EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.11.2025

COM(2025) 845 final

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Načrt za preoblikovanje obrambne industrije EU:
sprostitev prelomnih inovacij za obrambno pripravljenost

1.Uvod – nujnost hitrosti, prožnosti in prevzemanja tveganja za obrambo

Inovacije so ključni element obrambne pripravljenosti Evrope 1 . Prelomne tehnologije ter njihov hitri razvoj, preizkušanje in vključevanje v obrambne zmogljivosti so bistveni za sodobno vojskovanje. Da bi EU vzpostavila verodostojno odvračanje in bila pripravljena na nepredstavljivo, bi morala pospešiti preoblikovanje svoje obrambne industrije in v celoti izkoristiti potencial inovacij.

Vojna v Ukrajini kaže, kako hitro se razvijajo obrambne tehnologije in kako lahko spremenijo dinamiko na bojiščih 2 . Mala in srednja podjetja, mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, ki imajo pogosto civilno visokotehnološko ozadje, so ključnega pomena za obrambo Ukrajine, saj oboroženim silam hitro zagotavljajo ključne zmogljivosti. Cikli inovacij in prilagajanja postajajo vse krajši. Visokotehnološki in kompleksni sistemi se združujejo s poceni in masovno proizvedenimi izdelki. Prelomne tehnologije, kot so umetna inteligenca ter kvantni, kibernetski in vesoljski sistemi, prinašajo hitre taktične spremembe na bojišču.

V Evropi je bilo po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 ustanovljenih več kot 230 zagonskih podjetij na področju obrambnih tehnologij, zasebne naložbe v zagonska podjetja na področju obrambe pa so leta 2024 dosegle rekordno raven 3 . Ti akterji na področju „nove obrambe“, med katerimi nekateri prihajajo s civilnih trgov in trgov z dvojno rabo, preoblikujejo obrambni sektor 4 . Razširjajo evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo (EDTIB), pospešujejo razvoj in uvajanje prelomnih inovacij ter uvajajo nov operativni model, ki temelji na hitri ponovitvi, prožnosti, vrhunskih inovacijah, arhitekturah, ki temeljijo na programski opremi, in večjem prevzemanju tveganj. Zasebno financiranje omogoča njihovo hitro rast 5 . Ta podjetja uvajajo nov pristop k obrambi. Združevanje prednosti akterjev na področju nove obrambe in uveljavljenih akterjev obrambne industrije lahko spodbudi preoblikovanje sektorja obrambne industrije, omogoči prožnejše in bolj prilagodljive pristope ter je izziv za obstoječe postopke, da se zagotovita hitrejši in učinkovitejši razvoj in uvajanje zmogljivosti.

Evropa izstopa pri razvoju kompleksnih obrambnih sistemov in vrhunskih tehnologij. Kot kažejo izkušnje Ukrajine na bojišču, pa to v hitro spreminjajočem se okolju groženj ni več dovolj, saj vojaška prednost ni odvisna le od naprednih tehnologij, temveč tudi od sposobnosti hitrega prilagajanja, ponavljanja, uvajanja in masovne proizvodnje stroškovno učinkovitih rešitev. EU potrebuje temeljito spremembo miselnosti in postopkov, ki izhajajo iz časa miru, na vseh ravneh: na ravni držav članic, industrije in institucij EU. Prožnost, hitrost, sodelovanje in prevzemanje tveganja morajo postati nova normalnost pri razvoju obrambnih zmogljivosti v Evropi.

Zato je treba sistematično izkoriščati širši evropski civilni raziskovalni in globokotehnološki inovacijski ekosistem ter zagotoviti, da se lahko rešitve z dvojno rabo, ki nastajajo v civilnem sektorju, hitro pridobijo, preizkusijo in vključijo v razvoj obrambnih zmogljivosti. Države članice EU so odgovorne za opredelitev in sporočanje signalov povpraševanja industriji. Doseganje dejanskega preoblikovanja evropske industrijske baze bo odvisno ne le od ukrepov na strani ponudbe, temveč enako tudi od drznega preoblikovanja povpraševanja, ki industrijo usmerja k inovacijam in pripravljenosti za odzivanje na te signale povpraševanja. Države članice bi morale biti opremljene za hitrejše izvajanje javnih naročil za obrambo, kar bi prispevalo k večji odprtosti za nove udeležence na trgu in hitremu vključevanju prelomnih tehnologij v zmogljivosti na vseh področjih, da bi se lahko soočile s hitro spreminjajočim se okoljem groženj.

Ta načrt vsebuje jasne korake za pospešitev preoblikovanja obrambne industrije EU in podporo akterjem na področju nove obrambe. Osredotoča se na tri ključne cilje: i) boljše povezovanje obrambnih in globokotehnoloških skupnosti za pospešitev razvoja prelomnih rešitev in pojav akterjev na področju nove obrambe, privabljanje spretnosti in talentov ter pospešitev koristi za uporabo v druge namene; ii) pospešitev vključevanja naprednih tehnologij v vojaške zmogljivosti držav članic EU za doseganje obrambne pripravljenosti EU in učinkovitega odvračanja; iii) okrepitev evropske obrambne proizvodne zmogljivosti s prelomnimi industrijskimi naprednimi proizvodnimi rešitvami za zagotavljanje zmogljivosti hitro, v velikem obsegu in stroškovno učinkovito. Dopolnjuje načrt za ohranjanje miru – načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030 z dne 16. oktobra 6 .

Prvi del načrta EU za preoblikovanje obrambne industrije vsebuje analizo pridobljenih spoznanj iz Ukrajine za nov prožnejši pristop k obrambi v EU, vključno s podpiranjem pojava in rasti akterjev na področju nove obrambe. V njem je poudarjeno tudi, kako nastajajoče prelomne tehnologije temeljito preoblikujejo sodobno vojskovanje z vključevanjem tehnologij, kot so umetna inteligenca, avtonomni sistemi in kvantne tehnologije, v zmogljivosti, ki spreminjajo način izvajanja vojaških operacij. To preoblikovanje omogoča bolj prilagodljive, na podatkih temelječe in odporne obrambne sisteme, ki na novo opredeljujejo sodobno vojskovanje in odvračanje.

Drugi del se osredotoča na ključne izzive, ki jih je treba obravnavati, in predlagane ustrezne ukrepe. V njem so opredeljena štiri glavna področja ukrepanja: podpora celotni naložbeni poti podjetij na področju nove obrambe, pospeševanje vstopa obrambnih tehnologij na trg, izboljšanje dostopa do pogodb in razširjanje nabora inovativnih obrambnih rešitev ter spodbujanje spretnosti in talentov, potrebnih za ohranjanje tehnološke prednosti evropske obrambe. Hitro izvajanje ukrepov, opisanih v tem načrtu, bo ustvarilo pogoje za hiter nastanek novega ekosistema obrambne industrije v Evropi, primernega za evropsko obrambno pripravljenost.

2.Prilagajanje sodobnemu vojskovanju: spoznanja iz Ukrajine in razvijajoča se evropska obrambna paradigma

2.1.Učenje iz spoznanj iz Ukrajine: prožnost, inovativnost in hitro prilagajanje na bojišču

Obsežna ruska vojna agresija proti Ukrajini je poudarila osrednji pomen prožnosti, odzivnosti in tehnološke prilagodljivosti v sodobnem vojskovanju, skupaj s potrebo po povečani proizvodnji in zagotavljanju zadostnih količin. EU in njene države članice bi morale ta spoznanja uporabiti za svojo obrambno pripravljenost.

Izkoriščanje inovacij z dvojno rabo

Inovacije z dvojno rabo in hitro vključevanje civilnih tehnologij v vojaške zmogljivosti sta bila ključna dejavnika uspeha ukrajinske obrambe. V tem okviru je vzpostavitev močnejših sinergij med akterji tradicionalne obrambne industrije in civilnim tehnološkim sektorjem v celotnem raziskovalnem in inovacijskem ekosistemu strateškega pomena.

Soočena s številčno močnejšim nasprotnikom, ki je imel na bojišču prednost v artilerijski moči, je Ukrajina uspešno izkoristila svoj inovacijski ekosistem za to, da je hitro in stroškovno učinkovito razširila vojaške drone in protidronske sisteme, zlasti drone s prvoosebnim pogledom, ter jih uporabila v obrambne namene. Ti poceni, a zelo učinkoviti droni kratkega dosega Ukrajini omogočajo, da ruskim silam povzroči hudo škodo in ohranja obrambne linije, s tem pa izravna vztrajno pomanjkanje tradicionalnih obrambnih zmogljivosti, kot je artilerija. Hkrati so kibernetske zmogljivosti ključnega pomena pri onemogočanju nasprotnikovih sistemov za poveljevanje in kontrolo ter zaščiti lastnih komunikacijskih in obveščevalnih omrežij Ukrajine.

Dajanje prednosti razširljivim in prilagodljivim sistemom

Programsko določeni oborožitveni sistemi so glavna značilnost ukrajinskega odziva. Od združevanja podatkov v realnem času in digitalnih orodij za ciljanje do prilagodljivih sistemov elektronskega bojevanja – prilagodljive programske rešitve so postale gonilo učinkovitosti na bojišču.

Modularnost in odprte arhitekture so ključnega pomena za hitro preoblikovanje, nadgradnjo ali integracijo obrambnih sistemov z uporabo komercialno dostopnih interoperabilnih tehnologij. Ukrajina se sooča z izzivom, kako prejete oborožitvene sisteme z omejeno interoperabilnostjo prilagoditi platformam v svoji opremi. Te izkušnje kažejo, kako pomembno je načrtno vključevanje interoperabilnosti in modularnosti ter sprejemanje prožnejših, razširljivih, hitrejših in na prihodnost pripravljenih pristopov, ki zagotavljajo, da se lahko oborožitveni sistemi hitro prilagodijo spreminjajočim se potrebam. Kažejo tudi, kako pomembno je ohranjati nadzor nad pristojnostjo za načrtovanje obrambnih sistemov, saj to omogoča hitro prilagajanje in uporabo brez tujih omejitev.

Spodbujanje prožnega ekosistema, ki lahko hitro zagotovi operativne rešitve

Ukrajinski ekosistem obrambne industrije, ki ga sestavljajo uveljavljeni industrijski akterji ter vse večja skupina zagonskih ter malih in srednjih podjetij, lahko v realnem času vključi operativne povratne informacije, da hitro razvije prilagojene rešitve in jih izjemno hitro tudi zagotovi. Podjetja na področju nove obrambe so pokazala izjemno sposobnost, da v nekaj tednih zagotovijo drone, varne komunikacijske sisteme in druge programske rešitve. Hitro lahko mobilizirajo ekipe ter programsko in strojno opremo za ohranjanje in ponovno pridobitev vojaške premoči na bojišču.

Organizacijska in tehnološka prožnost je neposredna posledica modelov javnega naročanja, ki temeljijo na decentraliziranih pristopih odločanja od spodaj navzgor, hitrem preizkušanju v bojnih razmerah, vključevanju povratnih informacij končnih uporabnikov v industrijske procese ter strukturiranem lokalnem sodelovanju med inovatorji, končnimi uporabniki in vlagatelji.

Platforma BRAVE1 7 je bila v središču tega procesa. Zato je Komisija vzpostavila partnerstvo z Ukrajino prek pobude BraveTech EU 8 , da bi Ukrajino podprli s prelomnimi rešitvami in hkrati pospešili prenos znanja in inovacij, pridobljenih na bojišču, v Evropo. Ta pobuda bo pospešila razvoj, preizkušanje in uvajanje naprednih obrambnih rešitev ter spodbujala neposredno sodelovanje med ukrajinskimi podjetji in podjetji v EU.

Ukrajina kaže, da so inovacije odvisne tudi od zanesljivega dostopa do materialov, tj. surovin in predelanih materialov, vključno z naprednimi materiali, in do sestavnih delov. Razširljivost je odvisna od pravočasnega dostopa do ključnih sestavnih delov 9 . Čeprav Ukrajina delno, a uspešno zapolnjuje vrzeli v zmogljivostih z razvojem domačih rešitev 10 , se še naprej sooča s strukturnimi izzivi, kot so težave pri masovni proizvodnji, deloma zaradi omejene razpoložljivosti ključnih sestavnih delov.

Pospeševanje prenosa znanja iz Ukrajine

Da bi dodatno izkoristili spoznanja, pridobljena v času vojne v Ukrajini, in novo upravljanje obrambe, bosta Komisija in visoka predstavnica (VP) okrepili vlogo urada EU za inovacije na področju obrambe v Kijevu (EUDIO), ki bo postal urad EU za obrambno industrijo ter bo v tesnem sodelovanju z ukrajinskimi organi spremljal vojaški tehnološki razvoj in obrambne inovacije na fronti. Podpiral bo izvajanje programov za okrepitev industrije, predstavljal kontaktno točko za ukrajinske organe in deležnike EU glede možnosti financiranja in sodelovanja na ravni EU v zvezi z obrambo, skupnimi javnimi naročili in proizvodnimi pobudami ter deležnikom EU zagotavljal vpogled v najnovejši tehnološki razvoj na bojišču. Poleg tega bo urad EU za inovacije na področju obrambe spremljal prednostna tehnološka področja za skupni razvoj, kot so droni, elektronsko bojevanje, kibernetske in bojne medicinske tehnologije, ter se povezoval z mednarodnimi partnerji.

Potem ko sta Evropski parlament in Svet dosegla začasni dogovor o uredbi za spodbujanje naložb, povezanih z obrambo, v proračunu EU, bo Komisija začela postopek za pridružitev Ukrajine Evropskemu obrambnemu skladu. Poleg tega bo v tesnem sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo (EDA) hitro začela izvajati pobudo BraveTech EU, da bi pospešili razvoj in uvajanje tehnologij, usklajenih z obrambnimi potrebami Ukrajine, ter spodbudili tesno sodelovanje med inovacijskimi ekosistemi EU in Ukrajine na področju obrambe.

2.2.Evropska obrambna revolucija v nastajanju

Povečanje naložb v obrambo v Evropi ustvarja pogoje za hiter razvoj in uvajanje prelomnih tehnologij ter pojav akterjev na področju nove obrambe v evropski obrambni tehnološko-industrijski bazi. Ta trenda spodbujata revolucijo v evropski obrambni industriji.

Tehnološke inovacije spreminjajo obrambne zmogljivosti in način izvajanja sodobnega vojskovanja

Številne ključne tehnologije, ki preoblikujejo obrambo, imajo po svoji naravi dvojno rabo. Izkoriščanje civilnega inovacijskega ekosistema EU bo ključno za vključevanje teh tehnologij s hitrostjo in v obsegu, ki sta potrebna za doseganje obrambne pripravljenosti EU. Te tehnologije lahko, če se obravnavajo posamezno, prinesejo konkretne rešitve za operativne težave na bojišču. Hkrati je izjemno pomembno, da se potencial teh tehnologij vključi v bolj tradicionalne obrambne zmogljivosti in obrambne podsisteme.

Umetna inteligenca je strateško gonilo vojaških inovacij. Bojišče prihodnosti bodo zaznamovali tako algoritmi in podatki kot tudi kinetične zmogljivosti. Aplikacije umetne inteligence preoblikujejo vojaško strategijo, pospešujejo odločanje in omogočajo natančne operacije. Omogočajo avtomatizacijo, krepijo funkcije poveljevanja in kontrole ter izboljšujejo situacijsko zavedanje s hitrim združevanjem in analizo podatkov v okviru na človeka osredotočenega pristopa. Zmanjšujejo izpostavljenost ljudi okoljem z visokim tveganjem, z omejevanjem človeških bojnih interakcij prispevajo k manjšemu številu žrtev ter podpirajo operativne odločitve v realnem času. Ne glede na to, ali gre za drone (zračne, podvodne, kopenske), protidronske sisteme, zračno obrambo, natančne napade, poveljevanje in kontrolo, logistiko ali virtualno resničnost za bojno pripravljenost, so integrirane rešitve umetne inteligence ključne za obrambno premoč.

Kvantna tehnologija je ključna nastajajoča tehnologija za obrambne zmogljivosti. Kvantni senzorji zagotavljajo neprimerljivo natančnost pri navigaciji in zaznavanju ciljev, saj delujejo tudi v okoljih, kjer globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) ni na voljo. Kvantne komunikacije, zlasti kvantno razdeljevanje ključa, omogočajo izjemno varen prenos podatkov ter varujejo vojaške in obveščevalne informacije pred prestrezanjem ali prihodnjimi kvantno podprtimi kibernetskimi grožnjami. Kvantno računalništvo bo korenito spremenilo operativno načrtovanje, saj bo omogočilo hitro obdelavo zapletenih scenarijev, optimizacijo logističnih verig in podporo naprednim simulacijam za odkrivanje materialov ali dinamiko na bojiščih. Ker ima približno 32 % svetovnih podjetij, specializiranih za kvantne tehnologije, sedež v EU 11 , ima Evropa trdno tehnološko in industrijsko bazo, ki jo podpira živahen ekosistem raziskovalnih organizacij, inovativnih zagonskih podjetij in uveljavljenih industrijskih akterjev 12 .

Vesoljske tehnologije vse bolj podpirajo večdisciplinarne operacije, saj zagotavljajo podatkovno hrbtenico za nadrejenost v odločanju in operativno usklajevanje 13 . Vesoljske tehnologije zagotavljajo napredne rešitve za geoprostorsko obveščevalno dejavnost in situacijsko zavedanje, varno komunikacijo na bojišču ter izboljšano predvidevanje obrambnih zmogljivosti. Pobude, kot so IRIS², regulirana javna storitev sistema Galileo in načrtovana storitev EU za opazovanje Zemlje za državne potrebe, bodo skupaj z vse večjim številom novih vesoljskih akterjev v EU povzročile nadaljnjo integracijo vesoljskih rešitev v obrambne zmogljivosti ter hkrati zmanjšale tveganja in odvisnosti. Poleg tega so varne in odporne tehnologije povezljivosti, tudi za kvantne in z umetno inteligenco podprte obrambne sisteme, pri katerih ima Evropa močno konkurenčno prednost, bistven dejavnik za obrambo.

Kibernetski prostor kot peta domena vojskovanja 14 je osrednji element evropske in nacionalne obrambne in varnostne strategije. Zmogljivosti kibernetske varnosti in kibernetske obrambe, ki so po naravi dvojne, že določajo vojaško moč na bojišču, hkrati pa so ključnega pomena za zaščito kritične infrastrukture, kot so komunikacijska omrežja (zemeljska ali vesoljska), energetska infrastruktura ter prometni in finančni sektor. Kibernetski prostor je ključni element vsake kampanje hibridnega vojskovanja, katere namen je sejati razdor in destabilizirati Evropo. Kot je navedeno v beli knjigi 15 , sta razvoj in uporaba zmogljivosti za kibernetsko obrambo in kibernetsko ofenzivo izjemnega pomena.

V zadnjih letih je Evropski obrambni sklad financiral razvoj številnih obrambnih tehnologij in proizvodov, ki so privedli do inovativnih rešitev na področju umetne inteligence, robotike, hiperzvočnih oborožitvenih sistemov, oblaka, novih naprednih materialov, vesoljskih tehnologij in kvantnih tehnologij. Evropski obrambni sklad nameni 4–8 % svojega letnega proračuna za prelomne tehnologije.

Da bi Komisija še dodatno spodbudila njihov razvoj in okrepila tehnološko suverenost, bo še dodatno poenostavila in pospešila postopke za prijavo in ocenjevanje vlog za nepovratna sredstva za raziskave in razvoj v okviru Evropskega obrambnega sklada za prelomne tehnologije 16 . Okrepila bo tudi svojo zmogljivost opazovalnice za tehnološko spremljanje, in sicer z lastnim Skupnim raziskovalnim središčem 17  ter v tesnem sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo in državami članicami, da bi izboljšala vseevropsko informiranost in znanje o nastajajočih obrambnih tehnologijah, tudi v sodelovanju z obrambno industrijo EU. Poleg tega si bo Komisija prizadevala zagotoviti čim večjo podporo iz obrambnih instrumentov EU za razvoj zmogljivosti v okviru koalicij za zmogljivosti.

Vzpon novih akterjev spodbuja spremembe v industrijskih praksah in operativnih pristopih ter prinaša večjo prožnost in odzivnost

Pojav akterjev na področju nove obrambe, kot so inovativna mala in srednja podjetja, mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in zagonska podjetja, spreminja način razvoja, proizvodnje in uvajanja obrambnih zmogljivosti. Ta podjetja dopolnjujejo uveljavljene akterje v industriji, s tem pa spodbujajo prožne razvojne procese, hitrejše ponovitvene cikle in nove pristope k zagotavljanju zmogljivosti, kar evropskemu obrambnemu sektorju pomaga pri hitrejšem odzivanju na spreminjajoče se operativne potrebe.

Na nacionalni ravni ter na ravni EU in Nata se je začelo izvajati več pobud za podporo novim udeležencem v ekosistemu obrambne industrije, njihovo vključevanje v obrambne dobavne verige ter sodelovanje z uveljavljenimi akterji.

Program za evropsko obrambno industrijo (EDIP) 18  je namenjen krepitvi evropske obrambne tehnološko-industrijske baze, vključno s pojavom inovativnih malih in srednjih podjetij ter povečanjem njihove konkurenčnosti in odpornosti, tudi z ukrepi za okrepitev industrije.

Obrambnoinovacijska shema EU (EUDIS) 19 je prva pobuda EU, ki zagotavlja ciljno podporo novim subjektom v sektorju. Ta shema, ki je bila vzpostavljen leta 2022, krepi in pospešuje razvoj nove generacije obrambnih podjetij po vsej Evropi. Do leta 2027 naj bi namenila do 1,5 milijarde EUR za spodbujanje prelomnih tehnologij ter krepitev povezav med nastajajočimi inovatorji in uveljavljenimi akterji v industriji z rednimi obrambnimi hekatoni, programom za pospeševanje obrambnih podjetij, navezovanjem stikov, ciljno usmerjenimi razpisi za raziskave in razvoj ter dostopom do lastniškega financiranja. Poleg tega vozlišče za inovacije na področju obrambe, ki ga je Evropska obrambna agencija vzpostavila leta 2022, deluje kot platforma, ki spodbuja tesno sodelovanje med državami članicami in deležniki EU na področju inovacij v obrambi. Tudi cilj Natovega programa DIANA 20 , Natovega sklada za inovacije 21 in nedavno uvedenega akcijskega načrta za hitro sprejetje 22 je pospešiti uvajanje novih obrambnih tehnologij in podpirati nove akterje na področju obrambe 23 .

Da bi izkoristili preobrazbeni potencial akterjev na področju nove obrambe v podporo obrambni pripravljenosti EU, bi morala Komisija zagotoviti znatno podporo inovativnim malim in srednjim podjetjem v okviru dejavnosti Evropskega sklada za konkurenčnost, povezanih z obrambo, in vključiti ukrepe za olajšanje njihovega dostopa do obrambnih dobavnih verig.

3.Preoblikovanje EU v velesilo na področju nove obrambe

Za preoblikovanje obrambne industrije EU z vključevanjem spoznanj iz Ukrajine ter izkoriščanjem potenciala prelomnih tehnologij in akterjev na področju nove obrambe je treba rešiti sklop strukturnih izzivov.

3.1.Podpora celotni naložbeni poti obrambnih podjetij

Za novo generacijo evropskih obrambnih akterjev se vse bolj zanimajo zasebni vlagatelji.

Vloga EU bi morala presegati zgolj spodbujanje podjetij na področju nove obrambe v zgodnji fazi. Ti inovatorji so ključni steber strateške avtonomije EU, zato bi morali v Evropi najti naložbe, ki jih potrebujejo za rast in globalno konkurenčnost. Brez takih priložnosti obstaja tveganje, da se bodo obrnili na tuje vlagatelje, s tem pa ogrozili varnostne in obrambne interese EU.

Zagotavljanje financiranja obrambnih podjetij v Evropi tako v zgodnji kot v pozni fazi je nujna prednostna naloga. Čeprav v EU že deluje več samorogov na področju obrambe, vse večje število novih obrambnih podjetij zahteva večja naložbena prizadevanja in boljši dostop do kapitala. EU bi morala mobilizirati celoten finančni ekosistem, vključno z zasebnim kapitalom, tveganim kapitalom, pokojninskimi skladi, investicijskimi skladi in upravljavci premoženja, da bi podprla inovacije na področju obrambe od raziskav v zgodnji fazi do obsežne industrijske proizvodnje, kot je potrebno za obrambno pripravljenost do leta 2030.

Komisija je sprejela pomembne ukrepe za izboljšanje dostopa do financiranja za obrambna podjetja, vključno z malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zagonskimi podjetji, podjetji v razširitveni fazi ter malimi in srednjimi podjetji. V središču teh prizadevanj je kapitalski instrument za obrambo, sklad skladov, ki ga sofinancirata Komisija in Evropski investicijski sklad in ki naj bi do leta 2026 v obrambna podjetja EU usmeril več kot 500 milijonov EUR lastniškega kapitala 24 . Evropska investicijska banka (EIB) povečuje svojo podporo obrambnim podjetjem, vključno z namenskimi finančnimi sredstvi za podporo dostopu do dolga za mala in srednja podjetja v dobavnih verigah obrambne industrije.

Poleg tega bodo spremembe, predlagane v zbirnem svežnju za obrambno pripravljenost, programu InvestEU omogočile povečanje finančne podpore za obrambni sektor. Komisija gradi tudi močnejše sinergije med obrambnimi in civilnimi programi financiranja na ravni EU. Program Obzorje Evropa in njegov Evropski svet za inovacije imata pomembno vlogo pri podpiranju podjetij pri razvoju prelomnih inovacij, kot so kvantne tehnologije, biotehnologije, robotika in umetna inteligenca. Pospeševalec Evropskega sveta za inovacije bo lahko od leta 2026 podpiral projekte z dvojno rabo, shema platforme STEP za razširitev pa bo podpirala inovacije na področju kritičnih obrambnih tehnologij. Cilj predloga Komisije za naslednji okvirni program Obzorje Evropa (2028–2034) je nadgraditi ta prizadevanja, da bi nadalje okrepili integrirani inovacijski ekosistem Evrope. Poleg tega vmesni pregled kohezijske politike državam članicam omogoča, da prostovoljno uporabijo kohezijska sredstva za podporo obrambnim in industrijskim zmogljivostim ter tehnologijam z dvojno rabo.

Vendar pomanjkanje kapitala za rast ostaja vztrajna vrzel na poti inovacij v evropski obrambni industriji. To odraža širšo strukturno pomanjkljivost na evropskih kapitalskih trgih, vendar je zaradi svoje strateške narave in posledic za evropsko varnost še zlasti skrb vzbujajoče na področju obrambe.

3.2.Pospeševanje vstopa obrambnih proizvodov, tehnologij in sistemov na trg

Testiranje in potrjevanje sta ključna koraka na poti do komercializacije obrambnih sistemov in tehnologij. Raziskovalna in tehnološka infrastruktura zagotavljata ključne zmogljivosti za pospešitev tega procesa, saj omogočata, da prelomne tehnologije hitreje dosežejo operativno pripravljenost. Kljub temu je inovacijski cikel na področju obrambe, od zamisli do zmogljivosti, še vedno zelo počasen in okoren ter ne zadostuje za obrambno pripravljenost, ki jo mora Evropa doseči do leta 2030. Evropa potrebuje temeljne spremembe, da bi lahko zamisli hitro pretvorila v prelomne rešitve za oborožene sile.

Proizvodne zmogljivosti so prav tako ključne za uvedbo obrambne tehnologije na trg. Vendar pa so te drage in zahtevajo velike vnaprejšnje naložbe. Podjetja na področju nove obrambe se pogosto obotavljajo nameniti taka sredstva brez jasnih poslovnih obetov, to pa upočasnjuje vstop na trg in zmanjšuje njihovo konkurenčno prednost. Taka podjetja bi imela koristi od prožnih in prilagodljivih pristopov k proizvodnji, kot je proizvodnja kot storitev, vključno z začasno spremembo namena proizvodnih zmogljivosti neobrambne industrije. V praksi bi lahko večja podjetja iz katerega koli sektorja obrambni industriji EU dala na voljo svoje proizvodne zmogljivosti in varovane obrate, s tem pa bi zagotovila vire, ki so pripravljeni za uporabo, razširljivi in varni. Za razvoj proizvodnih zmogljivosti je potreben tudi varen dostop do odporne, trajnostne in konkurenčne oskrbe s proizvodi, materiali in tehnologijami nižje v verigi. Zmožnost obrambne industrije za širitev je tesno povezana z varno, krožno in odporno oskrbo s kritičnimi surovinami 25 .

Operativno testiranje tehnologij v ustreznem okolju je bistvenega pomena za obrambna podjetja. Vendar je dostop do testne infrastrukture pogosto omejen. Omejitve zmogljivosti in pomanjkanje čezmejne mobilnosti v celotni EU ustvarjajo pomembne ovire za nove udeležence na trgu, zlasti mala in srednja podjetja, zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. To znatno podaljšuje čas do vstopa obrambnih tehnologij na trg. Poleg tega je obrambni trg EU zelo razdrobljen ter ima različne režime za certificiranje in potrjevanje tehnologij v posameznih državah članicah. Postopki ocenjevanja in izvajanja so že tako dolgotrajni in obremenjujoči, razdrobljeni postopki certificiranja pa še dodatno upočasnjujejo sprejemanje inovativnih obrambnih rešitev. Omejen dostop do skupnih podatkov za obrambo omejuje tudi razvoj naprednih zmogljivosti, ki temeljijo na programski opremi, kot so vrhunske rešitve umetne inteligence za obrambo.

Komisija je z nedavnimi regulativnimi predlogi sprejela pomembne ukrepe za nadaljnjo krepitev vključevanja malih in srednjih podjetij, malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi v večje obrambne projekte z uvedbo prožnejših in dostopnejših mehanizmov financiranja v Evropski obrambni sklad 26 . To vključuje uporabo finančne podpore tretjim osebam (kaskadno financiranje) v projektih raziskav in razvoja, krajše trajanje projektov ter poenostavljene postopke prijave in ocenjevanja, prilagojene prelomnim tehnologijam ter malim in srednjim podjetjem. Inovacijam prijaznejše regulativno in naložbeno okolje, kot je predvideno v prihodnjem evropskem aktu o inovativnosti, bo pripomoglo k hitrejšemu vstopu inovacij na trg in omogočilo bolj racionalizirane postopke javnega naročanja. Komisija bo ta prizadevanja dopolnila s predlogi za nove ukrepe, ki bi pospešili vstop novih udeležencev na trg in izravnali del tveganj, s katerimi se srečujejo pri prečkanju „doline smrti“ 27 . 

3.3.Izboljšanje dostopa do novih obrambnih zmogljivosti

Dostop do pogodb, bodisi z javnimi organi bodisi z zasebnimi podjetji, je sveti gral vsakega zagonskega podjetja. Ustvarja pomembne pozitivne učinke prelivanja, ki podjetjem pomagajo pritegniti nove vlagatelje in stranke. Nedavne pobude EU, kot sta instrument za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) in program za evropsko obrambno industrijo, znatno povečujejo financiranje obrambe in spodbujajo skupna javna naročila v državah članicah. Vendar se mala in srednja podjetja, mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi še vedno soočajo z ovirami pri dostopu do obrambnih pogodb in ne morejo v celoti izkoristiti te rasti naložb v obrambo.

Prvič, večina novih udeležencev na trgu se pri poskusu vstopa v obrambni sektor pogosto sooča z vrzeljo v znanju in informacijah. Mnogi med njimi nimajo neposrednega dostopa do končnih uporabnikov, kot so oborožene sile, glavni izvajalci ali sistemski integratorji. Pogosto nimajo osnovnih informacij, na primer o operativnih potrebah, ki bi jim omogočile, da svoje rešitve učinkovito prilagodijo zahtevam držav članic glede obrambnih zmogljivosti.

Drugič, postopki javnih naročil za obrambo so še vedno dolgotrajni in zapleteni, zlasti za nove udeležence na trgu. Zasnovani so bili v času miru in za velike sistemske integratorje. Postopki javnih naročil za obrambo so zelo pogosto razdrobljeni, ker vsaka država deluje v lastnem zaprtem sistemu. Vzpostavitev pravega enotnega obrambnega trga EU je ključnega pomena za ustvarjanje okolja, v katerem se lahko zagonska podjetja, mala in srednja podjetja ter mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo razvijajo, uspevajo in navsezadnje ostanejo v Evropi. Novi udeleženci na trgu nimajo specializiranega znanja, virov in izkušenj, ki jih imajo večji uveljavljeni akterji, da bi lahko učinkovito upravljali zahteve v zvezi z javnimi naročili, to pa pogosto povzroča neenake konkurenčne pogoje. Omejuje tudi njihovo zmožnost, da svoje rešitve razširijo po vsej EU.

Za temeljito rešitev teh izzivov mora EU preiti z obravnavanja javnega naročanja kot transakcijskega procesa nakupa proizvodov k njegovemu dojemanju kot strateškega vlaganja v industrijske zmogljivosti in odpornost. Javna naročila, ki predstavljajo približno 15 % BDP EU 29 , so najmočnejši in premalo izkoriščen vzvod za izgradnjo odporne, inovativne in razširljive industrijske baze, potrebne za obrambno pripravljenost EU do leta 2030. Za ta strateški premik so potrebni ne le hitrejši postopki, temveč tudi popolnoma nova opredelitev „vrednosti“ pri sklepanju obrambnih pogodb, ki presega najnižje stroške in daje prednost dolgoročni industrijski moči, tehnološki suverenosti in razvoju delovne sile.

Nazadnje je tu še opazno neskladje med prizadevanji v okviru raziskav in razvoja na področju obrambe, vključno s številnimi skupnimi projekti, ki jih podpira Evropski obrambni sklad, in postopki javnega naročanja. Izboljšanje povezave med raziskavami in razvojem na področju obrambe ter javnimi naročili, zlasti za projekte, ki jih podpira Evropski obrambni sklad, je pomembna priložnost za pospešitev uvajanja teh obetavnih tehnologij in okrepitev obrambne pripravljenosti EU.

Komisija je začela izvajati več pobud za izboljšanje dostopa do pogodb za obrambno industrijo, zlasti za mala in srednja podjetja, mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, kot sta EUDIS Matchmaking in Business Accelerator. Na nacionalni ravni so bile v okviru ministrstev za obrambo vzpostavljene namenske inovacijske enote ali inovacijska vozlišča, ki delujejo kot posredniki med oboroženimi silami in ekosistemom nove obrambe 30 .

3.4.Razvijanje obrambnih spretnosti in talentov

Obramba je cvetoča industrija, ki trenutno doživlja doslej največje in temeljito preoblikovanje. Obrambni sektor se sooča z vrzelmi v delovni sili in spretnostih ter s kritičnim izzivom na področju talentov, to pa ogroža njegove operativne zmogljivosti in s tem vpliva na varnost EU. V tem okviru je tveganje pomanjkanja spretnosti pomembno ozko grlo. Uveljavljena obrambna podjetja in tudi novi udeleženci na trgu tekmujejo, da bi privabili in zadržali talente, hkrati pa se obrambni sektor sooča s konkurenco drugih industrij.

Na strani ponudbe se sektor sooča s težavami pri privabljanju in zadrževanju strokovnjakov z naprednimi znanji, potrebnimi za razvoj prelomnih tehnologij za obrambo, vključno z umetno inteligenco, kvantnim računalništvom in avtonomnimi sistemi, pa tudi za proizvodnjo in vzdrževanje. Konkurenca za usposobljene strokovnjake je močna. Visokokakovostna delovna mesta s konkurenčnimi plačami in dobrimi delovnimi pogoji ter podpora delavcem v času tekočih prehodov bodo okrepili stran ponudbe.

Zahteve glede varnostnega preverjanja, vključno z zahtevami glede državljanstva, omejujejo mobilnost znotraj EU in dostop do svetovnih naborov talentov. Prav tako so v delovni sili premalo zastopane ženske. Komisija bo podpirala deležnike, ki sodelujejo v obsežnem partnerstvu za spretnosti na področju letalske in vesoljske industrije ter obrambe v okviru pakta za spretnosti, pri njihovem delu na področju napovedovanja potreb po spretnostih, programih izpopolnjevanja in preusposabljanja ter vključevanja talentov, da bi podprli države članice in industrijske akterje pri izpopolnjevanju približno 12 % obstoječe delovne sile na področju letalske in vesoljske industrije ter obrambe vsako leto in pri preusposabljanju 600 000 oseb za obrambno industrijo do leta 2030.

Na strani povpraševanja se pomanjkanje pojavlja v oboroženih silah in organih za javna naročila, ki potrebujejo zadostno strokovno znanje za učinkovito opredelitev, pridobitev in vključitev kompleksnih in inovativnih obrambnih sistemov ter za inovativna in hitra javna naročila. Obstaja tveganje, da tehnološki napredek brez teh spretnosti ne bo v celoti izkoriščen. Za rešitev tega namerava Evropska obrambna agencija ponuditi ciljno usmerjene programe usposabljanja, namenjene krepitvi potrebnega strokovnega znanja v oboroženih silah in organih za javna naročila.

4.Sklep – pomen novega ekosistema obrambne industrije

Evropska obrambna industrija je strateški vir za doseganje ciljev načrta za obrambno pripravljenost. Vendar sta potrebna temeljit proces preoblikovanja in sprememba miselnosti od miru k obrambni pripravljenosti.

Ukrajini je uspelo vzpostaviti „najsodobnejši“ ekosistem obrambne industrije. Ukrajinska obrambna industrija je prisiljena v nenehne inovacije, ne le za razvoj novih ali kompleksnih sistemov, temveč tudi za razvoj poceni rešitev in izboljšanje vojaške prednosti obstoječih obrambnih zmogljivosti. Preoblikovala je svojo obrambno industrijo in ustvarila pogoje, da se lahko prelomne rešitve hitro zagotovijo njenim oboroženim silam ter da imajo lahko novi udeleženci na obrambnem trgu skupaj z uveljavljenimi akterji osrednjo vlogo pri teh prizadevanjih.

Evropa se mora učiti od Ukrajine. Razvoj in sprejemanje prelomnih inovacij ne bi smela biti več le zaželena politika. Postati morata ključno orodje za spodbujanje prožnosti, hitrosti in širitve v obrambni industriji, ki jih Evropa potrebuje. Vloga držav članic EU pri preoblikovanju signalov povpraševanja po zmogljivostih je edinstvena in ključna, saj industrijo usmerja k večji inovativnosti, konkurenčnosti, odpornosti in pripravljenosti. Komisija je zavezana zagotavljanju potrebne podpore za spodbujanje in pospešitev tega preoblikovanja.

Akterji na področju nove obrambe lahko ta trend še pospešijo s svojim zanimanjem za prelomne rešitve, nove pristope in prevzemanje tveganj. Nujno je treba ustvariti pogoje za njihov hiter pojav in sodelovanje z uveljavljenimi akterji. Evropa potrebuje preoblikovan ekosistem obrambne industrije, ki bo združeval uveljavljene vodilne akterje v industriji, akterje na področju nove obrambe in širšo tehnološko skupnost. Ta preoblikovani ekosistem bi moral biti sposoben v celoti sprostiti svojo industrijsko in inovacijsko moč ter zagotoviti obrambne zmogljivosti z neprekosljivo hitrostjo, obsegom in učinkovitostjo.

V načrtu za preoblikovanje obrambne industrije so predlagani jasni koraki za dosego tega cilja. Zato je ta načrt ključni dejavnik za obrambno pripravljenost Evrope do leta 2030, tudi pri podpori vodilnim obrambnim projektom. Komisija bo nemudoma začela izvajati predlagane ukrepe, opisane v tem načrtu, da bi se začelo preoblikovanje evropskega ekosistema obrambne industrije, in jih od leta 2028 še okrepila. Za spremljanje izvajanja načrta, spodbujanje izmenjave najboljših praks med državami članicami in pospeševanje hitrega razvoja ukrepov na nacionalni ravni bo organizirala letni strateški dialog o preoblikovanju obrambne industrije, ki bo združil države članice, obrambno industrijo in Evropsko obrambno agencijo.

(1)

  Readiness Roadmap 2030 – Evropska komisija  (Načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030), 16. oktober 2025.

(2)

Na primer, glede na poročilo Centra za strateške in mednarodne študije so v Ukrajini droni, opremljeni z umetnointeligenčno omogočeno avtonomno navigacijo, spremenili učinkovitost na bojišču in povečali verjetnost zadetka z zgolj 10–20 % na 70–80 %. Zaradi tega preskoka v natančnosti se ne le povečuje vojaška učinkovitost, ampak se tudi znatno zmanjšujejo stroški.

(3)

Dealroom.

(4)

„Nova obramba“ se nanaša na novo paradigmo na področju obrambnih inovacij, ki je posledica tehnoloških trendov, kot so izkoriščanje civilnih tehnologij z dvojno rabo, programsko določeno vojskovanje in prožni inovacijski cikli, pa tudi novi poslovni modeli, kar vodi k večji učinkovitosti, nižjim stroškom in hitrejši dobavi obrambnih rešitev, z večjim poudarkom na prevzemanju tveganj.

(5)

Zasebne naložbe v evropska globokotehnološka zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi na področju obrambe in varnosti so leta 2024 dosegle rekordnih več kot 5 milijard EUR, kar pomeni petkratno povečanje v primerjavi z letom 2019. Ta zagonska podjetja so leta 2024 prejela 10 % vseh sredstev tveganega kapitala v Evropi – Natov sklad za inovacije in poročilo Dealroom Defence, Security, and Resilience in Europe (Obramba, varnost in odpornost v Evropi) (februar 2025).

(6)

Načrt za ohranjanje miru – načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030 določa jasne cilje in mejnike za dosego obrambne pripravljenosti do leta 2030, kot je opredeljeno v beli knjigi o evropski obrambi: Readiness Roadmap 2030 – Evropska komisija (Načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030).

(7)

 BRAVE1 je ukrajinska platforma za obrambno tehnologijo, vzpostavljena za pospeševanje inovacij in podporo razvoju naprednih vojaških rešitev. Leta 2023 jo je vzpostavila ukrajinska vlada, združuje pa vladne institucije, industrijo in inovatorje z zagotavljanjem organizacijske, informacijske in finančne podpore projektom obrambne tehnologije, da bi izkušnje z bojišč spremenili v vrhunske obrambne tehnologije. Brave1 - Ukrainian Defense Innovations (Brave1 – ukrajinske obrambne inovacije).

(8)

Cilj pobude BraveTech EU je povečati odpornost, okrepiti varnost in spodbuditi strateške naložbe v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. Združuje Evropski obrambni sklad, obrambnoinovacijsko shemo EU (EUDIS) in ukrajinsko platformo za obrambno tehnologijo BRAVE1, da bi ustvarili enoten okvir za skupni razvoj, testiranje in uvajanje vrhunskih obrambnih rešitev. BraveTech EU - Defence Industry and Space - European Commission (BraveTech EU – Obrambna industrija in vesolje – Evropska komisija).

(9)

Akt o kritičnih surovinah je ključni korak v tej smeri, njegov cilj pa je zagotoviti varen in trajnosten dostop EU do kritičnih surovin ter zmanjšati odvisnost od dobaviteljev iz tretjih držav. Critical Raw Materials Act - Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs (Akt o kritičnih surovinah – notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja).

(10)

Ključni primeri vključujejo balistično raketo Sapsan in manevrirno raketo FP-5 Flamingo.

(11)

Skupno raziskovalno središče: Znanstveno vozlišče EU.

(12)

 Strategija za kvantno Evropo dodatno poudarja strateško vrednost kvantnih tehnologij za obrambo, pri čemer izpostavlja njihovo dvojno rabo in preobrazbeni potencial. EU je že sprejela ukrepe, s katerimi je zagotovila, da so dosežki na področju kvantnih tehnologij dostopni in usklajeni z evropskimi obrambnimi in varnostnimi prednostnimi nalogami.

(13)

 Vesoljska strategija EU za varnost in obrambo, sprejeta 10. marca 2023, poudarja vse večji strateški pomen vesolja kot spornega in konkurenčnega področja, pri čemer poziva k okrepljeni zaščiti evropskih vesoljskih sredstev ter razvoju tehnologij z dvojno rabo, ki podpirajo obrambne misije.

(14)

Poleg kopnega, morja, zraka in vesolja.

(15)

  White paper for European defence - Readiness 2030 - Defence Industry and Space (Bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe – pripravljenost do leta 2030 – Obrambna industrija in vesolje).

(16)

  Defence Readiness Omnibus - Defence Industry and Space (Zbirni sveženj za obrambno pripravljenost – obrambna industrija in vesolje).

(17)

V okviru mandata, ki ga določa program, iz katerega se financira.

(18)

  EDIP | A Dedicated Programme for Defence (EDIP | Namenski program za obrambo).

(19)

Vzpostavljen in financiran v okviru Evropskega obrambnega sklada.

(20)

  DIANA | Home (DIANA | Domača stran) – Pospeševalnik obrambnih inovacij za Severnoatlantsko območje podpira zagonska podjetja in raziskovalce, ki razvijajo tehnologije z dvojno rabo za obrambo in varnost.

(21)

  The Nato Innovation Fund | NIF (Natov sklad za inovacije | NIF) – Sklad tveganega kapitala v višini 1 milijarde EUR, ki vlaga v podjetja v zgodnji fazi razvoja, ki delujejo na področju nastajajočih in prelomnih tehnologij z obrambnimi in varnostnimi aplikacijami.

(22)

Cilj akcijskega načrta za hitro sprejetje je znatno povečati hitrost, s katero zavezništvo sprejema nove tehnološke proizvode, in sicer na splošno v največ 24 mesecih.

(23)

Natov sklad za inovacije je večdržavni sklad tveganega kapitala v višini 1 milijarde EUR, ki ga podpira 24 zaveznic in ki vlaga v obrambna in globokotehnološka zagonska podjetja.

(24)

Kapitalski instrument za obrambo, ki se je začel izvajati januarja 2024, združuje 175 milijonov EUR sredstev, ki jih sofinancirata Evropska komisija in Evropski investicijski sklad v okviru programa InvestEU.

(25)

To bo omogočeno z izvajanjem akta o kritičnih surovinah in prihodnjim aktom o naprednih materialih. Pobuda REsourceEU bo prav tako prispevala k tem prizadevanjem in pospešila uresničitev nekaterih rezultatov akta o kritičnih surovinah, kot je center za kritične surovine, ter zagotovila, da bodo strateški projekti v EU in po svetu hitro postali operativna realnost.

(26)

  European Commission proposes Regulation to incentivise defence-related investments in the EU budget - Defence Industry and Space (Evropska komisija predlaga uredbo za spodbujanje naložb, povezanih z obrambo, v proračunu EU – obrambna industrija in vesolje); Defence Readiness Omnibus - Defence Industry and Space (Zbirni sveženj za obrambno pripravljenost – obrambna industrija in vesolje).

(27)

Evropska zagonska podjetja se pogosto soočajo z dvema „dolinama smrti“. Prva se pojavi, ko se inovacije ne uspejo uveljaviti kot tržni izdelki, druga pa – in to je v Evropi še posebej zahtevno –, ko se podjetja srečujejo s težavami pri širitvi. Strategija EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi .

(28)

Evropski obrambni podatkovni prostor bi lahko temeljil na študiji izvedljivosti, ki jo je Evropska obrambna agencija izvedla o vzpostavitvi podatkovnega prostora EU za primere uporabe na področju obrambe in naj bi bila objavljena do konca leta 2025.

(29)

  Register dokumentov Komisije – SWD(2025) 332 .

(30)

Nekatere države so na primer v okviru svojih ministrstev za obrambo vzpostavile namenske inovacijske enote ali inovacijska vozlišča, ki se osredotočajo na hitro izdelavo prototipov nastajajočih tehnologij in poenostavitev postopkov sklepanja pogodb. Te pobude so podprte z znatnimi namenskimi proračuni in strategijami javnega naročanja, ki znaten delež sredstev namenjajo novim tehnologijam, kot so umetna inteligenca, kvantno računalništvo in avtonomni sistemi. Primeri vključujejo ameriško enoto za obrambne inovacije, vzpostavljeno leta 2015, nedavne pobude v Združenem kraljestvu ter podobne strukture, vzpostavljene v državah članicah EU, kot so Grčija, Francija in Nemčija, vse z namenom pospeševanja vključevanja vrhunskih rešitev v obrambne zmogljivosti in boljšega povezovanja s širšim inovacijskim ekosistemom.

(31)

Podprto z obstoječimi instrumenti EU, vključno z ESS.

(32)

Ob upoštevanju tekočega pregleda akademij za spretnosti EU.