OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

PREDMET UREJANJA PREDLOGA

Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Evropske unije (EU) zastopa na 68. zasedanju Komisije Združenih narodov (ZN) za droge v zvezi z vključitvijo snovi v tabele v okviru Enotne konvencije ZN o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972, in Konvencije ZN o psihotropnih substancah iz leta 1971. 68. zasedanje Komisije ZN za droge bo predvidoma potekalo od 10. do 14. marca 2025.

OZADJE PREDLOGA

1.1.Enotna konvencija ZN o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972, in Konvencija ZN o psihotropnih substancah iz leta 1971

Namen Enotne konvencije ZN o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o mamilih) 1 , je boj proti zlorabi drog z usklajenimi mednarodnimi ukrepi. Konvencija zajema dve vrsti intervencij in nadzora, ki se dopolnjujeta. Po eni strani je njen namen omejiti posedovanje, uporabo, trgovino, distribucijo, uvoz, izvoz, izdelavo in proizvodnjo drog izključno na medicinske in znanstvene namene. Po drugi strani je njen namen boj proti prometu s prepovedanimi drogami, in sicer v okviru mednarodnega sodelovanja, da bi preprodajalce drog odvrnili od trgovine z drogami.

S Konvencijo ZN o psihotropnih substancah iz leta 1971 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o psihotropnih substancah) 2 je vzpostavljen mednarodni sistem nadzora nad psihotropnimi snovmi. Konvencija je odziv na diverzifikacijo in razširitev spektra prepovedanih drog; z njo je bil uveden nadzor nad številnimi sintetičnimi drogami glede na njihov potencial za zlorabo na eni strani in njihovo terapevtsko vrednost na drugi.

Vse države članice EU so pogodbenice teh konvencij, Unija pa ni pogodbenica.

Komisija ZN za droge

Komisija ZN za droge je komisija Ekonomskega in socialnega sveta ZN (v nadaljnjem besedilu: ECOSOC), njene naloge in pristojnosti pa so med drugim določene v obeh konvencijah. Sestavlja jo 53 držav članic ZN, ki jih izvoli ECOSOC. Marca 2025 bo 13 držav članic EU članic Komisije ZN za droge z glasovalno pravico 3 . Unija ima v Komisiji ZN za droge status opazovalke.

Predvideni akt Komisije ZN za droge

Komisija ZN za droge na podlagi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki ji svetuje Strokovni odbor za odvisnost od drog (v nadaljnjem besedilu: ECDD), redno spreminja seznam snovi, ki je priložen konvencijama.

SZO je 21. novembra generalnemu sekretarju ZN 4 priporočila, naj se v tabele konvencij doda šest snovi, ki jih je ECDD kritično pregledal.

Komisija ZN za droge naj bi na 68. zasedanju, ki bo potekalo od 10. do 14. marca 2025 na Dunaju, sprejela sklepe o vključitvi teh snovi v tabele v okviru konvencij.

Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

Spremembe tabel konvencij neposredno vplivajo na področje uporabe prava Unije na področju nadzora nad drogami za vse države članice. Člen 1(1) Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep) 5 določa, da je v Okvirnem sklepu „prepovedana droga“ snov, zajeta bodisi v Konvenciji o mamilih bodisi v Konvenciji o psihotropnih substancah, ter katera koli snov iz Priloge k Okvirnemu sklepu. Okvirni sklep se zato uporablja za snovi v tabelah, priloženih Konvenciji o mamilih in Konvenciji o psihotropnih substancah. Zato vse spremembe tabel, priloženih tema konvencijama, neposredno vplivajo na skupna pravila EU in spreminjajo njihovo področje uporabe v skladu s členom 3(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). To velja ne glede na to, ali je bil v Uniji že uveden nadzor za zadevno snov 6 .

ECDD je na 47. zasedanju kritično pregledal osem snovi, in sicer en sintetični kanabinoid – heksahidrokanabinol –, štiri nove sintetične opioide – N-pirolidino-protonitazen (protonitazepin), N-pirolidino-metonitazen (metonitazepin), etonitazepin (N-piperidinil etonitazen), N-desetil izotonitazen –, eno disociativno snov – 3-OH-PCP (3-hidroksi-fenciklidin) –, en katinon stimulant – N-etilheptedron – ter eno zdravilo – karizoprodol.

Vseh osem snovi spremlja Agencija Evropske unije za droge (EUDA) 7 . Poleg tega EUDA intenzivno spremlja štiri od teh snovi, in sicer heksahidrokanabinol, protonitazepin, metonitazepin in N-desetil izotonitazen. ECDD se je odločil, da bo priporočil vključitev šest od teh snovi v ustrezne tabele: protonitazepin, metonitazepin, etonitazepin, N-desetil izotonitazen, heksahidrokanabinol in karizoprodol.

V skladu s predlogom Komisije za stališče Unije bi bilo treba podpreti priporočila SZO glede nadzora nad navedenimi šestimi snovmi, saj so ta v skladu s trenutnim stanjem znanstvenih spoznanj. V prid vključitvi teh novih psihoaktivnih snovi v tabele konvencij govorijo tudi informacije iz evropske podatkovne zbirke EUDA o novih drogah.

Svet bi moral določiti stališče Unije za zasedanje Komisije ZN za droge, na katerem bo ta odločala o vključitvi snovi v tabele. Zaradi omejitev, povezanih s statusom Unije kot opazovalke, bi morale to stališče izraziti države članice, ki bodo marca 2025 članice Komisije ZN za droge, pri čemer v okviru Komisije ZN za droge delujejo skupno v interesu Unije. Unija ni pogodbenica teh konvencij, vendar ima izključno pristojnost na tem področju.

Zato Komisija predlaga stališče Unije, ki ga v imenu Evropske unije izrazijo države članice, ki bodo marca 2025 članice Komisije ZN za droge, na 68. zasedanju Komisije ZN za droge o vključitvi snovi v tabele v okviru Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah. Svet je v preteklosti že sprejel takšna stališča Unije, kar je EU omogočilo enotno nastopanje na prejšnjih zasedanjih Komisije ZN za droge v zvezi z vključitvijo snovi v tabele na mednarodni ravni, saj so države članice, ki so bile takrat članice Komisije ZN za droge, glasovale za vključitev snovi v tabele v skladu s sprejetim stališčem Unije 8 .

PRAVNA PODLAGA

Postopkovna pravna podlaga

1.1.1.Načela

Člen 218(9) PDEU ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Člen 218(9) PDEU se uporablja ne glede na to, ali je Unija članica organa ali pogodbenica sporazuma 9 .

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 10 .

1.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Komisija ZN za droge je glede na to, da je organ, ki ga je ustanovil ECOSOC in so mu dodeljene posebne naloge v okviru Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah, v smislu tega člena „organ, ustanovljen s sporazumom“.

Sklepi Komisije ZN za droge o vključitvi snovi v tabele so „akti s pravnim učinkom“ v smislu člena 218(9) PDEU. V skladu s Konvencijo o mamilih in Konvencijo o psihotropnih substancah so sklepi Komisije ZN za droge zavezujoči. Če pogodbenica v ustreznem roku 11 predloži sklep Komisije ZN za droge v pregled ECOSOC, so sklepi ECOSOC o tej zadevi dokončni. Sklepi Komisije ZN za droge o vključitvi v tabele imajo tudi pravne učinke v pravnem redu EU v skladu s pravom Unije, saj lahko odločilno vplivajo na vsebino zakonodaje EU, in sicer na Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ. Spremembe tabel konvencij neposredno vplivajo na področje uporabe tega pravnega akta EU.

Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

1.2.Materialna pravna podlaga

1.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče.

1.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na nedovoljen promet s prepovedanimi drogami.

Zato je materialna pravna podlaga predlaganega sklepa člen 83(1) PDEU, ki opredeljuje nedovoljen promet s prepovedanimi drogami kot eno od oblik kriminala s posebnimi čezmejnimi posledicami ter pooblašča Evropski parlament in Svet, da določita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami.

1.3.Načelo neobveznega sodelovanja

Za Dansko je zavezujoč Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ, kakor se uporablja do 21. novembra 2018 in ki v členu 1 določa, da „prepovedane droge“ pomenijo vse snovi, zajete bodisi v Konvenciji o mamilih bodisi v Konvenciji o psihotropnih substancah. Ker sklepi Komisije ZN za droge o vključitvi v tabele vplivajo na skupna pravila na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, ki so za Dansko zavezujoča, Danska sodeluje pri sprejetju sklepa Sveta o določitvi stališča, ki se zastopa v imenu Unije ob sprejetju takšnih sklepov o vključitvi v tabele.

Okvirni sklep je za Irsko zavezujoč, zato Irska sodeluje pri sprejetju sklepa Sveta o določitvi stališča, ki se zastopa v imenu Unije ob sprejetju takšnih sklepov o vključitvi v tabele.

1.4.Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 83(1) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.

2.Proračunske posledice

Predlog nima proračunskih posledic.

2025/0002 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na oseminšestdesetem zasedanju Komisije ZN za droge v zvezi z vključitvijo snovi v tabele v okviru Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972, in Konvencije o psihotropnih substancah iz leta 1971

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 83(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Enotna konvencija Združenih narodov (ZN) o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o mamilih) 12 , je začela veljati 8. avgusta 1975.

(2)V skladu s členom 3 Konvencije o mamilih se lahko Komisija ZN za droge (CND) odloči, da v tabele navedene konvencije doda snovi. Tabele lahko spreminja samo v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), lahko pa se tudi odloči, da sprememb, ki jih priporoča SZO, ne bo uveljavila.

(3)Konvencija ZN o psihotropnih substancah iz leta 1971 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o psihotropnih substancah) 13 je začela veljati 16. avgusta 1976.

(4)V skladu s členom 2 Konvencije o psihotropnih substancah se lahko Komisija ZN za droge na podlagi priporočil SZO odloči, da v tabele navedene konvencije doda snovi ali jih iz njih črta. Ima široka diskrecijska pooblastila, v okviru katerih lahko upošteva gospodarske, socialne, pravne, upravne in druge dejavnike, ne sme pa ravnati samovoljno.

(5)Spremembe tabel Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah neposredno vplivajo na področje uporabe prava Unije na področju nadzora nad drogami. Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ 14 se uporablja za snovi v tabelah navedenih konvencij. Zato vse spremembe tabel, priloženih navedenima konvencijama, neposredno vplivajo na skupna pravila Unije in spreminjajo njihovo področje uporabe v skladu s členom 3(2) PDEU.

(6)Komisija ZN za droge bo na 68. zasedanju, ki bo potekalo od 10. do 14. marca 2025 na Dunaju, odločala o vključitvi šestih novih snovi v tabele Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah.

(7)Unija ni pogodbenica Konvencije o mamilih ali Konvencije o psihotropnih substancah. Ima status opazovalke brez glasovalne pravice v Komisiji ZN za droge, v kateri bo marca 2025 glasovalno pravico imelo 13 držav članic 15 . Zato bi moral Svet te države članice pooblastiti, da izrazijo stališče Unije o vključitvi snovi v tabele v okviru navedenih konvencij, saj odločitve o vključitvi novih snovi v te tabele spadajo v izključno pristojnost Unije.

(8)SZO je priporočila, naj se štiri nove snovi doda v Tabelo I Konvencije o mamilih, tri nove snovi v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah in ena nova snov v Tabelo IV Konvencije o psihotropnih substancah 16 .

(9)Vse snovi, ki jih je pregledal Strokovni odbor SZO za odvisnost od drog (ECDD) in za katere je SZO priporočila vključitev v tabele, spremlja Agencija Evropske unije za droge (EUDA) kot nove psihoaktivne snovi pod pogoji iz Uredbe (EU) 2023/1322 Evropskega parlamenta in Sveta 17 .

(10)Glede na oceno ECDD je protonitazepin (kemijsko ime: 5-nitro-2-[(4-propoksifenil)metil]-1-(2-pirolidin-1-iletil)benzimidazol) sintetični opioid v analogni družini nitazenov. SZO ga pred tem ni formalno pregledala. Protonitazepin nima znanih terapevtskih uporab niti zanj ni bilo izdano dovoljenje za promet. Obstajajo zadostni dokazi, da se ta snov zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora zanjo. Zato SZO priporoča, da se protonitazepin uvrsti v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(11)Protonitazepin je bil odkrit v šestih državah članicah in je pod nadzorom v vsaj dveh državah članicah. Intenzivno pa ga spremlja tudi EUDA. Ena država članica je poročala o 74 akutnih zastrupitvah, pri katerih se domneva izpostavljenost protonitazepinu.

(12)Zato bi moralo biti stališče Unije, da se protonitazepin doda v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(13)Glede na oceno ECDD je metonitazepin (kemijsko ime: 2-[(4-metoksifenil)metil]-5-nitro-1-(2-pirolidin-1-iletil)-1H-benzoimidazol) sintetični opioid iz analogne družine nitazenov. SZO ga pred tem ni formalno pregledala. Metonitazepin nima znanih terapevtskih uporab niti zanj ni bilo izdano dovoljenje za promet. Obstajajo zadostni dokazi, da se ta snov zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora zanjo. Zato SZO priporoča, da se metonitazepin uvrsti v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(14)Metonitazepin je bil odkrit v štirih državah članicah in je pod nadzorom v vsaj dveh državah članicah. Intenzivno pa ga spremlja tudi EUDA.

(15)Zato bi moralo biti stališče Unije, da se metonitazepin doda v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(16)Glede na oceno ECDD je etonitazepin (kemijsko ime: 2-[(4-etoksifenil)metil]-5-nitro-1-(2-piperidin-1-iletil)-1H-benzoimidazol) eden od več sintetičnih 2-benzilbenzimidazol opioidov, skupaj znanih kot „nitazeni“. SZO ga pred tem ni formalno pregledala. Etonitazepin nima znanih terapevtskih uporab niti zanj ni bilo izdano dovoljenje za promet. Obstajajo zadostni dokazi, da se ta snov zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora zanjo. Zato SZO priporoča, da se etonitazepin uvrsti v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(17)Etonitazepin je bil odkrit v petih državah članicah in je pod nadzorom v vsaj šestih državah članicah. Spremlja pa ga tudi EUDA. Tri države članice so poročale o skupno dveh smrtnih primerih in eni akutni zastrupitvi s potrjeno izpostavljenostjo etonitazepinu.

(18)Zato bi moralo biti stališče Unije, da se etonitazepin doda v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(19)Glede na oceno ECDD je N-desetil izotonitazen (kemijsko ime: N-etil-2-[2-[(4-izopropoksifenil)metil]-5-nitro-benzimidazol-1-il]etanamin) sintetični opioid, pridobljen iz benzimidazola, ki ima podobno kemijsko strukturo in farmakološke lastnosti kot zdravila iz Tabele I konvencij Združenih narodov iz leta 1961, na primer izotonitazen, in je metabolit izotonitazena. SZO ga pred tem ni formalno pregledala. N-desetil izotonitazen nima znanih terapevtskih uporab niti zanj ni bilo izdano dovoljenje za promet. Obstajajo zadostni dokazi, da se ta snov zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora zanjo. Zato SZO priporoča, da se N-desetil izotonitazen uvrsti v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(20)N-desetil izotonitazen je bil odkrit v dveh državah članicah in je pod nadzorom v vsaj dveh državah članicah. Intenzivno pa ga spremlja tudi EUDA. Ena država članica je poročala o dveh smrtnih primerih, v katerih je bila potrjena izpostavljenost N-desetil izotonitazenu.

(21)Zato bi moralo biti stališče Unije, da se N-desetil izotonitazen doda v Tabelo I Konvencije o mamilih.

(22)Glede na oceno ECDD je heksahidrokanabinol (kemijsko ime: 6a,7,8,9,10,10a-heksahidro-6,6,9-trimetil-3-pentil-6H-dibenzo[b,d]piran-1-ol) polsintetični kanabinoid, ki se najpogosteje sintetizira iz kanabidiola kot predhodne sestavine. SZO ga pred tem ni formalno pregledala. Heksahidrokanabinol nima znanih terapevtskih uporab niti zanj ni bilo izdano dovoljenje za promet. Obstajajo zadostni dokazi, da se ta snov zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora zanjo. Zato SZO priporoča, da se heksahidrokanabinol uvrsti v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah.

(23)Heksahidrokanabinol je bil odkrit v 25 državah članicah in je pod nadzorom v vsaj 20 državah članicah. Intenzivno pa ga spremlja tudi EUDA. Dve državi članici sta poročali o skupno štirih akutnih zastrupitvah s potrjeno izpostavljenostjo heksahidrokanabinolu. Dve državi članici sta poročali o skupno sedmih akutnih zastrupitvah z verjetno izpostavljenostjo tej substanci. Tri države članice so poročale o skupno šestih akutnih zastrupitvah z domnevno izpostavljenostjo tej isti substanci.

(24)Zato bi moralo biti stališče Unije, da se heksahidrokanabinol doda v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah. Glede na oceno ECDD je karizoprodol (kemijsko ime: (2RS)-2-[(karbamoiloksi)metil]-2-metilpentil(1-metiletil)karbamat) centralno delujoči mišični relaksant, ki se kratkoročno uporablja kot dodatek simptomatskemu zdravljenju akutnih kostno-mišičnih obolenj, povezanih z bolečimi mišičnimi krči. Možnost zlorabe zdravila karizoprodol je lahko povezana s pomirjevalnimi učinki in zmožnostjo povečanja učinkov drugih snovi. Tako se lahko njegovi pomirjevalni učinki okrepijo, če se kombinira z benzodiazepini, opioidi ali alkoholom. Dolgotrajna ali prekomerna uporaba zdravila karizoprodol lahko povzroči odvisnost. Lahko se zgodi, da zaide iz zakonitih medicinskih poti in vstopi na nezakonit trg za prodajo brez ustreznega zdravstvenega nadzora, kar povečuje morebitne zlorabe in škodljive posledice. Zdravilo karizoprodol je bilo predhodno pregledano leta 2001 na 32. zasedanju ECDD. Odbor takrat ni priporočil njegovega kritičnega pregleda. Nadalje je bil predstavljen, obravnavan in predhodno pregledan leta 2023 na 46. zasedanju ECDD, kjer je bilo priporočeno, da se opravi kritičen pregled. Gre za zdravilo na recept, za katero se zdi, da ima dovoljenje v več državah in ozemljih. Vendar se v Evropi ne uporablja več za medicinske namene, saj je Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini Evropske agencije za zdravila po vsej Evropi preklical vsa dovoljenja za promet s tem zdravilom. Zdravilo karizoprodol nima znane industrijske uporabe. Obstajajo zadostni dokazi, da se zdravilo zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora zanj. Zato SZO priporoča, da se karizoprodol uvrsti v Tabelo IV Konvencije o psihotropnih substancah.

(25)Karizoprodol je bil odkrit v dveh državah članicah. Spremlja pa ga tudi EUDA. Ena država članica je poročala o dveh smrtnih primerih, v katerih je bila potrjena izpostavljenost zdravilu karizoprodol.

(26)Zato bi moralo biti stališče Unije, da se karizoprodol doda v Tabelo IV Konvencije o psihotropnih substancah.

(27)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Komisiji ZN za droge, saj bodo sklepi o vključitvi navedenih šestih snovi v tabele lahko odločilno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na Okvirni sklep 2004/757/PNZ.

(28)Stališče Unije izrazijo države članice Unije, ki so članice Komisije ZN za droge in delujejo skupno.

(29)Okvirni sklep 2004/757/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato Danska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(30)Okvirni sklep 2004/757/PNZ je za Irsko zavezujoč, zato Irska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na oseminšestdesetem zasedanju Komisije ZN za droge med 10. in 14. marcem 2025, ko bo navedeni organ sprejemal sklepe o vključitvi dodatnih snovi v tabele Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972, in Konvencije Združenih narodov o psihotropnih substancah iz leta 1971, je v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Stališče iz člena 1 izrazijo države članice, ki so članice Komisije ZN za droge in delujejo skupno v interesu Unije.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

Za Svet

predsednik

(1) Zbirka pogodb Združenih narodov, zvezek 978, št. 14152.

(2) Zbirka pogodb Združenih narodov, zvezek 1019, št. 14956.

(3) Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Italija, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija in Španija.

(4) https://www.who.int/groups/ecdd/forty-seventh-ecdd-documents .

(5) Direktiva (EU) 2017/2103 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ zaradi vključitve novih psihoaktivnih snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“ in razveljavitvi Sklepa Sveta 2005/387/PNZ (UL L 305, 21.11.2017, str. 12).

(6) Glej Prilogo k Okvirnemu sklepu.

(7) Uredba (EU) 2023/1322 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2023 o Agenciji Evropske unije za droge (EUDA) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1920/2006 (UL L 166, 30.6.2023, str. 6).

(8) Z eno samo izjemo, ki je bila predložena Sodišču.

(9) Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija/Svet, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točka 64.

(10) Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija/Svet, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točke 61 do 64.

(11) Člen 3(8) Konvencije o mamilih; člen 2(7) Konvencije o psihotropnih substancah.

(12) Zbirka pogodb Združenih narodov, zvezek 978, št. 14152.

(13) Zbirka pogodb Združenih narodov, zvezek 1019, št. 14956.

(14) Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami (UL L 335, 11.11.2004, str. 8).

(15) Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Italija, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija in Španija.

(16) https://www.who.int/groups/ecdd/forty-seventh-ecdd-documents .

(17) Uredba (EU) 2023/1322 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2023 o Agenciji Evropske unije za droge (EUDA) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1920/2006 (UL L 166, 30.6.2023, str. 6).