bi se znatno povečala sposobnost sklada InvestEU za prevzemanje tveganj. Če bodo izvedene spremembe, predlagane v zakonodajnem predlogu, naj bi bile v okviru oddelka za države članice mobilizirane dodatne naložbe. Od 25-odstotnega deleža povečanja jamstva EU v višini 2,5 milijarde EUR imajo koristi tudi nacionalne spodbujevalne banke in mednarodne finančne institucije, ki imajo dostop do njega kot izvajalski partnerji.

Poleg tega je bilo v vmesni oceni programa InvestEU priporočeno, da naj bi zagotovili kontinuiteto finančnih produktov, ki se ponujajo trgu, in preprečili situacijo s prekinitvami, saj bi to ustvarilo vrzel v prepotrebni podpori Unije prednostnim nalogam politike, pa tudi povečalo zapletenost za finančne posrednike in končne prejemnike. Pri številnih finančnih produktih, ki jih izvaja skupina EIB, je jamstvo EU, ki jim je bilo dodeljeno, že skoraj izčrpano, na zadnji razpis za prijavo interesa za druge izvajalske partnerje pa je prispelo veliko preveč prijav.

Upravno breme naj bi se znatno zmanjšalo (predvsem s poenostavljenimi zahtevami glede poročanja), glede na večplastno izvedbeno strukturo InvestEU pa bodo nastali učinki prelivanja predlogov na različne akterje (izvajalske partnerje, finančne posrednike, končne prejemnike).

1.3.4 Kazalniki smotrnosti

Priloga III k uredbi o InvestEU določa seznam ključnih kazalnikov smotrnosti in spremljanja, ki se bodo še naprej sporočali in spremljali za merjenje skupnega obsega mobiliziranih naložb in obsega, v katerem take naložbe zajemajo določena ključna področja politike.

Kar zadeva skupne mobilizirane naložbe, naj bi sklad InvestEU mobiliziral 372 milijard EUR, ta znesek pa se bo v skladu s tem predlogom zvišal na vsaj 420 milijard EUR. Cilj za naložbe izvajalskih partnerjev za doseganje podnebnih in okoljskih ciljev Unije bi bilo treba ohraniti pri 60 % za sklop politike za trajnostno infrastrukturo in 30 % za sklad InvestEU na splošno ob uporabi metodologije, opisane v Obvestilu Komisije C(2021) 3316 final z dne 6. maja 2021.

Kar zadeva učinek v smislu poenostavitve, naj bi predlagani ukrepi za poenostavitev med celotnim trajanjem ustreznih programov EU ustvarili skupni znesek približno 350 milijonov EUR prihrankov pri stroških za izvajalske partnerje, finančne posrednike in končne prejemnike.

1.4 Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 18

 Podaljšanje obstoječega ukrepa

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5 Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1 Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Izvajanje programa InvestEU je v teku in rešuje naložbene potrebe, povezane z dolgoročnimi cilji Unije glede konkurenčnosti, trajnostnosti in vključujoče rasti, v različnih ključnih sektorjih, med katerimi so novi modeli mobilnosti, obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, raziskave in inovacije, digitalizacija, izobraževanje ter znanja in spretnosti, socialno gospodarstvo in infrastruktura, krožno gospodarstvo, naravni kapital, podnebni ukrepi ali ustanavljanje in rast malih in srednjih podjetij (zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi).

S predlogom bo izvajanje programa InvestEU učinkovitejše, kar bo v korist končnih prejemnikov in (posredniških) financerjev, hkrati pa se bodo okrepile njegove ambicije in zmogljivosti, tudi s privabljanjem prispevkov držav članic. Z njim se ne spreminja prvotna časovnica za izvedbo programa, ki omogoča odobritev novih operacij financiranja in naložbenih operacij do konca leta 2027 ter njihov podpis do konca leta 2028.

1.5.2 Dodana vrednost ukrepanja EU

Razlogi za ukrepanje na ravni EU (predhodno)

Namen predloga je doseči, da bo program InvestEU učinkovitejši in uspešnejši. Ker gre za program Unije, ki sta ga leta 2021 vzpostavila Evropski parlament in Svet na podlagi uredbe o InvestEU, lahko spremembe programa, ki bi bile morda potrebne, izvede le Unija.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU (naknadno)

Program InvestEU izvajalskim partnerjem omogoča izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij na ciljnih področjih strateških ciljev politik Unije. S privabljanjem zasebnih in javnih naložb, po potrebi z uporabo posredovanja prek finančnih institucij in skladov, se ustvarja multiplikacijski učinek. To bo pripomoglo k reševanju primerov nedelovanja trga in zagotovilo dostop do financiranja podjetjem in projektom, ki sicer ne bi pridobili financiranja pod razumnimi pogoji, ter tako povečalo skupne naložbe v Uniji ter s tem rast in zaposlovanje. Predlog bo ob upoštevanju izkušenj iz vmesne ocene InvestEU (glej točko 1.5.3 spodaj) okrepil program in s tem povečal njegov učinek.

1.5.3 Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Za program InvestEU je bila leta 2024 opravljena vmesna ocena na podlagi študije neodvisnega ocenjevalca. Ugotovljeno je bilo, da izvajalski partnerji v okviru programa InvestEU nudijo celovit nabor finančnih produktov za izpolnjevanje različnih potreb trga in da je program ključnega pomena za reševanje nujnih, naraščajočih in nastajajočih naložbenih potreb Unije. Izvajalski partnerji so predlagali zmanjšanje obveznosti poročanja ob upoštevanju dejstva, da gre pri vseh (ki uporabljajo jamstva v okviru posrednega upravljanja) za finančne institucije, ocenjene s stebrno oceno. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da proračun programa glede na veliko povpraševanje in znatne potrebe po naložbah ni ustrezen. Brez proračunskih povečanj za nekatere prednostne produkte politike po letu 2025 ne bi bilo več odobritev.

1.5.4 Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Predlog je v celoti skladen z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027. V njem je predvideno oblikovanje dodatnih rezervacij v višini 1 milijarde EUR, da bi zagotovili potrebno oblikovanje rezervacij za povečanje jamstva EU v okviru sklada InvestEU za 2,5 milijarde EUR. Uporaba razlik do zgornje meje in sprememba večletnega finančnega okvira nista potrebni. Povečanje jamstva EU je v celoti usklajeno tudi z vidikom doseganja ciljnih rezervacij InvestEU z nižjim prispevkom iz novih odobritev v letih 2026 in 2027.

Povečanje rezervacij za 1 milijardo EUR izvira iz vrnjenih sredstev iz prejšnjih instrumentov in iz presežkov v skupnem skladu za rezervacije, povezanih z oddelkom Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Od začetka tega večletnega finančnega okvira so bila vrnjena sredstva iz finančnih instrumentov in presežki EFSI dodeljeni programu InvestEU in instrumentu za posojila v javnem sektorju. Na podlagi napovedi vrnjenih sredstev je do konca tega večletnega finančnega okvira 250 milijonov EUR namenjenih oblikovanju rezervacij za instrument za posojila v javnem sektorju.

Hkrati predlog s kombinacijami zagotavlja tudi pravno podlago za delno razširitev uporabe treh prejšnjih jamstev (in rezervacij zanje) v korist operacij InvestEU, ki jih izvaja skupina EIB. Prejšnji instrumenti so EFSI, dolžniški instrument IPE in dolžniški instrument InnovFin. Ta komponenta bo morda vplivala na znesek in čas razpoložljivosti pričakovanih prihodnjih vrnjenih sredstev iz prejšnjih finančnih instrumentov ter na vračila presežkov iz rezervacij sklada EFSI.

1.5.5 Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Predlaga se:

– povečanje zneska odobrenega proračunskega jamstva z uporabo pričakovanih vrnjenih sredstev iz prejšnjih instrumentov in s presežki sklada EFSI za financiranje ustreznih dodatnih rezervacij za jamstvo InvestEU, kar skupini EIB in drugim izvajalskim partnerjem omogoča, da z dodatnim jamstvom EU krijejo nove operacije InvestEU.

– omogočitev razširitve uporabe dveh prejšnjih finančnih instrumentov in jamstva EFSI (in ustreznih rezervacij) za kritje nadaljnjih operacij InvestEU prek skupine EIB, pri čemer bi se hkrati ustvarila vrnjena sredstva.

1.6 Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

 z učinkom od datuma sprejetja spremembe do decembra 2027

 finančne posledice med letoma 2025 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2025 in 2028 za odobritve plačil za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU. Finančni učinek teh kombinacij pomeni zapoznele in potencialno manjše proračunske prihodke (v zvezi z vrnjenimi sredstvi iz prejšnjih finančnih instrumentov) ter presežke pri oblikovanju rezervacij sklada EFSI.

 Časovno neomejeno:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7 Načrtovani načini izvrševanja proračuna 19

 Neposredno upravljanje – Komisija:

 z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

 prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

 tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

 mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (npr. Evropska banka za obnovo in razvoj, Nordijska investicijska banka, Razvojna banka Sveta Evrope)

 Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

 organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

 subjektom javnega prava

 subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

 subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

 organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

 subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

se ne uporablja

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1 Pravila o spremljanju in poročanju

Izvajalski partnerji morajo redno poročati Komisiji v skladu z uredbo o InvestEU in finančno uredbo. Izvajalski partnerji poročajo tudi o nekaterih podatkih, ki so pomembni za državno pomoč. Pri spremljanju morajo uporabljati svoja pravila in postopke, ki so bili ocenjeni v skladu s členom 157 finančne uredbe (stebrno ocenjevanje) in izpolnjujejo zahteve iz tega člena.

Glede poročanja o programu InvestEU in skladu EFSI predlog določa, da se pogostost takega poročanja zmanjša s polletne na letno.

Za pripravo letnih računovodskih izkazov Unije izvajalski partnerji InvestEU (v skladu s členom 212(4) finančne uredbe) Komisiji predložijo revidirane računovodske izkaze za tisti del proračunskega jamstva, ki jim je bil odobren. V primeru kombinacij jamstva InvestEU z drugimi proračunskimi jamstvi ali prejšnjimi finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi z drugo pravno podlago, bo revidirane računovodske izkaze zagotovil izvajalski partner, vključevali pa bodo informacije o delu jamstva, ki ga podpirajo prejšnji finančni instrumenti ali drugo proračunsko jamstvo, in sicer tako, da jih bo mogoče v računovodstvu Komisije razlikovati od tistega dela jamstva, ki je podprt z uredbo o InvestEU, v skladu z veljavnimi določbami o strukturah delitve tveganja.

2.2 Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1 Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Jamstvo EU v okviru sklada InvestEU se izvaja izključno v okviru posrednega upravljanja prek izvajalskih partnerjev, ki praviloma tudi prispevajo k podpori, ki jo je treba zagotoviti končnim prejemnikom. Izvajalski partnerji bodo EIB in EIF, mednarodne finančne institucije, nacionalne spodbujevalne banke in institucije ter drugi finančni posredniki, ki so organi Unije, regulirani in/ali pod nadzorom kot del bančnega sektorja.

Operacije financiranja in naložbene operacije, upravičene do podpore jamstva EU, so še naprej operacije, ki jih odobrijo upravljavski organi izvajalskih partnerjev, ki morajo za te operacije uporabljati svoj okvir za skrbni pregled in kontrolo. Izvajalski partnerji Komisiji predložijo revidirane računovodske izkaze.

2.2.2 Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Dodatni znesek odobrenega jamstva EU se bo financiral z rezervacijami iz pričakovanih vrnjenih sredstev iz prejšnjih instrumentov in jamstev, ki jih je Komisija delno že izterjala ali jih bo predvidoma izterjala pred koncem leta 2027.

Tveganje za proračun Unije je povezano s proračunskim jamstvom, ki ga Unija zagotavlja izvajalskim partnerjem za njihove operacije financiranja in naložbene operacije. Jamstvo EU za krite operacije zagotavlja nepreklicno brezpogojno jamstvo na poziv, in sicer običajno na podlagi portfelja. Proračun Unije in izvajalski partner si delita s tveganjem povezano nadomestilo za operacije na podlagi struktur delitve tveganj, opredeljenih v sporazumih o jamstvu.

Jamstvo EU je omejeno na 28 652 310 073 EUR.

Proračunski vpis („p.m.“), ki odraža proračunsko jamstvo za izvajalskega partnerja, bi se aktiviral le v primeru učinkovite unovčitve jamstva, ki je ni mogoče v celoti pokriti z rezervacijami do konca leta 2030 (financira se postopoma v višini 11 460 924 029 EUR). Stopnja rezervacij v višini 40 % temelji na preteklih izkušnjah z EFSI in finančnimi instrumenti ter je prilagojena finančnim produktom, ki se izvajajo v okviru InvestEU. Stopnja rezervacij se uporablja kot referenca v predhodnih ocenah tveganja pri dodelitvi skoraj 90 % obstoječega jamstva InvestEU.

Pogojna obveznost v zvezi z oddelkom za države članice je v celoti krita s kritnim jamstvom, ki ga da vsaka zadevna država članica.

Predlagani finančni instrument InvestEU ne ustvarja pogojne obveznosti.

Operacije financiranja in naložbene operacije v okviru InvestEU se izvajajo v skladu s standardnim poslovnikom izvajalskih partnerjev in dobro bančno prakso. Izvajalski partnerji in Komisija sklenejo sporazum o jamstvu, ki določa podrobne določbe in postopke v zvezi z izvajanjem sklada InvestEU.

Ker izvajalski partner praviloma nosi del tveganja in zagotavlja finančni prispevek, so interesi Unije in izvajalskega partnerja ustrezno usklajeni, kar zmanjšuje tveganje za proračun. Izvajalski partnerji so tudi finančne institucije z ustreznimi veljavnimi pravili in postopki, ki se preverjajo na podlagi stebrne ocene v skladu s finančno uredbo.

Komisija opravi preverjanje skladnosti operacij s politikami, ki se nato predloži naložbenemu odboru, sestavljenemu iz neodvisnih strokovnjakov, ta pa odobri uporabo jamstva EU ali finančnega instrumenta InvestEU.

Komisija prejeme letne revidirane računovodske izkaze, v katerih so zajete operacije izvajalskih partnerjev.

2.2.3 Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

S tem predlogom se ne vzpostavljajo nove kontrole. Zaradi poenostavitve se z njim odpravljajo nekatere zahteve glede poročanja, zlasti z zmanjšanjem pogostosti poročil, ki jih je treba predložiti.

2.3 Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

V skladu z zahtevami iz uredbe o InvestEU in finančne uredbe morajo izbrani izvajalski partnerji prestati stebrno oceno iz člena 157 finančne uredbe, kar zagotavlja trdno kakovost notranje kontrole in neodvisne sisteme zunanje revizije. Poleg tega morajo izpolnjevati zahteve iz naslova X finančne uredbe. Glede na to, da so izvajalski partnerji finančne institucije, imajo vzpostavljene okvire notranje kontrole. Ker sklad InvestEU zagotavlja vračljivo podporo, se bo zanašalo na skrbni pregled ter spremljanje in kontrolo izvajalskih partnerjev, razen če se pri stebrnem ocenjevanju ugotovijo slabosti. Člen 30 uredbe o InvestEU zahteva, da morajo biti revizije uporabe financiranja Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1 Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	02 02 01 Jamstvo InvestEU	dif./nedif. 20	držav Efte 21	držav kandidatk in potencialnih kandidatk 22	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
	02 02 02 Oblikovanje rezervacij za jamstvo InvestEU	nedif.	NE	NE	NE	DA

Zahtevane nove proračunske vrstice

se ne uporablja

3.2 Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1 Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

 Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

 Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1 Odobritve iz namenskih prejemkov (glej poglavje 3.3)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

GD: GROW			leto	leto	leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2025	2026	2027
Odobritve za poslovanje
02 02 02 Oblikovanje rezervacij za jamstvo InvestEU	obveznosti	(1a)	650	200	150	1 000
	plačila	(2a)	650	200	150	1000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 23
Proračunska vrstica		(3)				0,000
Odobritve iz vseh RAZDELKOV za GD GROW	obveznosti	= 1 a + 1b + 3	650	200	150	1 000
	plačila	= 2 a + 2b + 3	650	200	150	1 000

			leto	leto	leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2025	2026	2027
Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	650	200	150	1 000
	plačila	(5)	650	200	150	1 000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve iz RAZDELKA 1	obveznosti	= 4 + 6	650	200	150	1000
večletnega finančnega okvira	plačila	= 5 + 6	650	200	150	1000

			leto	leto	leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2025	2026	2027
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)	obveznosti	(4)	650	200	150	1 000
	plačila	(5)	650	200	150	1 000
• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)		(6)	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira	obveznosti	= 4 + 6	650	200	150	1 000
večletnega finančnega okvira (referenčni znesek)	plačila	= 5 + 6	650	200	150	1 000

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“ 24

GD: GROW			leto	leto	leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
			2025	2026	2027
 Človeški viri			0,000	0,000	0,000	0,000
 Drugi upravni odhodki			0,000	0,000	0,000	0,000
GD GROW SKUPAJ	odobritve		0,000	0,000	0,000	0,000

Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ		(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	0,000	0,000	0,000	0,000

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		leto	leto	leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
		2025	2026	2027
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira	obveznosti	650	200	150	1000
večletnega finančnega okvira	plačila	650	200	150	1000

3.2.2 Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije 			Leto 2025		Leto 2026			Leto 2027				Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6)	SKUPAJ
	REALIZACIJE
	vrsta 25	povprečni stroški	Ne	stroški		Ne	stroški		Ne		stroški			število realizacij skupaj	stroški realizacij skupaj
SPECIFIČNI CILJ št. 1 26 „Priprava novega dogovora o čisti industriji in močna pospešitev naložb“:
– realizacija	dodatne naložbe v višini 25 milijard EUR			650			200				150			25 000	1 000
Seštevek za specifični cilj št. 1				650			200				150			25 000	1 000
SPECIFIČNI CILJ št. 2 „Poenostavitev poslovanja“
– realizacija	Prihranki stroškov zaradi zmanjšanja števila poročil, ki jih morajo pripraviti izvajalski partnerji, finančni posredniki in končni prejemniki			0			0				0
Seštevek za specifični cilj št. 2				0			0			0				350
SKUPAJ				650			200				150				1000

3.2.3 Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

 Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

 Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE	leto	leto	leto	leto	2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4 Ocenjene potrebe po človeških virih

 Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

 Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1 Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 27

IZGLASOVANE ODOBRITVE		leto	leto	leto	leto
		2024	2025	2026	2027
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0	0	0	0
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		0	0	0	0
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo [XX 01 YY YY]	– na sedežu	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7		0	0	0	0
SKUPAJ		0	0	0	0

Glede na splošno obremenjenost v razdelku 7, tako v smislu obsega osebja kot v smislu obsega odobritev, se potrebe po človeških virih krijejo z osebjem generalnega direktorata, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj generalnega direktorata.

3.2.5 Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ	leto	leto	leto	leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Odhodki za IT (na ravni organizacije)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Odhodki za IT za operativne programe v okviru politik	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.6 Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

V predlogu/pobudi:

 se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

Ta predlog se bo financiral z namenskimi prejemki iz vrnjenih sredstev, ustvarjenih s prejšnjimi finančnimi instrumenti, in iz presežkov sklada EFSI.

Za ta predlog ne bodo potrebna dodatna proračunska sredstva Unije in reprogramiranje.

 zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

 zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7 Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

 ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

 je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3 Ocenjene posledice za prihodke

 Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

 Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

 za lastna sredstva

 za druge prihodke

 navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto (2025)	Posledice predloga/pobude 28
		Leto 2026	Leto 2027
6 4 1 (Prispevki iz finančnih instrumentov – Namenski prejemki)	650	200	150

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

02 02 02 Oblikovanje rezervacij za jamstvo InvestEU

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

V predlogu se zahteva, da Komisija dodeli 1 milijardo EUR vrnjenih sredstev iz programov iz Priloge IV k uredbi o InvestEU in iz presežkov EFSI za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU, da bi ga povečala za 2,5 milijarde EUR.

Dodatno finančno obveznost Unije v višini 2,5 milijarde EUR torej podpirajo ustrezne rezervacije v višini 1 milijarde EUR, ki izhajajo iz izterjanih vrnjenih sredstev ali jamstva, ki ga je sprostila skupina EIB, kot je opisano v nadaljevanju:

– do 700 milijonov EUR iz presežkov EFSI v obdobju 2025–2027,

– najmanj 300 milijonov EUR iz vrnjenih sredstev iz prejšnjih finančnih instrumentov iz Priloge IV k uredbi o InvestEU.

4. Digitalne razsežnosti

Uredba (EU) 2024/903 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji se za ta predlog ne uporablja.

4.1 Zahteve digitalnega pomena

Ocenjuje se, da v tem predlogu ni zahtev digitalnega pomena, saj se z njim ne ustvarjajo oziroma zanj niso potrebne nove serije podatkov glede na uredbo o InvestEU. Kolikor predlog omogoča, da bo sklad InvestEU podpiral nove naložbene operacije in operacije financiranja, se bodo za spremljanje učinka in smotrnosti uporabljali obstoječi kazalniki ter sistemi poročanja in spremljanja.

4.2 Podatki

Se ne uporablja (glej točko 4.1 zgoraj)

4.3 Digitalne rešitve

Se ne uporablja (glej točko 4.1 zgoraj)

4.4 Ocena interoperabilnosti

Se ne uporablja (glej točko 4.1 zgoraj)

4.5 Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

Se ne uporablja (glej točko 4.1 zgoraj)

(1) COM(2025) 30 final.

(2) https://commission.europa.eu/about/departments-and-executive-agencies/economic-and-financial-affairs/evaluation-reports-economic-and-financial-affairs-policies-and-spending-activities/interim-evaluation-investeu-programme_en

(3) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

(4) Ti instrumenti so našteti v Prilogi IV k uredbi o programu InvestEU.

(5) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010 in (EU) 2021/523 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe, ki je trenutno v postopku sprejemanja pri zakonodajalcih.

(6) https://commission.europa.eu/document/download/e6cd4328-673c-4e7a-8683-f63ffb2cf648_sl?filename=Political%20Guidelines%202024-2029_SL.pdf

(7) Delovni dokument služb Komisije – Povzetek ocene – vmesna ocena programa InvestEU (SWD(2024) 229 z dne 30. septembra 2024).

(8) Vmesna ocena programa InvestEU – končno poročilo z dne 1. oktobra 2024.

(9) Glej tudi opombo 5. V zvezi z InvestEU je Komisija že predlagala manjšo pogostost, vendar tega Evropski parlament in Svet v času tega predloga še nista sprejela.

(10) UL C […], […], str. […].

(11) UL C […], […], str. […].

(12) Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L 231, 30.6.2021, str. 60).

(13) Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L 231, 30.6.2021, str. 21).

(14) Uredba (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004 (UL L 247, 13.7.2021, str. 1).

(15) Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(16) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(17) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(18) Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(19) Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(20) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(21) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(22) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(23) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(24) Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi zneskov letnih povprečnih stroškov na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.

(25) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(26)

Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 „Specifični cilji.“

(27) Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

(28) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.