EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.6.2025
JOIN(2025) 140 final
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Mednarodna digitalna strategija za Evropsko unijo
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.6.2025
JOIN(2025) 140 final
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Mednarodna digitalna strategija za Evropsko unijo
Mednarodna digitalna strategija za Evropsko unijo
Digitalna in umetnointeligenčna revolucija preoblikuje gospodarstva in družbe v Evropi in po svetu. Gospodarski akterji in države, ki lahko te tehnologije obvladajo, ne le pridobijo odločilno gospodarsko prednost v smislu konkurenčnosti in učinkovitosti, temveč jih lahko tudi uporabijo za krepitev svoje nacionalne obrambe in varnosti ter zagotovijo, da so usklajene s temeljnimi vrednotami njihove družbe. Nasprotno pa tisti, ki zamujajo z njihovim sprejemanjem, tvegajo, da bodo gospodarsko zaostali in spodkopali svojo suverenost.
V teh okoliščinah je EU odločena, da bo povečala svojo tehnološko konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost, hkrati pa sodelovala s partnerji in zavezniki, da bi jih podprla pri njihovem digitalnem prehodu. Nobena država ali regija se ne more sama spopasti z digitalno in umetnointeligenčno revolucijo. EU ostaja zavezana svetovnemu redu, ki temelji na pravilih, in obrambi svojih temeljnih vrednot.
Za konkurenčnost, gospodarsko varnost in obrambno sposobnost EU je ključno tesno sodelovanje z našimi partnerji in tehnološkimi zavezniki, da bi okrepili sposobnost evropskih tehnoloških podjetij za inovacije in rast na svetovni ravni. Potrebna so usklajena prizadevanja EU za zagotovitev, da se z svetovnim digitalnim upravljanjem podpirajo interesi in temeljne vrednote EU.
Ta strategija določa podlago, na kateri bo EU skupaj obravnavala te cilje.
1.Digitalnost kot osrednji element zunanjega delovanja EU
EU v sedanjih geopolitičnih razmerah ostaja zanesljiva in predvidljiva partnerica, zavezana krepitvi obstoječih odnosov z zavezniki po vsem svetu in oblikovanju novih vzajemno koristnih partnerstev s tistimi, ki so si pripravljeni prizadevati za skupne cilje. EU neomajno podpira svetovni red, ki temelji na pravilih ter je usklajen z vrednotami demokracije, pravne države in temeljnih pravic.
EU je z vse večjo mrežo dvostranskih in regionalnih partnerstev močnejša na svetovnem prizorišču, saj v ključnih mednarodnih forumih in organizacijah vzpostavlja koalicije za doseganje skupnih ciljev. Vse od oblikovanja norm v večstranskih forumih do poglabljanja dvostranskih partnerstev – EU si na vse načine prizadeva doseči napredek pri konkretnih in nujnih prednostnih nalogah ter zaščititi in spodbujati strateške interese EU 1 .
Kot je poudarjeno v Draghijevem poročilu 2 , je mogoče vse večjo vrzel v produktivnosti med EU in Združenimi državami od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja v veliki meri pojasniti z večjo sposobnostjo ZDA za inovacije, širitev na svetovni ravni in uspeh v tehnološkem sektorju. EU se spoprijema tudi s tveganjem, da bo njena tehnološka in gospodarska odvisnost uporabljena kot orožje, ter tveganjem uhajanja kritične tehnologije. Kot je navedeno v strategiji ProtectEU 3 , so ločnice med nespletnimi in spletnimi grožnjami vse bolj zabrisane, in EU mora bolje sodelovati s svojimi partnerji v boju proti zlorabi tehnologij.
EU se lahko s spodbujanjem svoje tehnološke konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti, kot je določeno v kompasu za konkurenčnost za EU 4 , opira na več prednosti. Ima velik in povezan enotni digitalni trg ter je vodilna v svetu na področju uvoza in izvoza storitev, ki se zagotavljajo digitalno 5 . V njej imajo sedež vodilna tehnološka podjetja na svetu, hkrati pa ima vse več tehnoloških zagonskih podjetij 6 . Nasloni se lahko na vrhunske raziskave in inovacije ter lahko zagotovi celostne tehnološke rešitve partnerskim državam, ki želijo ohraniti svojo digitalno suverenost in izvesti digitalno preobrazbo, osredotočeno na človeka.
EU namerava v okviru programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 7 spodbujati naložbe v infrastrukturo za povezljivost, spretnosti in raziskave 8 ter ustvariti ugodnejše pogoje za nastanek in razširitev prelomnih zagonskih podjetij v EU. Ker tehnologije, kot so umetna inteligenca, polprevodniki, računalništvo v oblaku in kvantno računalništvo, korenito spreminjajo industrijsko, obrambno in varnostno okolje, Evropa potrebuje industrijo, ki bo sposobna hitreje in v večjem obsegu oblikovati, razvijati, proizvajati in zagotavljati te tehnologije in izdelke.
Vse dejavnejša digitalna diplomacija gradi na teh trdnih domačih temeljih, da bi napredovali pri izvajanju naših mednarodnih prednostnih nalog in vzpostavili partnerstva 9 . Naložbe in pobude, uvedene v okviru strategije Global Gateway, tudi v državah širitve in državah evropskega sosedstva, zlasti v načrtih EU za rast, kažejo na strateški pomen digitalnega sektorja z geopolitičnega, varnostnega in gospodarskega vidika.
Mednarodna digitalna strategija za Evropsko unijo se bo zato na podlagi prednosti EU ter notranjih politik in ukrepov osredotočila na naslednje cilje:
a)povečanje tehnološke konkurenčnosti EU z gospodarskim in poslovnim sodelovanjem. EU bo še naprej sodelovala z zaupanja vrednimi partnerji, da bi okrepili vodilno vlogo EU na področju nastajajočih tehnologij, tudi z raziskavami in inovacijami ter privabljanjem tujih naložb in talentov, uporabljala svoja mednarodna orodja za razvoj in spodbujanje tehnoloških rešitev EU po vsem svetu ter širila svojo vse večjo mrežo sporazumov o digitalni trgovini;
b)spodbujanje visoke ravni varnosti za EU in njene partnerje. V skladu z obstoječimi obveznostmi 10 bo EU še naprej krepila kibernetsko varnost in kibernetsko obrambo, zlasti ključnih kritičnih infrastruktur, krepila varnost raziskav ob hkratni krepitvi raziskav na področjih, povezanih z varnostjo, obravnavala hibridne grožnje ter tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, krepila odpornost, varnost in stabilnost dobavnih verig informacijske in komunikacijske tehnologije, tudi zunaj svojih meja, bila boj proti kibernetski kriminaliteti s skupnimi dejavnostmi 11 , vključno z dvostranskim in večstranskim sodelovanjem, ter promovirala zaupanja vredne dobavitelje digitalnih tehnologij, tudi na področju tehnologij z dvojno rabo, kot sta umetna inteligenca in kvantna tehnologija;
c)oblikovanje svetovnega digitalnega upravljanja in standardov z mrežo partnerjev. EU bo še naprej spodbujala svoj pristop k digitalnemu upravljanju in digitalnim standardom, ki temelji na vrednotah, da bi oblikovala svetovno digitalno preobrazbo, ki bo osredotočena na človeka, zaupanja vredna ter bo spoštovala človekove pravice in temeljne svoboščine. Z odločnim ukrepanjem je lahko EU gonilna sila odgovorno vodenega tehnološkega napredka na svetovnem prizorišču.
2.Razširitev svetovne mreže partnerjev EU
EU je vzpostavila tesno regionalno in dvostransko digitalno sodelovanje s partnerji prek svetov za trgovino in tehnologijo na ministrski ravni 12 ter digitalnih partnerstev 13 in digitalnih dialogov 14 . Z najrazličnejšimi partnerji 15 vzdržuje dialoge o kibernetskih vprašanjih, digitalna vprašanja pa so vse pomembnejši element prilagojenih celovitih in strateških partnerstev 16 .
Poleg tega digitalno sodelovanje temelji tudi na pridružitvi partnerskih držav ključnim programom EU, zlasti programu Obzorje Evropa 17 in programu Digitalna Evropa 18 za sodelovanje na področju naprednih raziskav in inovacij ter uvajanje digitalnih tehnologij.
Spodbujanje harmonizacije ključnih politik na področju digitalne preobrazbe, vlaganje v varno digitalno povezljivost in spodbujanje inovacij so tudi v središču sodelovanja EU z državami širitve in državami evropskega sosedstva, in sicer prek instrumentov, kot so poglobljeni in celoviti sporazumi o prosti trgovini ali stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi. Ti trgovinski sporazumi in drugi s tem povezani instrumenti, kot so načrti za rast za Zahodni Balkan 19 , instrument za reforme in rast za Moldavijo 20 ter instrument za Ukrajino 21 , določajo strateško podlago za postopno vključevanje držav kandidatk v enotni digitalni trg 22 .
EU s partnerji iz južnega sosedstva na podlagi agende za Sredozemlje iz leta 2021 pripravlja nov pakt za Sredozemlje, da bi poglobili naše politično udejstvovanje in okrepili sodelovanje na področjih skupnega interesa, zlasti na digitalnem področju.
EU nenehno širi svojo mrežo sporazumov o prosti trgovini 23 in sporazumov o digitalni trgovini 24 . Ti med drugim določajo pravila o digitalni trgovini v skladu z visokimi standardi, ki zagotavljajo zanesljivo in varno spletno okolje za potrošnike, prinašajo preglednost, predvidljivost in pravno varnost za podjetja ter preprečujejo ali odpravljajo neupravičene ovire za digitalno trgovino, tudi za čezmejni pretok podatkov. Poleg tega se Komisija povezuje z drugimi vodilnimi regulatorji in izvršilnimi organi ter gradi nove mreže na področju digitalnih storitev in umetne inteligence.
Strategija Global Gateway ponuja priložnost za spodbujanje partnerstev, dialogov o politikah in naložb z državami po svetu, tudi prek digitalnega zavezništva EU-Latinska Amerika in Karibi 25 , upravnega dogovora z zavezništvom Smart Africa (Pametna Afrika) 26 , pobude Ekipe Evropa za Srednjo Azijo 27 ter svežnjev za digitalno gospodarstvo s partnerji v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki 28 , vključno z najmanj razvitimi državami. Partnerstva za čisto trgovino in naložbe 29 EU omogočajo, da obravnava povezave med digitalnimi vprašanji, trgovino in čisto tehnologijo.
Po vsem svetu je vse več zanimanja za digitalno sodelovanje z EU, sedanje svetovno okolje pa zahteva nove, globlje in prožnejše oblike sodelovanja za spodbujanje vzajemno koristnih partnerstev, pri katerih se priznava napredek, ki so ga številni naši partnerji dosegli na digitalnem področju, od digitalizacije storitev uprave do olajševanja elektronskih plačil in od podpiranja pravic državljanov do razvoja lokalne odpornosti. EU si bo še naprej prizadevala za sodelovanje – ne le z dolgoletnimi podobno mislečimi partnerji, temveč s katero koli državo, s katero imamo skupne cilje.
Ker mora EU v zahtevnejšem geopolitičnem okolju pospešiti svojo digitalno preobrazbo, bo svojo svetovno mrežo partnerjev razširila v štirih smereh:
1)poglabljanje obstoječih digitalnih partnerstev in dialogov, da bi spodbudili sodelovanje na ključnih področjih, kot so raziskave in inovacije, industrijsko sodelovanje in sodelovanje na področju politik v zvezi z nastajajočimi tehnologijami, preglednost in odpornost svetovnih dobavnih verig, varnost in trajnostnost digitalne infrastrukture, uvajanje umetne inteligence in inovacije, s poudarkom na vzajemnih gospodarskih koristih in krepitvi gospodarske varnosti. EU bo predlagala, da se v ta partnerstva v znatnejši meri vključijo dodatne prednostne naloge, kot so kibernetska varnost, varnost raziskav, zaščita občutljive tehnologije in vidiki, povezani s tehnologijami z dvojno rabo. Še naprej si bo prizadevala za napredno regulativno sodelovanje. Poglabljanje digitalnih partnerstev in dialogov bo vključevalo tudi zagotavljanje okrepljene vloge podjetij iz EU in partnerskih držav, spodbujanje sodelovanja med podjetji ter med podjetji in vlado ter osredotočanje na naložbene priložnosti;
2)širitev obstoječe mreže za sodelovanje z vzpostavitvijo novih digitalnih partnerstev in dialogov ter širitvijo mreže sporazumov o digitalni trgovini. Na podlagi prednostnih nalog EU ter obstoječega dvostranskega in regionalnega sodelovanja na ravni EU in držav članic bodo določeni prednostni partnerji. EU si bo v okviru strategije Global Gateway prizadevala za povečanje evropskih naložb v partnerskih državah, kar bo EU povezalo s centri digitalne rasti in prispevalo k njeni gospodarski varnosti;
3)povezovanje teh partnerstev, da bi delovala kot mreža. S širjenjem mreže partnerstev se širi tudi priložnost za sodelovanje pri uresničevanju skupnih interesov. Sodelovanje je vse bolj potrebno tudi zato, ker se spopadamo s skupnimi izzivi. Sodelovanje bi lahko potekalo v obliki rednih tehničnih izmenjav o skupnih vprašanjih (npr. nastajajoča tehnologija, varna in zaupanja vredna povezljivost, standardizacija ali regulativno sodelovanje), priprave skupnih projektov (npr. sodelovanje na področju raziskav in inovacij, pilotni projekti interoperabilnosti, skupni projekti v tretjih državah) in organizacije mreže, ki bi vključevala visoke predstavnike partnerjev EU, EU in držav članic EU;
4)krepitev varnostnih in obrambnih partnerstev 30 v zvezi z digitalnimi vprašanji glede na vse večji pomen napredne digitalne infrastrukture in tehnologij. Med prednostnimi nalogami na tem področju sta spodbujanje naložb v napredne tehnološke zmogljivosti z dvojno rabo ter spodbujanje industrije varnostne in obrambne tehnologije EU kot osrednjega partnerja in gonila inovacij na področju umetne inteligence, kvantne tehnologije in drugih nastajajočih tehnologij.
EU meni, da je razvoj umetne inteligence temeljnega pomena za prihodnost človeštva. Ni ga mogoče omejiti na prizadevanje za prevlado med naprednimi silami na področju umetne inteligence. V odziv na to bo EU še naprej spodbujala svoj odprti in sodelovalni model razvoja zaupanja vredne umetne inteligence, ki temelji na sodelovanju raziskovalcev in zasebnega sektorja v t. i. tovarnah umetne inteligence. V zvezi s tem bo ključnega pomena sodelovanje s podobno mislečimi partnerji in zavezniki, ki delijo naše spoštovanje pravne države ter temeljnih in demokratičnih vrednot.
Primeri prihodnjih ukrepov:
·priprava potencialnih novih digitalnih partnerstev in dialogov v okviru pristopa Ekipe Evropa za zagotavljanje tesnega sodelovanja z državami članicami, industrijo, deležniki in partnerskimi državami, tudi v okviru sodelovanja EU z državami evropskega sosedstva;
·ustanovitev mreže digitalnih partnerstev, ki bo vključevala partnerje EU, EU in njene države članice;
·tesno sodelovanje za spodbujanje sinergij med digitalnimi partnerstvi ter obravnave s tehnologijo povezanih vprašanj partnerstev EU na področju varnosti in obrambe;
·širitev mreže sporazumov o digitalni trgovini in nadaljevanje pogajanj o sporazumih o prosti trgovini, tudi o digitalni trgovini.
3.Tehnološka poslovna ponudba EU
EU bo za sodelovanje s širšim naborom zaupanja vrednih partnerjev razvila celostno tehnološko poslovno ponudbo. Takšna celovita ponudba bo podpirala uvajanje varne in zaupanja vredne povezljivosti, digitalne javne infrastrukture, rešitev umetne inteligence in programske opreme ter še več. Cilj bo prilagoditi in združiti tehnološke komponente v modularnem pristopu z uravnoteženjem interesov partnerskih držav in EU, da bi ustvarili sveženj vzajemnih koristi. To bo dopolnjeno s krepitvijo zmogljivosti in ukrepi za premostitev svetovne vrzeli na področju talentov z usklajevanjem prizadevanj za usposabljanje na področju digitalnih spretnosti z mednarodnimi partnerji. EU bo dejavno spodbujala digitalne rešitve, ki bodo omogočale energijsko učinkovitejšo in z viri gospodarnejšo proizvodnjo, storitve in druge uporabe.
Tehnološko poslovno ponudbo bodo skupaj upravljale EU in njene države članice s pristopom Tehnološka ekipa Evropa, pri čemer bodo tesno sodelovali podjetja iz EU 31 , institucije EU za financiranje razvoja in izvoznokreditne agencije, ob močni spodbujevalni vlogi platforme D4D Hub 32 in krovne pobude EU4Digital 33 . Ponudba bo temeljila na obstoječih orodjih za zunanje financiranje in naložbah zasebnega sektorja. Bistveno bo usklajevati naložbe prek različnih programov med javnim in zasebnim sektorjem ter še naprej izboljševati poslovno okolje. To bo potekalo v tesnem sodelovanju z delegacijami EU in nacionalnimi veleposlaništvi, na primer prek neformalnih digitalnih vozlišč, ki jih je EU vzpostavila v več partnerskih državah 34 , da bi spodbudila sodelovanje Ekipe Evropa. V državah, s katerimi so bila sklenjena strateška partnerstva ali o njih potekajo pogajanja, bo ponudba vključena v obstoječi ali dogovorjeni okvir partnerstva.
4.Prednostna področja sodelovanja s partnerskimi državami
Sodelovanje s partnerskimi državami bo zajemalo naslednja področja:
Varna in zaupanja vredna digitalna infrastruktura
Varnost in odpornost digitalnih omrežij in infrastruktur sta bistveni, da se omogoči razvoj v kritičnih sektorjih, kot so energetika, promet, finance in zdravje. Čeprav je EU na tem področju že pokazala vodilno vlogo, se bo delo nadaljevalo, in sicer z uporabo instrumentov, kot je zbirka orodij za varnost 5G 35 , da bi pomagali partnerskim državam, ki prav tako želijo zgraditi digitalno gospodarstvo na varnih temeljih. V skladu z nedavnim sporočilom za okrepitev varnosti in odpornosti podvodnih kablov 36 bi se ta pristop lahko razširil na podvodne kable in drugo kritično digitalno infrastrukturo. To bi lahko bila tema letne konference za poglobitev tehničnih stikov ter razumevanja priložnosti in varnostnih zahtev za prihodnje poti, partnerstva in financiranje, kar bi prispevalo k procesu strategije Global Gateway.
EU bo spodbujala uvajanje varne digitalne povezljivosti in trajnostne infrastrukture po vsem svetu, zlasti varnih in zaupanja vrednih omrežij 5G, podvodnih in kopenskih kablov, satelitske povezljivosti, internetne infrastrukture, superračunalnikov in podatkovnih centrov. Prizadevala si bo tudi za podporo odpornosti svojih partnerjev z diverzifikacijo in povezovanjem omrežij, tudi s satelitsko povezljivostjo in drugimi oblikami neprizemnih omrežij. EU si bo prizadevala za razvoj mreže varnih 37 podvodnih in kopenskih komunikacijskih kablov, ki EU povezujejo s partnerskimi državami, ter suverene in odporne vesoljske povezljivosti. S tem bi se morala podpreti vloga EU kot mednarodnega vozlišča, ki lahko gosti podatkovne in računalniške zmogljivosti v odpornem in zanesljivem prostoru, izkorišča priložnosti podatkovnega gospodarstva ter privablja naložbe v trajnostne podatkovne centre, računalniške zmogljivosti in zmogljivosti umetne inteligence. EU si bo v sodelovanju s partnerskimi državami dejavno prizadevala podpirati digitalne rešitve, ki omogočajo energijsko učinkovitejše in z viri gospodarnejše proizvodnjo, storitve in druge uporabe, zmanjšujejo ogljični odtis ter olajšujejo prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje.
|
Primeri prihodnjih ukrepov na področju varne povezljivosti: ·Povezljivost Arktike je strateška prednostna naloga EU. EU bo sodelovala s partnerji, da bi okrepila podporo projektom, ki spodbujajo nove podvodne kabelske poti v regiji, in sicer z uporabo Instrumenta za povezovanje Evrope za spodbujanje javnih in zasebnih naložb. ·Ključni element naložb v digitalni sektor v okviru strategije Global Gateway je mreža strateških projektov podvodne komunikacijske kabelske infrastrukture za zagotavljanje varnih in odpornih povezav med EU in partnerskimi državami. Naložbe vključujejo: 1)BELLA, prvi čezatlantski kabel iz optičnih vlaken med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi, ki povezuje latinskoameriške raziskovalne inštitute, zagotavlja hiter dostop do informacij, pridobljenih z daljinskim opazovanjem Zemlje, iz komponente Copernicus vesoljskega programa EU. Dodatno bo razširjen na celotno Srednjo Ameriko in Karibe ter bo podpiral rast visokozmogljivostnega računalništva v regiji. 2)Podvodni kabel MEDUSA, ki ga podpirata Evropska komisija in EIB Global, bo zagotovil visokohitrostno povezljivost med severno in južno obalo Sredozemlja ter bo razširjen na Zahodno Afriko. 3)Blue-Raman zajema načrtovani 11 700-kilometrski varni podvodni kabelski sistem, ki bo povezoval Evropo z Indijo, s postajami na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni Afriki, vzdolž gospodarskega koridorja med Indijo, Bližnjim vzhodom in Evropo (IMEC). Z močno razsežnostjo povezljivosti, saj bo prek zalivske regije povezoval Evropo in Indijo, bo olajšal izmenjavo podatkov in povečal sodelovanje s partnerskimi državami. ·Črnomorska strategija EU priznava Črno morje kot ključni prehod, ki povezuje Evropo z Južnim Kavkazom, Srednjo Azijo in drugimi območji. Da bi se povečali povezljivost in trgovina z regijo vzhodnega partnerstva, bo EU podpirala ciljno usmerjene naložbe v digitalno infrastrukturo, z razvojem črnomorskih digitalnih povezav, katerih cilj je ustvariti varno, visokozmogljivo internetno povezavo, kadar bodo razmere to omogočale. ·Pobuda Ekipe Evropa za Srednjo Azijo bo prek satelita, ki ga bo zagotovil zasebni sektor EU, zagotovila boljšo varno povezljivost, predvsem za nepokrita in slabo pokrita območja v Srednji Aziji. ·IRIS², nova komponenta varne satelitske povezljivosti vesoljskega programa EU, bo zagotovila svetovno pokritost, ko bo vzpostavljena celotna konstelacija. V zgodnji fazi bodo v njenem okviru vzpostavljeni pilotni projekti v podsaharski Afriki. ·Pobuda Ekipe Evropa za trajnostno povezljivost EU-ASEAN v okviru strategije Global Gateway vključuje digitalno komponento, ki spodbuja razširitev zrcalne strani programa Copernicus na Filipinih še na druge države ASEAN, vključno z Indonezijo in Tajsko. |
Nastajajoče tehnologije
·Umetna inteligenca: kot je navedeno v Akcijskem načrtu za celino umetne inteligence 38 , bo EU še naprej dvostransko, regionalno in večstransko sodelovala z zaupanja vrednimi partnerji, da bi privabila naložbe v EU, podprla vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni za zaupanja vredno umetno inteligenco in spodbujala dobro upravljanje umetne inteligence na svetovni ravni. EU bo tudi odločno ukrepala, da bi se uveljavila kot vodilna pri uporabi umetne inteligence v znanosti za lastno konkurenčnost in da bi k izbiri Evrope pritegnila vrhunske znanstvenike 39 . Še naprej si bo prizadevala za sodelovanje z zaupanja vrednimi partnerji, zlasti glede vidikov umetne inteligence, povezanih z inovacijami, kot sta uvedba tovarn umetne inteligence zunaj EU in njihova povezava z mrežo tovarn umetne inteligence v EU. Tako sodelovanje bo vključevalo tudi zagotavljanje dostopa do umetnointeligenčnih modelov in algoritmov, zlasti pri projektih, povezanih z umetno inteligenco za javno dobro (npr. boj proti podnebnim spremembam in podpiranje čistega prehoda, izboljšanje zdravstvenega varstva ali kmetijstva). Pri tem sodelovanju bodo tudi uporabljeni javni in komercialni satelitski podatki in storitve EU, da bi izboljšali rešitve za svetovne izzive, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot sta spremljanje okolja in odzivanje na nesreče. Glede na dvojno rabo nekaterih aplikacij umetne inteligence si bo EU še naprej prizadevala za vlogo umetne inteligence v skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) ter skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP), pri čemer bo poskušala v sodelovanju z državami članicami zagotoviti, da se bo lahko pri SZVP in SVOP EU izkoristil tehnološki napredek umetne inteligence.
·5G/6G: EU je vodilna v svetu pri inovacijah na področju napredne povezljivosti, kot so rešitve 5G in rešitve fiksnega omrežja. Cilj doseganja skupnih standardov za naslednjo generacijo s trajnostno zasnovo (6G) zahteva sodelovanje s podobno mislečimi državami, pri čemer je treba začeti s sodelovanjem na področju raziskav in inovacij ter standardizacijo. Glavni izziv je razvoj in izbira tehnologij 6G, zlasti tehnologij radijskega dostopovnega omrežja, vključno z integracijo prizemnih in neprizemnih omrežij. Industrija EU lahko vodi razvoj 6G v skladu s standardi EU, zlasti glede kibernetske varnosti, interoperabilnosti in skladnosti s standardi zakonitega dostopa, ter bo imela koristi od sodelovanja z državami, ki imajo dopolnjujoče se prednosti v vrednostni verigi, vključno z mikroelektroniko, napravami, računalništvom v oblaku ali umetno inteligenco.
·Polprevodniki: geopolitična negotovost in vse večja kompleksnost dobavnih verig polprevodnikov zahtevata pristop, prilagojen posamezni državi, ki zagotavlja, da EU sodeluje s svetovnimi vodilnimi podjetji v polprevodniškem ekosistemu, hkrati pa ščiti lastne tehnološke, gospodarske in varnostne interese. EU bo še naprej sodelovala z državami, pri katerih je sodelovanje na področjih, kot so predkonkurenčne raziskave in razvoj ter odpornost dobavne verige, vzajemno koristno. V skladu s strategijo za gospodarsko varnost 40 bo EU branila tudi svoje interese na področju gospodarske varnosti, med drugim z dvostranskim, regionalnim in večstranskim sodelovanjem, spodbujanjem izmenjave informacij za preprečevanje motenj v dobavni verigi, zmanjševanjem tveganj ter privabljanjem svetovnih talentov za odpravo vrzeli v spretnostih v evropskem polprevodniškem ekosistemu.
·Kvantne tehnologije: za napredek skupnih standardov in aplikacij na področju kvantnih tehnologij je potrebno zanesljivo mednarodno sodelovanje, zlasti na področju raziskav in inovacij. EU bo okrepila vezi z državami, ki na vzajemni podlagi ponujajo komplementarne prednosti v vrednostni verigi kvantne tehnologije, vključno z računalništvom, zaznavanjem, komunikacijo, postkvantnim varnim šifriranjem in s tem povezanimi področji. Še naprej je pozorna na vlogo kvantnih tehnologij v prihodnjem varnostnem okolju ter vzdržuje redne stike z Natom in drugimi ustreznimi partnerji na tem področju. EU bo združila moči s partnerskimi državami pri konkretni uporabi kvantnih tehnologij v sektorskih politikah, na primer za razvoj novih materialov.
Primeri prihodnjih ukrepov na področju nastajajočih tehnologij:
·EU bo izvajala skupne raziskovalne in inovacijske projekte na področju kvantnih tehnologij z Japonsko, Republiko Korejo in Kanado.
·V okviru Sveta za trgovino in tehnologijo med EU in Indijo si EU in Indija prizadevata za razvoj namenskega programa, ki bo olajšal izmenjave talentov ter spodbujal polprevodniške spretnosti med študenti in mladimi strokovnjaki.
·EU bo v okviru digitalnega zavezništva med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi vzpostavila trdno partnerstvo za združevanje virov visokozmogljivostnega računalništva v Latinski Ameriki in na Karibih ter krepitev njihove interoperabilnosti in povezovanja z evropskim ekosistemom visokozmogljivostnega računalništva.
·EU bo sprejela nadaljnje ukrepe na podlagi zavez ministrskega srečanja med EU in Afriško unijo (maj 2025), da bosta sodelovali pri razvoju regionalnih inovacijskih ekosistemov ter oblikovanju strategij za umetno inteligenco in okvirov digitalnega upravljanja.
·EU bo podprla uvajanje tovarn umetne inteligence v zaupanja vrednih partnerskih državah, pri čemer jih bo podpirala pri razvoju računalniške infrastrukture, hkrati pa jih bo varno povezovala s seboj in s svojim ekosistemom tovarn umetne inteligence.
·EU bo sodelovala z državami članicami, da bi opredelila področja, na katerih lahko umetna inteligenca podpira izvajanje skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike.
·EU bo še naprej podpirala inovacije na področju obrambe prek obrambnoinovacijske sheme EU (EUDIS) in bo preučila načine za okrepitev sodelovanja z Ukrajino na tem področju.
·EU bo v tesnem dialogu z zaupanja vrednimi partnerji, kot sta Norveška in Ukrajina, preučila nove načine za podpiranje sinergij z vozliščem za inovacije na področju obrambe.
Kibernetska varnost
V današnjem hiperpovezanem svetu in spreminjajočem se geopolitičnem okolju se kibernetske grožnje državnih in nedržavnih akterjev ne ustavijo na mejah. Kibernetski napad ali incident v eni državi lahko ohromi podjetja in infrastrukturo po vsem svetu, naši državljani in podjetja pa se zanašajo na digitalne izdelke in rešitve iz tretjih držav. Krepitev kibernetske varnosti in kibernetske obrambe, vključno z zmogljivostjo za odkrivanje kibernetskovarnostnih groženj in incidentov ter pripravo in odzivanje nanje, ter izboljšanje izmenjave informacij o kibernetskih grožnjah z mednarodnimi partnerji, da se izboljšata odzivni čas in odpornost, sta neposredna naložba v lastno varnost EU. To nikjer ne velja bolj kot v sosedstvu EU, kjer je EU v celoti zavezana podpori državam širitve pri krepitvi njihovih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in kibernetske obrambe.
EU ima tudi orodja, s katerimi lahko na področju kibernetske varnosti prevzame vodilno vlogo na svetovni ravni. Z aktom o kibernetski odpornosti 41 EU določa nov standard za izdelke z vgrajeno varnostjo. Ker si države po vsem svetu prizadevajo zavarovati svoje dobavne verige, je strokovno znanje EU na področju varnosti izdelkov močna podlaga za mednarodna partnerstva. Podobno, ker svetovni partnerji EU vlagajo v varovanje svoje kritične infrastrukture, se tržne priložnosti pojavljajo na področjih, na katerih ima EU močan vodilni položaj v evropski industriji, kot so kriptografija in zelo varni digitalni izdelki.
Izsiljevalsko programje, ki močno vpliva na podjetja in bolnišnice, ostaja svetovna nadloga, proti kateri se nobena država ne more boriti sama. EU si bo v skladu s strategijo ProtectEU prizadevala za tesnejše mednarodno sodelovanje, da bi odstranili infrastrukturo, na katero se zanašajo izsiljevalske skupine, prekinili njihove finančne vire, zagotovili učinkovitejše sankcije proti storilcem in njihovim pomočnikom ter storilce kibernetskih kaznivih dejanj privedli pred sodišče.
EU bo v okviru teh prizadevanj spodbujala tudi večjo kibernetsko odpornost v sektorjih, ki so vse bolj odvisni od digitalnih tehnologij, kot sta promet in pametna mobilnost, kjer so varna infrastruktura, podatki in storitve bistveni za zagotovitev neprekinjenega delovanja in zaupanja javnosti.
Z nedavnimi prizadevanji je bilo zagotovljeno, da bodo države kandidatke, ki so pridružene programu Digitalna Evropa, lahko dostopale do EU rezerve za kibernetsko varnost, vzpostavljene z aktom o kibernetski solidarnosti 42 . Poleg tega bo Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) nadaljevala sodelovanje na področju kibernetske varnosti z ustreznimi tretjimi državami, vključno s krepitvijo zmogljivosti v državah kandidatkah in državah evropskega sosedstva.
Primeri prihodnjih ukrepov na področju kibernetske varnosti:
·EU bo sodelovala z ustreznimi partnerji, da bi raziskala možnosti za sporazume o vzajemnem priznavanju v zvezi z aktom o kibernetski odpornosti in ustreznimi okviri partnerjev za lažje izpolnjevanje zahtev glede kibernetske varnosti izdelkov.
·EU bo še naprej sodelovala s partnerskimi državami, da bi okrepila globalno kibernetsko odpornost ter prispevala k svobodnemu, odprtemu, varnemu in zanesljivemu kibernetskemu prostoru. Podpora kibernetski varnosti in krepitvi kibernetskih zmogljivosti, trdno zasidrana v strategiji Global Gateway, bo osredotočena na varovanje kritične infrastrukture in krepitev kibernetskih ekosistemov, tudi z oblikovanjem in izvajanjem ustreznih regulativnih okvirov in okvirov politike ter kibernetske higiene in pismenosti.
·EU bo v okviru ZN in regionalnih varnostnih organov še naprej spodbujala odgovorno ravnanje držav v kibernetskem prostoru, in sicer na podlagi okvira, ki ga je potrdila Generalna skupščina ZN. To vključuje upoštevanje mednarodnega prava, spoštovanje splošno priznanih norm ravnanja držav v času miru, razvoj ukrepov za krepitev zaupanja in podporo državam pri krepitvi zmogljivosti za izvajanje teh okvirnih elementov.
·EU bo okrepila pripisovanje kibernetskih napadov zlonamernim akterjem, vključno z državnimi akterji, in še naprej razvijala s tem povezane mehanizme sankcioniranja.
Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (FIMI)
EU bo skupaj s svojimi partnerji tudi bolje zaščitila državljane pred kampanjami tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (FIMI) ali drugimi družbenimi tveganji, ki jih prinašajo spletne platforme. V ta namen je zagotavljanje algoritemske preglednosti pri priporočanju in moderiranju vsebin bistveno za povečanje odgovornosti in zaupanja javnosti.
To je pomembno tudi za države kandidatke, potencialne države kandidatke in države evropskega sosedstva, saj so še posebej ranljive za dezinformacije in tuje vmešavanje, hkrati pa bo omogočilo krepitev naše vzajemne odpornosti, vključno z demokratično odpornostjo.
Primeri prihodnjih ukrepov na področju FIMI:
·Po razširitvi prizadevanj za pripisovanje kibernetskih napadov opredeljenim akterjem bo EU razširila pripisovanje incidentov FIMI.
Digitalne identitete in digitalna javna infrastruktura
Izkušnje EU pri razvoju odprtokodnih denarnic za digitalno identiteto ter varne in z varstvom podatkov skladne digitalne javne infrastrukture ponujajo znatno vrednost zunaj meja EU. Mednarodno sodelovanje in dogovori o vzajemnem priznavanju s ključnimi partnerji lahko poenostavijo čezmejno poslovanje podjetij in olajšajo mobilnost državljanov. EU si bo zlasti še naprej prizadevala za sodelovanje s tretjimi državami (kot so Ukrajina, Moldavija, Zahodni Balkan, Japonska, Indija in Egipt), da bi dosegla nemoteno čezmejno uporabo storitev zaupanja. Spodbujala bo tudi evropski okvir interoperabilnosti 43 , da bi partnerskim državam pomagala pri spodbujanju upravne posodobitve in čezmejnega digitalnega povezovanja, vključno z usklajevanjem s standardi in praksami EU. EU bo še naprej spodbujala uporabo skupnih specifikacij in odprtih standardov, da bi zagotovila interoperabilnost, preglednost in ponovno uporabo 44 .
Primeri prihodnjih ukrepov na področju varne digitalne javne infrastrukture:
·EU bo podpirala razvoj storitev zaupanja in rešitev na področju digitalne identitete (na podlagi specifikacij denarnice EU za digitalno identiteto) ter jih bo postavila v središče interoperabilnega in nadgradljivega nabora digitalnih gradnikov in rešitev, vključno z odprtokodnimi, da bi podprla digitalno preobrazbo javnih uprav in podjetij partnerskih držav. EU bo tudi še naprej sodelovala z Ukrajino, Moldavijo in Zahodnim Balkanom, da bi se pripravili na njihovo postopno vključevanje v denarnico EU za digitalno identiteto.
·EU bo sodelovala z državami, kot so Indija, Egipt, Urugvaj in Brazilija, na področju e-podpisov in interoperabilnosti digitalne javne infrastrukture, da bi ustvarili koristi za podjetja in državljane tako v EU kot v partnerskih državah.
·EU bo podprla pristop privzete interoperabilnosti, ki temelji na evropskem okviru interoperabilnosti, da bi se olajšala nemotena čezmejna izmenjava podatkov.
·EU bo še naprej sodelovala s ključnimi mednarodnimi partnerji (Japonsko, Indijo, Singapurjem, Avstralijo, Novo Zelandijo, Malezijo) pri spodbujanju modela EU za izdajanje elektronskih računov, ki temelji na evropskem standardu za izdajanje elektronskih računov in interoperabilnih tehničnih specifikacijah.
Spletne platforme
Akt EU o digitalnih storitvah 45 varuje demokracijo, svobodo govora, zasebnost, varnost in varstvo otrok na spletu ter zagotavlja varen okvir za prodajo pravno skladnega blaga. Akt o digitalnih trgih 46 in politika varstva konkurence EU spodbujata tekmovalnost digitalnih trgov, enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco med digitalnimi akterji. Ta akta dopolnjujeta varstvo, ki ga v digitalnem okolju zagotavljata splošna uredba o varstvu podatkov 47 in zakonodaja o varstvu potrošnikov.
Zaščita in opolnomočenje mladoletnikov na spletu sta svetovni prednostni nalogi. V skladu z aktom o digitalnih storitvah morajo vse spletne platforme pri svojih storitvah zagotoviti visoko raven zasebnosti, varnosti in varstva mladoletnikov. Poleg tega morajo največje spletne platforme vsako leto oceniti in zmanjšati morebitna sistemska tveganja, ki jih predstavljajo njihove storitve, tudi za spoštovanje otrokovih pravic in zaščito mladoletnikov na splošno. Akt o digitalnih storitvah podpira in dopolnjuje strategija za boljši internet za otroke (BIK+). Natančneje, EU sofinancira mrežo enotnih telefonskih številk v državah članicah za boj proti razširjanju posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu. Svetovno sodelovanje je zagotovljeno prek mreže INHOPE s 55 enotnimi telefonskimi številkami, ki delujejo po vsem svetu.
Močno in dosledno varstvo potrošnikov na spletnih tržnicah je še ena prednostna naloga, ki si jo EU deli s številnimi mednarodnimi partnerji, in ključno vprašanje, obravnavano v aktu o digitalnih storitvah ter okvirih za varstvo potrošnikov in varnost izdelkov. V skladu z aktom o digitalnih storitvah morajo vse spletne tržnice izpolnjevati stroge standarde za varnost, preglednost in odgovornost, ki zagotavljajo, da se potrošnikom v EU prek njihovih storitev ne morejo prodajati nezakoniti in nevarni izdelki. Sporočilo o e-trgovanju iz leta 2025 48 to dopolnjuje z določitvijo novih ukrepov za reševanje izzivov, povezanih s porastom nevarnih, ponarejenih in drugače nezakonitih izdelkov, ki se prodajajo prek spletnih platform. EU bo prednostno obravnavala sodelovanje s partnerskimi državami in v večstranskih forumih, da bi našli skupne rešitve za skupna tveganja za varnost potrošnikov, ki jih prinašajo spletne tržnice.
Primera prihodnjih ukrepov na področju spletnih platform:
·EU bo še naprej dvostransko in večstransko spodbujala svoj regulativni pristop in temeljna načela ter delila izkušnje pri njihovem izvajanju.
·EU bo organizirala regionalne dogodke z mednarodnimi organizacijami, zakonodajalci tretjih držav, regulatorji in civilno družbo, da bi spodbujala svobodo izražanja in varnost na spletu.
5.Svetovno digitalno upravljanje
Da bi EU dosegla napredek pri svojih ciljih na digitalnem področju, si bo še naprej prizadevala za večstranski in večdeležniški pristop ter zagotovila smiselno sodelovanje ustreznih deležnikov, vključno s civilno družbo, akademskim svetom in zasebnim sektorjem, na podlagi močnih obstoječih vezi s partnerskimi državami.
Digitalna partnerstva in dialogi EU omogočajo usklajevanje pred razpravo v večstranskih in regionalnih forumih, da se oblikujejo močne koalicije za doseganje skupnih ciljev v ključnih mednarodnih forumih in organizacijah, kot so Združeni narodi, skupina G7, skupina G20, OECD in Svet Evrope, ter v svetovnih institucijah za upravljanje interneta. EU bo zlasti s partnerji iz skupine G7 še naprej spodbujala razvoj in uporabo standardov gospodarske varnosti – po potrebi tudi za digitalne tehnologije – ob upoštevanju različnih meril, kot so preglednost, diverzifikacija dobave, varnost, trajnostnost, verodostojnost in zanesljivost.
Globalni digitalni dogovor Združenih narodov je bil soglasno sprejet kot prvi celovit okvir za svetovno digitalno upravljanje. Določa cilje, načela, zaveze in ukrepe za razvoj odprte, svobodne in varne digitalne prihodnosti za vse. EU bo še naprej dejavno sodelovala pri izvajanju globalnega digitalnega dogovora, da bi zaščitila njegove dosežke, hkrati pa zagotovila, da se prizadevanja ne bodo podvajala, in čim bolj povečala sinergije z obstoječo svetovno digitalno arhitekturo, vključno z okvirom za upravljanje interneta.
Ob tem se bo EU osredotočala na standardizacijo kot ključno orodje za doseganje svojih ciljev. EU ima prednosti, na katere se lahko zanese, vključno z močno raziskovalno in inovacijsko bazo, vodilnimi tehnološkimi podjetji na svetu ter številnimi inovativnimi malimi in srednjimi podjetji ter zagonskimi podjetji, ki jih je treba spodbujati k sodelovanju pri določanju mednarodnih standardov. Z izkoriščanjem svojega sistema standardizacije za povečanje vpliva pri določanju mednarodnih standardov za ključne digitalne tehnologije želi okrepiti konkurenčnost svoje industrije, spodbujati digitalno in tehnološko suverenost ter zaščititi in spodbujati svoje temeljne vrednote in interese, hkrati pa si prizadevati za mednarodno sodelovanje pri določanju standardov. EU priznava pomembno vlogo Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) v okviru svetovne standardizacije.
EU bo tudi še naprej zagovarjala pravično, na pravilih temelječe dodeljevanje radijskih frekvenc v globalnem okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), saj se zaveda, da je radijski spekter redek naravni vir, na katerem temeljijo vse brezžične digitalne aplikacije.
Večstransko sodelovanje je ključno tudi za obravnavanje digitalnih vidikov drugih sektorjev, vključno z energetskim sektorjem, in sicer zaradi hitro naraščajočega povpraševanja po energiji, potrebni za umetno inteligenco. EU je vključena v mednarodne energetske pobude, kot je ministrski forum za čisto energijo, v okviru katerih se razvijajo sodelovalni pristopi za spoprijemanje s temi izzivi.
Ker se digitalne tehnologije še naprej hitro razvijajo, se mora svetovnega upravljanje interneta prilagoditi novim geopolitičnim izzivom, kot so tveganja razdrobljenosti, povečana zloraba digitalnih orodij za prakse, kot so izklop interneta in cenzura, ter vse večji digitalni razkorak. Poleg tega prehod na splet 4.0 – ki ga poganjajo ključne tehnologije, kot so umetna inteligenca, razširjena in virtualna resničnost, veriženje blokov in kvantno računalništvo – pomeni dodatno zapletenost upravljanja, ki zahteva posodobljene, učinkovite in vključujoče večdeležniške okvire. EU bo še naprej oblikovala vključujoč večdeležniški pristop k upravljanju interneta in se je zavezala, da bo nenehno izboljševala njegovo učinkovitost ter nasprotovala pobudam za internetne arhitekture pod državnim nadzorom, ki bi lahko razdrobile in spodkopale odprtost in varnost, značilni za internet od tuniške agende naprej 49 .
EU bo še naprej proaktivno zagovarjala splošno razpoložljivost in celovitost interneta kot svetovnega interoperabilnega omrežja omrežij zaradi pomembnosti večdeležniškega modela upravljanja interneta, na primer v prihodnjih izdajah foruma o upravljanju interneta in pogajanjih v okviru 20-letnega pregleda Svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS+20). EU priznava osrednjo vlogo Organizacije za dodeljevanje spletnih imen in številk (ICANN) pri upravljanju temeljev internetne arhitekture.
Primeri prihodnjih ukrepov na področju svetovnega digitalnega upravljanja:
·EU si bo prizadevala zagotoviti ustrezno nadaljnje ukrepanje in pregled izvajanja obveznosti iz globalnega digitalnega dogovora.
·EU bo delovala kot Ekipa Evropa, da bi zagotovila ustrezen izid pogajanj v okviru pregleda Svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS+20).
·EU bo podprla mednarodno razširitev in poglobitev odprtega internetnega sklada, ki se nanaša na temeljno strukturo protokolov, ki omogočajo komunikacijo in izmenjavo informacij na internetu, da bi se obravnavale potrebe partnerskih držav, vključno s krepitvijo zaupanja in varnosti.
6.Konkurenčna in varna Evropa, odprta za poslovanje, povezana s svetom
V nestabilnem svetu je EU dosledna, predvidljiva in zanesljiva partnerica. V okolju kompleksnih tehnoloških vrednostnih verig nobena država ali regija ne more sama napredovati pri digitalni in umetnointeligenčni revoluciji. Notranja in zunanja prizadevanja EU na področju digitalne politike so tesno prepletena in se vzajemno krepijo. Zato EU ne le spodbuja lasten digitalni sektor, vse od tovarn umetne inteligence do obrambne tehnologije, temveč tudi sklepa trdna partnerstva, ki prinašajo vidne koristi za državljane in podjetja EU ter naše partnerje.
EU je kot zagovornica večstranskih rešitev za svetovne izzive neomajna podpornica ZN, skupine G7, skupine G20, OECD in drugih organov, ki nam omogočajo, da se skupaj soočimo z odločilnimi izzivi našega časa.
EU je pripravljena združiti moči za nove, globlje in prilagodljive oblike sodelovanja, ki bodo spodbujale vzajemno koristna partnerstva, da bi okrepili konkurenčnost in varnost Evrope. Še naprej bo tvorno sodelovala ob spoštovanju na pravilih temelječega mednarodnega reda.
Glej sklepe Evropskega sveta, 17. april 2024: „Evropski svet poudarja tudi, da je treba okrepiti vodilno vlogo EU na področju svetovnih digitalnih zadev, ter poziva Komisijo in visokega predstavnika, naj pripravita skupno sporočilo o tej temi“ (str. 10).
The future of European competitiveness (Prihodnost evropske konkurenčnosti), poročilo Maria Draghija (2024).
Sporočilo ProtectEU: evropska strategija notranje varnosti , COM(2025) 148.
Sporočilo Kompas za konkurenčnost za EU, COM(2025) 30 final.
Glej vir STO .
COM(2025) 217 z dne 28. maja 2025 – Strategija EU za zagon in razširitev podjetij.
Glej celoten program politike digitalnega desetletja .
Kot je predstavljeno v sporočilu Unija spretnosti, COM(2025) 90 final.
Kot je poudarjeno v sklepih Sveta za zunanje zadeve o digitalni diplomaciji iz junija 2023.
Strategija ProtectEU ((COM)2025 148), Skupna bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost 2030 , strategija za Unijo pripravljenosti (JOIN(2025) 130), strateški kompas (7371/22).
Na primer: Europol .
Z Združenimi državami Amerike in Indijo.
Z Japonsko, Republiko Korejo, Singapurjem in Kanado.
Z Brazilijo, Mehiko, Argentino, Avstralijo in Zahodnim Balkanom.
Z Indijo, Japonsko, Republiko Korejo, Brazilijo, Združenimi državami Amerike, Ukrajino in Združenim kraljestvom.
S partnerji, kot so Tunizija, Egipt ali Jordanija.
Programu Obzorje Evropa je trenutno pridruženih 19 držav, ki so naštete tukaj . Leta 2025 naj bi se mu pridružili še Švica, Republika Koreja in Egipt, napredujejo pa tudi pogajanja o pridružitvi z Japonsko.
Države, pridružene programu Digitalna Evropa, so naštete tukaj .
Sporočilo Novi načrt za rast za Zahodni Balkan, COM(2023) 691.
Glej več informacij o instrumentu za rast za Moldavijo .
Na primer, po prenosu ustreznega pravnega reda EU sta Ukrajina in Moldavija na dobri poti, da se jima odobri vzajemna obravnava na notranjem trgu za gostovanje.
Z Združenim kraljestvom, Novo Zelandijo in Čilom so bili že sklenjeni sporazumi o prosti trgovini s celovitimi poglavji o digitalni trgovini, z Indijo, Indonezijo, Tajsko, Filipini in Malezijo pa pogajanja še potekajo.
7. maja 2025 je bil podpisan sporazum o digitalni trgovini med EU in Singapurjem. Pogajanja o sporazumu o digitalni trgovini s Korejo so se zaključila marca 2025. Julija 2024 so začela veljati pravila o čezmejnem pretoku podatkov z Japonsko, ki dopolnjujejo sporazum o prosti trgovini med EU in Japonsko.
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_6963 .
EU je od leta 2022 uvedla svežnje za digitalno gospodarstvo v Nigeriji, Kolumbiji, Demokratični republiki Kongo, Keniji in na Filipinih.
https://commission.europa.eu/topics/eu-competitiveness/clean-industrial-deal_sl .
EU je takšna partnerstva sklenila z Združenim kraljestvom, Norveško, Moldavijo, Južno Korejo, Japonsko, Albanijo in Severno Makedonijo.
Tudi prek poslovne svetovalne skupine v okviru strategije Global Gateway .
Digital for Development (D4D) Hub je platforma, katere cilj je okrepiti digitalno sodelovanje in usklajevanje med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter partnerji v Afriki, azijsko-pacifiški regiji, Latinski Ameriki in na Karibih ter v sosednjih državah EU.
Krovna pobuda EU4Digital združuje programe, ki jih financira EU in katerih cilj je razširiti koristi enotnega digitalnega trga na države vzhodnega partnerstva in Zahodnega Balkana.
V Keniji, Tanzaniji, Nigeriji, Kolumbiji in Braziliji.
Kibernetska varnost omrežij 5G – zbirka orodij EU za ukrepe za zmanjšanje tveganja .
Skupno sporočilo Akcijski načrt EU za kabelsko varnost , JOIN(2025) 9 final.
V skladu s Priporočilom Komisije o varni in odporni podvodni kabelski infrastrukturi , C(2024) 1181, in skupnim sporočilom za okrepitev varnosti in odpornosti podvodnih kablov , JOIN(2025) 9.
Sporočilo o akcijskem načrtu za umetno inteligenco , COM(2025) 165.
Choose Europe: Napredujte na svoji raziskovalni poklicni poti v EU .
Sporočilo o evropski strategiji za gospodarsko varnost, COM(2023) 20 final.
Uredba (EU) 2024/2847.
Uredba (EU) 2021/694.
Del sporočila o evropskem okviru interoperabilnosti – strategija za izvajanje , COM(2017) 134.
Ustrezen primer je profil aplikacije za besednjak kataloga podatkov , ki je postal dejanski standard, ki olajšuje usklajene opise metapodatkov in nemoteno čezmejno izmenjavo podatkov.
Uredba (EU) 2022/2065 o spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022).
Uredba (EU) 2020/1828.
Uredba (EU) 2016/679.
Celovit nabor orodij EU za varno in trajnostno e-trgovanje, COM(2025) 37 final.
Tuniška agenda za informacijsko družbo , 18. november 2005.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.6.2025
JOIN(2025) 140 final
PRILOGA
k
Skupnemu sporočilu Evropskega parlamenta in Sveta
Mednarodna digitalna strategija za Evropsko unijo
Priloga
Tekoči in načrtovani ukrepi
|
Cilj |
Opis |
Partnerska država/regija/večstransko |
Okvirna časovnica |
|
1.Varna povezljivost |
|||
|
Podpora povezljivosti Arktike |
Povezljivost Arktike je strateškega pomena za EU. Pripomogla bo k zmanjšanju zakasnitve podatkov in olajšala zaupanja vreden tok podatkov med EU, Grenlandijo, Kanado, ZDA in Japonsko, zagotovila alternativno kabelsko pot ter povečala varnost in odpornost kablov med EU in njenimi partnerji. EU bo sodelovala s partnerji, da bi okrepila podporo projektom, ki spodbujajo nove podvodne kabelske poti v regiji, in sicer z uporabo Instrumenta za povezovanje Evrope za spodbujanje javnih in zasebnih naložb. |
Japonska, ZDA, Kanada, Grenlandija |
2025–2030 |
|
Spodbujanje varne povezljivosti v državah širitve |
Spodbujanje uskladitve z zbirko orodij EU za varnost 5G in podpora sprejetju zakonodajnega okvira, ki bi omogočil uvedbo izključitev in/ali omejitev za dobavitelje z visokim tveganjem. |
države širitve |
trajno |
|
Spodbujanje varne povezljivosti v partnerskih državah v okviru strategije Global Gateway |
Spodbujanje varne in zaupanja vredne povezljivosti, vključno s 5G, podvodnimi kabli in vesoljsko povezljivostjo, v skladu z zbirko orodij EU za varnost 5G in akcijskim načrtom EU za kabelsko varnost iz leta 2025, in sicer z diplomatskimi stiki, tehnično pomočjo in finančno podporo v okviru strategije Global Gateway. |
svetovno |
trajno |
|
Nacionalne in regionalne smernice za izvajanje 5G ter razvoj nabora orodij za povezljivost Latinske Amerike in Karibov |
Te smernice bodo obravnavale varnostne in infrastrukturne izzive ter primere prednostne uporabe v različnih nacionalnih okvirih Latinske Amerike in Karibov. Še en ključni poudarek bo na razvoju nabora orodij za povezljivost Latinske Amerike in Karibov, ki bo zagotavljal praktična orodja, najboljše prakse in smernice za obravnavanje čezmejne povezljivosti, varne in odporne infrastrukture ter pomembnih izzivov v zvezi s povezljivostjo. To vključuje sooblikovanje izvedljivih priporočil, zagotavljanje tehnične podpore in spodbujanje dvoregionalnega usklajevanja za uvajanje 5G. |
latinskoameriške in karibske države |
v okviru digitalnega zavezništva med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi – do četrtega četrtletja 2027 |
|
Letna konferenca o varni povezljivosti |
Po možnosti uvedba letne konference o varni povezljivosti, ki bi jo gostili v Bruslju, da bi poglobili tehnične stike ter razumevanje priložnosti in varnostnih zahtev za prihodnje poti, partnerstva in financiranje, kar bi prispevalo k procesu strategije Global Gateway. |
svetovno |
letno |
|
2.Nastajajoče tehnologije |
|||
|
Umetna inteligenca |
|||
|
Sodelovanje na področju varnosti umetne inteligence |
Evropski urad za umetno inteligenco je s Singapurjem podpisal upravni dogovor o sodelovanju na področju varnosti umetne inteligence, začele pa so se tudi dvostranske izmenjave z drugimi inštituti za varnost umetne inteligence, in sicer z Japonsko, Korejo, Združenim kraljestvom in Avstralijo. Dogovore o sodelovanju s partnerskimi državami je treba še naprej izvajati, npr. vključno s temami, kot so spodbujanje inovacij in uvajanja umetne inteligence ter sodelovanje na področju umetne inteligence za javno dobro (Japonska), varnost umetne inteligence (Indija in Kanada) ter vidiki upravljanja in regulativni vidiki (Avstralija). Evropski urad za umetno inteligenco bo še naprej poglabljal sodelovanje na področju varnosti umetne inteligence v mreži inštitutov za varnost umetne inteligence, zlasti z obravnavanjem varnosti umetnointeligenčnih modelov za splošne namene, in sicer z izmenjavo informacij in najboljših praks, skupnim testiranjem in ocenjevanjem, razvojem orodij in referenčnih meril ter raziskavami o varnosti umetne inteligence. |
Japonska, Republika Koreja, Indija, Avstralija, Kanada, ZDA, Združeno kraljestvo, Ukrajina, Moldavija Zahodni Balkan, Afrika, Latinska Amerika in Karibi |
trajno |
|
Globalno partnerstvo za umetno inteligenco in OECD |
EU je ustanovna članica globalnega partnerstva za umetno inteligenco in še naprej sodeluje pri tej pobudi, potem ko je oblikovala celostno partnerstvo z delovno skupino OECD za upravljanje umetne inteligence. Urad za umetno inteligenco v tej delovni skupini zaseda eno od podpredsedniških mest. Poleg tega je Urad za umetno inteligenco vključen v vse delovne skupine OECD, povezane z umetno inteligenco, in dejavno prispeva k njihovemu delu. |
večstransko |
trajno |
|
Skupini G7 in G20 |
EU bo še naprej dejavno sodelovala v razpravah o umetni inteligenci v skupinah G7 in G20. To vključuje hirošimski proces za umetno inteligenco in njegov okvir poročanja ter hirošimsko skupino prijateljev, prostovoljni okvir držav, ki podpirajo duh hirošimskega procesa za umetno inteligenco za doseganje varne, zanesljive in zaupanja vredne umetne inteligence. Poleg tega bo EU še naprej preučevala možnost, da skupina G7 izda smernice o umetni inteligenci v znanosti. Ena od prednostnih nalog južnoafriškega predsedstva skupine G20 so umetna inteligenca in inovacije za trajnostni razvoj, kar je prednostna naloga v Afriki, Aziji ter državah Latinske Amerike in Karibov. |
večstransko |
trajno |
|
Ministrski forum za čisto energijo |
Republika Koreja, gostiteljica 16. ministrskega foruma za čisto energijo leta 2025, je umetno inteligenco in energijo uvrstila med prednostne teme foruma. Evropska komisija bo dejavno sodelovala pri programu ministrskega foruma ter preučila mednarodno sodelovanje na področju digitalizacije in umetne inteligence v energetskem sektorju. |
večstransko |
trajno |
|
Sodelovanje na področju raziskav v okviru programa Obzorje Evropa |
S pridružitvijo več partnerskih tretjih držav programu Obzorje Evropa se bo podprlo sodelovanje pri raziskavah na področju umetne inteligence in uporabnih raziskav, ki temeljijo na umetni inteligenci. |
države, pridružene programu Obzorje Evropa |
trajno |
|
Umetna inteligenca za javno dobro |
EU v okviru pobude za umetno inteligenco za javno dobro podpira uvajanje rešitev umetne inteligence za javno dobro, vključno z generativno umetno inteligenco, prenosom tehnologije in krepitvijo zmogljivosti, s partnerskimi državami v Afriki ter Latinski Ameriki in na Karibih (na podlagi zavezništva med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi). EU podpira tudi znanstveno sodelovanje in razvoj na umetni inteligenci temelječih lokalnih digitalnih dvojčkov, na katerih temelji obnova mest v Ukrajini. |
Afrika, Latinska Amerika in Karibi, azijsko-pacifiška regija Ukrajina |
trajno |
|
Vozlišče umetne inteligence za trajnostni razvoj in sodelovanje na področju umetne inteligence z zavezništvom Smart Africa (Pametna Afrika) |
Vozlišče umetne inteligence za trajnostni razvoj sooblikujeta ministrstvo za podjetja in Made in Italy (MIMIT) ter Program Združenih narodov za razvoj (UNDP), njegov cilj pa je krepitev lokalnih ekosistemov umetne inteligence v partnerstvu z afriškimi državami. Zavezništvo Pametna Afrika je ustanovilo Afriški svet za umetno inteligenco, EU pa strukturira svoje sodelovanje z zavezništvom Pametna Afrika v okviru strategije Global Gateway, in sicer na podlagi upravnega dogovora med Evropsko komisijo in zavezništvom Pametna Afrika ter v skladu s pristopom Ekipe Evropa. |
Afrika |
trajno |
|
GovTech4all |
Razvoj in pilotno izvajanje rešitev umetne inteligence v javnem sektorju za izboljšanje odločanja, zagotavljanja storitev in notranjih upravnih nalog. Cilj je podpreti in spremljati cilje akta o interoperabilni Evropi ter širše cilje politike na področju inovacij v javnem sektorju in rasti zagonskih podjetij v Evropi. |
države EU ter države kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo v EU |
četrto četrtletje 2025/2026 |
|
5G/6G |
|||
|
Usklajen razpis za raziskave in inovacije na področju 6G za leto 2026 |
Sodelovanje pri raziskavah in inovacijah na področju radijskega dostopovnega omrežja 6G, ki temelji na umetni inteligenci. Projekt Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve, ki se bo zgledoval po podobnem projektu iz Japonske in Republike Koreje. |
Japonska in Republika Koreja |
izvajanje projekta v obdobju 2027–2030 |
|
Usklajen razpis za raziskave in inovacije na področju 6G |
Sodelovanje pri raziskavah in inovacijah na področju 6G, osredotočeno na fizične plasti, napredne antene in radijsko dostopovno omrežje, ki temelji na umetni inteligenci. |
Tajvan |
morebiten usklajen razpis leta 2026 ali sodelovanje med obstoječimi projekti |
|
testno okolje 5G |
Da bi EU podprla razvoj primerov uporabe 5G, sodeluje s Kostariko pri testnem okolju 5G, pri čemer naj bi opremo zagotovila Nokia in Ericsson. |
Kostarika |
trajno |
|
Polprevodniki |
|||
|
Skupni raziskovalni in inovacijski projekti na področju polprevodnikov |
Raziskovalni in inovacijski projekti na področju polprevodnikov, ki jih skupaj financirajo Evropska komisija ter Japonska in Republika Koreja. Projekti z Republiko Korejo so namenjeni spodbujanju heterogene integracije čipov in nevromorfnih računalniških tehnologij. Z Japonsko so za leto 2026 načrtovani razpisi za nadomeščanje per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS), heterogeno integracijo in čiplete ter naprave in postopke z ločljivostjo pod 2 nanometroma. |
Japonska, Republika Koreja |
trajno |
|
Mehanizem zgodnjega opozarjanja o dobavni verigi in javnih subvencijah |
Skupni mehanizem zgodnjega opozarjanja med Evropsko komisijo in ZDA oziroma Japonsko, namenjen ugotavljanju motenj v dobavni verigi, ter mehanizem za preglednost javnih subvencij, ki se zagotavljajo sektorju polprevodnikov. |
ZDA, Japonska |
trajno |
|
Privabljanje talentov in kvalificirane delovne sile |
EU in Indija sta se v okviru Sveta za trgovino in tehnologijo med EU in Indijo zavezali, da bosta razvili namenski program, ki bo olajšal izmenjave talentov ter med študenti in mladimi strokovnjaki spodbujal spretnosti na področju polprevodnikov. |
Indija |
trajno |
|
Skupina kontaktnih točk za polprevodnike v okviru skupine G7 |
Skupina kontaktnih točk za polprevodnike v okviru skupine G7 lajša izmenjave informacij in najboljših praks med članicami skupine G7 o vprašanjih, ki vplivajo na industrijo polprevodnikov, vključno s prednostnimi nalogami na področju predkonkurenčnih industrijskih raziskav in razvoja, trajnostno proizvodnjo, učinkom netržnih politik in praks ter kanali za krizno usklajevanje. |
večstransko |
trajno |
|
Svetovni svet za polprevodnike – srečanje vlad in organov o polprevodnikih (GAMS) |
Srečanje vlad in organov o polprevodnikih (GAMS) je edinstveno okolje, v katerem se srečujejo vlade in industrijska združenja, ki skupaj predstavljajo 95 % svetovne proizvodnje polprevodnikov (EU, ZDA, Južna Koreja, Japonska, Tajvan in Kitajska), da bi se odzvali na skupne izzive, s katerimi se spoprijema industrija. EU zastopa Evropska komisija. |
večstransko |
trajno |
|
Kvantno in visokozmogljivostno računalništvo |
|||
|
Sodelovanje med EU in Japonsko na področju kvantnega računalništva |
Skupni raziskovalni in inovacijski projekti, ki se osredotočajo na hibridne algoritme kvantnega in visokozmogljivostnega računalništva ter optimizacijo aplikacij na področjih skupnega interesa, kot so biomedicinske in okoljske znanosti. Sodelovanje se usklajuje s cilji Skupnega podjetja EuroHPC za podporo digitalnemu partnerstvu med EU in Japonsko. |
Japonska |
trajno (2026–2029) |
|
Pobude za kvantne raziskave EU in Kanade |
Vzpostavitev sodelovalnih projektov na področju kvantnega računalništva, zaznavanja in komunikacije, pri čemer se izkoristijo kanadska nacionalna kvantna strategija in obstoječa raziskovalna središča. |
Kanada |
trajno (2023–2026) |
|
Razpisi za kvantno tehnologijo EU in Republike Koreje |
Usklajevanje razpisov za skupne projekte na področju kvantnega računalništva, zaznavanja in komunikacije, krepitev sodelovanja na področju raziskav in inovacij ter uskladitev s strateškimi prednostnimi nalogami Republike Koreje na področju razvoja kvantne tehnologije. |
Republika Koreja |
2027–2030 |
|
Delovna skupina G7 za kvantno tehnologijo |
Ustanovitev delovne skupine v okviru kanadskega predsedovanja skupini G7, da se izboljša izmenjava informacij o kvantnem razvoju in spodbujajo skupni standardi. |
večstransko |
stalno |
|
Superračunalniška mreža EU ter Latnske Amerike in Karibov |
Vzpostavitev trdnega partnerstva za združevanje virov visokozmogljivostnega računalništva v Latinski Ameriki in na Karibih ter krepitev njihove interoperabilnosti in povezovanja z evropskim ekosistemom visokozmogljivostnega računalništva. |
Latinska Amerika in Karibi |
možen začetek na vrhu CELAC-EU leta 2025 |
|
3.Kibernetska varnost |
|||
|
Spodbujanje dialogov o kibernetskih vprašanjih s partnerskimi državami |
EU ima dialoge o kibernetskih vprašanjih z ZDA, Ukrajino, Združenim kraljestvom, Japonsko, Indijo, Republiko Korejo in Brazilijo. Kibernetska varnost je obravnavana tudi v okviru digitalnih partnerstev z Japonsko, Republiko Korejo, Singapurjem in Kanado ter v okviru digitalnih dialogov z Brazilijo, Mehiko, Argentino, Avstralijo in Zahodnim Balkanom. |
ZDA, Ukrajina, Združeno kraljestvo, Japonska, Indija, Republika Koreja, Brazilija, Singapur, Kanada, Mehika, Argentina, Avstralija, Moldavija, Zahodni Balkan |
trajno |
|
Sporazumi o vzajemnem priznavanju v zvezi s kibernetsko varnostjo izdelkov |
Akt o kibernetski odpornosti določa zahteve za kibernetsko varnost izdelkov z digitalnimi elementi na notranjem trgu. EU bo sodelovala z ustreznimi partnerji, da bi preučila možnosti za sporazume o vzajemnem priznavanju v zvezi z aktom o kibernetski odpornosti in ustreznimi okviri partnerjev za lažje izpolnjevanje zahtev glede kibernetske varnosti izdelkov. |
dvostranski pogovori |
do začetka uporabe akta o kibernetski odpornosti (konec leta 2027) |
|
Razširitev EU rezerve za kibernetsko varnost na Ukrajino in Republiko Moldavijo |
Spremembe pridružitvenih sporazumov v zvezi s sodelovanjem Ukrajine in Republike Moldavije v programu Digitalna Evropa bodo utrle pot razširitvi EU rezerve za kibernetsko varnost na obe državi. |
države širitve |
trajno |
|
Sodelovanje v delovni skupini G7 za kibernetsko varnost |
Komisija zastopa EU v delovni skupini G7 za kibernetsko varnost. Komisija si bo med drugim prizadevala za sodelovanje na področju kibernetske varnosti v zdravstvu v skladu z evropskim akcijskim načrtom za kibernetsko varnost bolnišnic in izvajalcev zdravstvenih dejavnosti (COM(2025) 10 final). |
večstransko |
trajno |
|
Spodbujanje okvira Združenih narodov za odgovorno ravnanje držav v kibernetskem prostoru |
EU bo v okviru Združenih narodov in regionalnih varnostnih organov še naprej spodbujala odgovorno ravnanje držav v kibernetskem prostoru na podlagi okvira, ki ga je potrdila Generalna skupščina Združenih narodov. To vključuje upoštevanje mednarodnega prava, spoštovanje splošno priznanih norm ravnanja držav v času miru, razvoj ukrepov za krepitev zaupanja in podporo državam pri krepitvi zmogljivosti za izvajanje teh okvirnih elementov. |
večstransko |
trajno |
|
Sodelovanje pri pobudi za boj proti izsiljevalskemu programju |
Komisija zastopa EU v okviru Mednarodne pobude za boj proti izsiljevalskemu programju. EU bo še naprej dejavno sodelovala pri tej pobudi. Poleg tega tudi evropski akcijski načrt za kibernetsko varnost bolnišnic in izvajalcev zdravstvenih dejavnosti vključuje zavezo o spodbujanju sodelovanja pri tej pobudi. |
večstransko |
trajno |
|
Krepitev kibernetskih zmogljivosti |
EU izvaja zunanje projekte za krepitev kibernetskih zmogljivosti s partnerskimi državami po vsem svetu. Te pobude bo nadaljevala, tako da bo dala prednost dejavnostim, ki obravnavajo kibernetsko kriminaliteto in krepijo kibernetsko odpornost, vključno s podporo za vzpostavitev strateških okvirov, razvoj zmogljivosti za obvladovanje incidentov in krepitev strokovnega znanja z usposabljanji. |
svetovno |
trajno |
|
LAC4 |
LAC4 je regionalno vozlišče za izobraževanje in usposabljanje na področju kibernetske varnosti v Latinski Ameriki in na Karibih. Cilj LAC4 je zagotoviti strokovno znanje na področju kibernetske varnosti in kibernetske kriminalitete v podporo digitalni preobrazbi in sodelovanju v Latinski Ameriki in na Karibih za boj proti kibernetskim grožnjam. |
Latinska Amerika in Karibi |
trajno |
|
Izkustvena skupnost EU ter Latinske Amerike in Karibov za kibernetsko varnost |
V okviru digitalnega zavezništva med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi bo ustanovljena izkustvena skupnost strokovnjakov in strokovnih delavcev na področju kibernetske varnosti, ki bo spodbujala izmenjavo najboljših praks na področju kibernetske varnosti med regijama. Prihodnje dejavnosti lahko vključujejo institucionalizacijo mehanizmov za hitro mobilizacijo strokovnjakov za kibernetsko varnost v primeru kibernetskih napadov in izrednih razmer ter krepitev zmogljivosti. |
Latinska Amerika in Karibi |
trajno (do četrtega četrtletja 2027) |
|
4.Digitalne identitete in digitalna javna infrastruktura |
|||
|
Vzajemno priznavanje elektronskih podpisov in drugih storitev zaupanja |
Napredek pri vzajemnem priznavanju elektronskih podpisov in drugih storitev zaupanja s tretjimi državami, da bi se vzpostavil svetovni okvir zaupanja. To vključuje razvoj sklopa orodij in storitev, s katerimi se vzpostavljajo temelji zaupanja za globalno priznavanje storitev zaupanja in digitalnih identitet, ter odpravo digitalnih ovir s ponovno uporabo in posnemanjem infrastrukture evropskih storitev zaupanja na njihovem ozemlju. |
Ukrajina, Moldavija, Zahodni Balkan, Egipt, Indija, Brazilija, Japonska, Urugvaj, članice Integracijskega sistema Srednje Amerike (SICA) (Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama) |
trajno (2025–2027) |
|
Spodbujanje sodelovanja na področju digitalne javne infrastrukture na podlagi denarnice EU za elektronsko identifikacijo |
Spodbujanje sodelovanja na področju digitalne javne infrastrukture s podpiranjem oblikovanja nadgradljivega nabora odprtokodnih digitalnih gradnikov in rešitev v zvezi z denarnicami EU. Poleg tega je treba na podlagi primerov praktične uporabe dokazati interoperabilnost med denarnico EU za elektronsko identifikacijo in podobnimi pobudami v tretjih državah. |
Japonska, Indija, Singapur večstransko |
trajno (2025–2027) |
|
Priprava uvedbe digitalnih javnih storitev v okviru enotnega digitalnega vstopnega mesta |
Sodelovanje z državami pristopnicami k EU pri pripravi uvajanja in razvoja interoperabilnih rešitev za spletne upravne postopke in tehnični sistem po načelu „samo enkrat“ v okviru enotnega digitalnega vstopnega mesta. Te storitve podjetjem in državljanom olajšujejo dostop do poslovanja, dela in življenja v državah EU. |
Zahodni Balkan, Moldavija, Ukrajina |
trajno (2025–2030) |
|
Standardizacija rešitev na področju digitalne identitete |
Cilj arhitekturnega in referenčnega okvira za evropske denarnice za digitalno identiteto je postaviti svetovni zgled za zaupanja vredno in varno identifikacijo z visoko ravnjo zanesljivosti. Nadaljevalo se bo sodelovanje med EU in podobno mislečimi državami pri razvoju skupnih standardov identitete na podlagi modela EU, tudi v mednarodnih organizacijah. |
Japonska, Indija, Kanada večstransko |
trajno (2025–2030) |
|
Svetovna mreža SZO za digitalna zdravstvena potrdila |
Svetovna mreža SZO za digitalna zdravstvena potrdila je pobuda, namenjena oblikovanju standardiziranega in interoperabilnega okvira za digitalna zdravstvena dokazila in potrdila. Namen te mreže, ki jo je Evropska komisija vzpostavila za boj proti COVID-19 in jo je pozneje prevzela Svetovna zdravstvena organizacija, je olajšati varno in učinkovito čezmejno izmenjavo informacij, povezanih z zdravjem (npr. COVID-19 potrdila, digitalno mednarodno potrdilo o cepljenju ali profilaksi/rumena knjižica, cepilna kartica, mednarodni povzetek podatkov o pacientu), spodbujati svetovno zdravstveno varnost in izboljšati zagotavljanje zdravstvenega varstva. |
svetovno |
trajno (2025–2028) |
|
5.Spletne platforme in celovitost informacijskega ekosistema |
|||
|
Podpora za uskladitev z aktom o digitalnih storitvah/aktom o digitalnih trgih za države pristopnice k EU |
Podpora usklajevanju držav pristopnic k EU z aktom o digitalnih storitvah in aktom o digitalnih trgih. |
Moldavija, Ukrajina, Zahodni Balkan |
trajno (2025–2027) |
|
Tržnice in e-trgovanje |
Opozarjanje na ključna vprašanja EU (zaprti trg digitalnih storitev, nezakonito blago na kitajskih tržnicah) in možna področja tesnejšega sodelovanja (izmenjava podatkov o nezakonitih kitajskih prodajalcih) v skladu z upravnim dogovorom med EU in Kitajsko o sodelovanju na področju varnosti izdelkov in akcijskim načrtom za varnost izdelkov, ki se prodajajo prek spleta. |
Kitajska |
trajno (2025–2027) |
|
Svetovno izvajanje zakonodaje o spletnih platformah, ki temelji na človekovih pravicah |
Spodbujanje univerzalnih načel, na katerih temeljita akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih, v globalnih instrumentih (vključno s smernicami Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o Konvenciji Združenih narodov o kibernetski kriminaliteti). |
Združeni narodi, Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, UNESCO, OECD |
trajno (2025–2027) |
|
Regionalno izvajanje zakonodaje o spletnih platformah, ki temelji na človekovih pravicah |
Prednostno obravnavanje regionalnega sodelovanja pri izvajanju zakonodaje o spletnih platformah, ki temelji na človekovih pravicah, organiziranega v sodelovanju z Združenimi narodi (kjer je to mogoče), da bi povezali oblikovalce politik, regulativne organe in civilno družbo. |
ASEAN, Latinska Amerika in Karibi, države v okviru CEFTA |
trajno (2025–2027) |
|
Opazovanje družbenih medijev v okviru misij EU za opazovanje volitev |
V okviru misij EU za opazovanje volitev se v splošno oceno integritete volitev vključuje opazovanje vedenja v družbenih medijih med volilnimi procesi. |
svetovno |
trajno |
|
Napredna partnerstva za krepitev odpornosti proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju |
Spodbujanje odpornosti proti napadom v obliki tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter tehnološke ozaveščenosti o teh napadih; razkrivanje storilcev in zaostritev posledic, ki jih doletijo. |
svetovno |
trajno |
|
6.Upravljanje interneta |
|||
|
Spodbujanje vključujočega modela upravljanja interneta prihodnosti z več deležniki
|
EU si v pogajanjih v okviru pregleda Svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS+20) prizadeva za večjo vključenost, zlasti partnerskih držav in mladinskih skupnosti. To vključuje ohranjanje odprtega interneta, osredotočenega na človeka, ki temelji na človekovih pravicah, krepitev večdeležniškega upravljanja in premostitev novih digitalnih vrzeli z vzpostavitvijo operativne povezave s cilji trajnostnega razvoja in globalnim digitalnim dogovorom. EU bo v oblikovanje prihodnosti upravljanja interneta vključila tudi mlade, tako da bo njihov vidik vključila v prihodnji letni dialog o mladinski politiki na digitalnem področju, spodbujala ozaveščeno udeležbo, krepila digitalno državljansko odgovornost ter mlade voditelje opremila z orodji za ohranjanje odprtega, varnega in vključujočega interneta. |
večstransko |
četrto četrtletje 2025 |
|
Prizadevanje za odprt, svoboden in trajnosten internet |
EU bo podpirala odgovornost, celovito spremljanje in spodbujanje svobode interneta po vsem svetu, hkrati pa krepila odprtost in trajnostnost internetne infrastrukture ter organizacijam civilne družbe omogočala, da od svojih vlad zahtevajo odgovornost. To vključuje obravnavanje izklopov interneta po diplomatskih poteh ter spodbujanje politik, ki ohranjajo odprt in medsebojno povezan internet. |
svetovno |
trajno |
|
Izboljšanje varnosti, odpornosti in odprtosti interneta |
Izvajanje večdeležniške strategije za celovito uvedbo internetnih standardov v celotni internetni infrastrukturi EU. Načrtovanje vpliva EU v spletu 4.0: izvajanje obsežnega pregleda morebitnih prispevkov EU k izboljšanim ali novim omrežnim protokolom in rešitvam, ki jih zahtevajo in omogočajo učinki ključnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, razširjena resničnost/virtualna resničnost, veriženje blokov in kvantno računalništvo, ki trenutno oblikujejo splet 4.0. |
svetovno |
2026–2030 |
|
Spodbujanje odprtega internetnega sklada |
EU bo podprla mednarodno razširitev in poglobitev odprtega internetnega sklada, ki se nanaša na temeljno strukturo protokolov, ki omogočajo komunikacijo in izmenjavo informacij na internetu, da bi se obravnavale potrebe partnerskih držav, vključno s krepitvijo zaupanja, zmanjšanjem stroškov, preprečevanjem vezanosti na ponudnika, podpiranjem prilagodljivosti in povezovanja ter spoštovanjem vrednot, kot so zasebnost, varnost in varstvo podatkov. |
svetovno |
trajno |