EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.7.2025

COM(2025) 374 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Časovni načrt za naravovarstvene dobropise

Uvod

Narava je naša najmočnejša zaveznica, ki nam omogoča preživetje, zdravje in blaginjo. Zagotavlja nam bistvene ekosistemske storitve, kot so zadrževanje vode, zagotavljanje rodovitnosti tal in opraševanje. Prispeva k blaženju podnebnih sprememb, prilagajanju nanje in odpornosti na nesreče, pogosto na zelo stroškovno učinkovit način. Prav tako v podjetjih prispeva k lažjemu določanju proizvodnih procesov, kreditne sposobnosti in dostopa do financiranja. To vpliva tudi na tveganja za finančne institucije, ki tem istim podjetjem odobravajo posojila, zato finančni nadzorniki kažejo vse več zanimanja za z naravo povezana tveganja 1 .

Narava je zato ključni temelj konkurenčnega in odpornega gospodarstva. Ljudi, ki so v prvih vrstah pri skrbi za naravo, kot so kmetje, gozdarji, lastniki in upravljavci zemljišč, ribiči, uporabniki morskih in sladkovodnih ekosistemov, upravitelji varstvenih območij ter lokalne skupnosti, mora trg ustrezno nagraditi za njihov prispevek k ohranjanju in izboljšanju strateške ekonomske dobrine, ki jo predstavlja narava.

V naboru orodij za financiranje biotske raznovrstnosti in narave se kot potencialno dragocen način za dopolnitev financiranja z javnimi sredstvi kažejo certificiranje in dobropisi 2 . S spodbujanjem naložb v dejavnosti, ki koristijo naravi, imata lahko ti inovativni in prostovoljni orodji ključno dodatno vlogo pri ohranjanju zdravja naših kopenskih in morskih ekosistemov ter pripomoreta k temu, da bi se trend upadanja biotske raznovrstnosti obrnil. Z namenom okrepitve biogospodarstva sta lahko ti orodji tudi priložnost za ustvarjanje prihodka za ljudi, ki so vključeni v varstvo, obnovo in trajnostno upravljanje ekosistemov, kot je poudarjeno v viziji za kmetijstvo in prehrano 3 , evropski strategiji za odpornost v zvezi z vodo 4 in evropskem paktu za oceane 5 , medtem ko hkrati zagotavljata prehransko varnost in večnamensko vlogo gozdov.

V tem časovnem načrtu je določena pot za doseganje teh ciljev. Cilj je dopolniti različne vire naravovarstvenega financiranja, kot je javno financiranje, s podpiranjem razvoja visokozanesljivih orodij – naravovarstvenih dobropisov – ki bodo naložbe v naravo, spremenili v zanesljivo gonilo za ustvarjanje vrednosti.

1.Gospodarski in poslovni razlogi za ukrepe s pozitivnim vplivom na naravo

1.1.Javne naložbe v naravo za našo družbo in gospodarstvo

Narava ni dragocena zgolj sama po sebi, temveč je tudi bistvena za obravnavo medsebojno povezanih kriz na področju podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Več kot polovica svetovnega BDP in dve tretjini dodane ekonomske vrednosti EU sta odvisni od narave in ekosistemskih storitev 6 , ki jih ta zagotavlja. Približno 72 % podjetij v euroobmočju je kritično odvisnih od ekosistemskih storitev, vključno s tistimi zunaj EU, zlasti na trgih v razvoju in na nastajajočih trgih, kar odraža globaliziranost dobavnih verig in gospodarsko soodvisnost. Siromašenje narave na kopnem in v morju je zdaj prepoznano kot bistven dejavnik pri gospodarskih izgubah in finančnih tveganjih 7 . Naložbe v obnovo narave so zato ključnega pomena za konkurenčnost, odpornost, blaginjo in varnost Evrope.

Kljub pionirskemu delu, kot je integrirani sistem ekosistemskih računov za EU, s katerim je bilo ocenjeno, da deset ekosistemskih storitev letno ustvari 234 milijard EUR koristi 8 , je ekosistemske storitve še vedno težko denarno opredeliti in se ne odražajo ustrezno v tržnih cenovnih signalih. To prispeva k prekomernemu izkoriščanju in kronično premajhnim naložbam v obnovo in varstvo narave.

Zato sta obnova in varstvo narave predvsem odvisna od javnega financiranja. EU se je zavezala, da bo v letih 2026 in 2027 10 % svojega proračuna namenila podpori ukrepom in naložbam, povezanim z varstvom in obnovo biotske raznovrstnosti, prek več finančnih shem in intervencij 9 , ter da bo v obdobju 2021–2027 podvojila financiranje za zunanje ukrepe na področju biotske raznovrstnosti na 7 milijard EUR. To je v skladu s Kunminško-montrealskim svetovnim okvirom za biotsko raznovrstnost 10 na podlagi Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki vsebuje poziv k znatnemu povečanju pretoka kapitala iz vseh virov, pri čemer je treba do leta 2030 mobilizirati vsaj 200 milijard USD na leto, tudi z inovativnim financiranjem (cilj 19).

Čeprav take zaveze pomenijo pomemben napredek, so še vedno daleč od zadostnih. V svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost je poudarjena velika razsežnost izziva in ocenjeno, da vrzel v financiranju biotske raznovrstnosti na svetovni ravni znaša 700 milijard USD na leto, te vrzeli pa ni mogoče premostiti zgolj z javnim financiranjem. Na ravni EU trenutni model javnega financiranja, bodisi iz virov EU, nacionalnih ali lokalnih virov, prav tako ne zadostuje za zadovoljitev naložbenih potreb, ki so ocenjene na 65 milijard EUR letno 11 . Stalno znatno javno financiranje ostaja bistvenega pomena, vključno s prispevki EU in nacionalnimi prispevki, v skladu s pravili o državni pomoči 12 , vendar je kombinacija javnega in zasebnega financiranja ključna za doseganje potrebnega obsega in hitrosti.

1.2.Vloga zasebnega financiranja za naravo

Poleg naložb javnega sektorja je vse več poslovnih razlogov za vključevanje zasebnega sektorja v naravo, zlasti z ukrepi s pozitivnim vplivom na naravo 13 – ukrepi, ki zaustavljajo in obračajo trend siromašenja narave, vključno z izboljšanjem in ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Za podjetja lahko prepoznavanje narave kot strateškega sredstva omogoči nove pristope k obvladovanju tveganj, ustvarjanju vrednosti in krepitvi gospodarske odpornosti. Vključevanje vidikov biotske raznovrstnosti v poslovne modele pomaga zmanjšati tveganja izgube ugleda in operativna tveganja, kot je zmanjševanje števila opraševalcev, ki vpliva na donos pridelka 14 , ali degradacija tal, ki povzroča motnje v dobavni verigi zaradi propada ekosistema 15 . Prav tako pomaga povečati prepoznavnost izdelka in potencialno odpreti nove vire prihodkov. Primeri v EU vključujejo kmetijsko-živilske družbe, ki podpirajo kmete pri prehodu na regenerativno kmetijstvo 16 , ali modele kombiniranega financiranja, ki podpirajo akvakulturo za obnovo morske biotske raznovrstnosti 17 .

Podjetja, ki sprejmejo strategije s pozitivnim vplivom na naravo, lahko izkoristijo večje zaupanje vlagateljev, boljše finančne pogoje in večjo dolgoročno odpornost 18 . Nekatere finančne institucije prav tako začenjajo prepoznavati to vrednost in vse bolj vključujejo biotsko raznovrstnost v ocene tveganja, kar se odraža v premijah, merilih za dodeljevanje posojil in naložbenih odločitvah 19 . Zavarovalnice na primer ustvarjajo z naravo usklajene zavarovalne produkte, ki so povezani z zelenimi naložbami, ali vlagajo v projekte za obnovo ekosistemov, da bi zmanjšale zavarovalno tveganje, povezano s poplavami 20 . Z ustvarjanjem te vrednosti podjetja niso koristna samo deležnikom, vključno z zaposlenimi, strankami, dobavitelji, lokalnimi skupnostmi in družbo na splošno, temveč tudi svojim delničarjem 21 . Okviri za razkritja v skladu z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti 22 , uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo 23 in uredbo EU o taksonomiji 24 lahko prispevajo k širjenju tega trenda.

Kljub temu jasnemu potencialu prehod na pozitiven vpliv na naravo ni brez izzivov. Začetni stroški, vrzeli v podatkih in težave pri merjenju rezultatov na področju biotske raznovrstnosti lahko zavirajo kratkoročne donose in odvračajo od naložb. Za premagovanje teh ovir in širjenje gospodarstva s pozitivnim vplivom na naravo so potrebni inovativni instrumenti in omogočitveni okviri 25 .

2.Naravovarstveni dobropisi

2.1.Od certificiranja do dobropisov

Naravovarstveni dobropisi so lahko ključno orodje za nagrajevanje ukrepov s pozitivnim vplivom na naravo prek zasebnih naložb v korist narave in podjetij, vključno s kmeti, gozdarji, lastniki in upravljavci zemljišč, ribiči, uporabniki morskih in sladkovodnih ekosistemov, upravitelji naravovarstvenih območij ter lokalnimi skupnostmi.

Ker bi se tem akterjem in deležnikom omogočilo, da pokažejo svoje delovanje s pozitivnim vplivom na naravo, ki presega posamezne pravne obveznosti in obvezno hierarhijo blažitvenih ukrepov 26 , bi bilo mogoče spodbujati prehod od omejevanja škode k aktivnemu obračanju trenda siromašenja narave. Na ravni politike bi države članice lahko na primer naravovarstvene dobropise uporabljale za priznavanje posameznih prispevkov k nacionalnim ciljem in obveznostim v skladu s pravili o obnovi narave 27 ali svetovnim okvirom za biotsko raznovrstnost. S temi orodji bi se lahko podpirale tudi sorodne uporabe, kot so trajnostna razkritja, financiranje zelene infrastrukture ali plačila na podlagi rezultatov. Da bi se zagotovila verodostojnost postopka, bo treba upoštevati stroga merila, ki bodo podprta z jasnim upravljanjem, preglednostjo in varstvenimi ukrepi.

Certificiranje zagotavlja, da se določeni visokokakovostni ukrepi s pozitivnim vplivom na naravo izvajajo v skladu z vnaprej določenimi merili ali načeli. S takim certificiranjem bi se ocenjevali zasnova, izvajanje, doseženi učinki in učinki, ki so še pričakovani, ter zagotavljal priznan signal okoljske celovitosti na podlagi kakovosti ukrepa. Kot uradno, neodvisno preverjeno priznanje, da intervencija izpolnjuje dogovorjene standarde glede pomena za biotsko raznovrstnost in dobre prakse, lahko certifikat pomaga zmanjšati tveganja za financerje in že zgodaj ustvari zaupanje. Prav tako lahko podpira začetne naložbe in gospodarskim subjektom omogoča dostop do plačil za certificirane ukrepe.

Na tej podlagi bi lahko naravovarstveni dobropis obravnavali kot enoto s pozitivnim vplivom na naravo, ki izhaja iz certificiranega in neodvisno preverjenega ukrepa ter je količinsko opredeljen z uporabo priznane metrike ali kazalnika biotske raznovrstnosti. Te metrike in kazalniki so lahko različni in prilagojeni razmeram, da bi odražali heterogenost ekosistemov in rezultatov. Okvira, kot sta kartiranje in ocenjevanje ekosistemov in njihovih storitev v EU 28 ter sistem ZN za integrirano okoljsko in ekonomsko računovodstvo – ekosistemsko računovodstvo 29 , sta primera, kako je mogoče prožnost med ekosistemi združiti s skladno, standardizirano in znanstveno utemeljeno strukturo kazalnikov in metrik, specifičnih za posamezne ekosisteme.

Ta dvostopenjski model – certificiranje, ki mu sledi dodeljevanje dobropisov – bi lahko odprl vrata inovativnim mehanizmom za financiranje. Certifikati pomagajo strukturirati in spodbuditi naložbe s pozitivnim vplivom na naravo tako, da zagotovijo podlago za pogodbena plačila ali jamstva, medtem ko bi lahko z dobropisi denarno opredelili dokazani učinek ter potencialno ponudili dividende dobaviteljem in zgodnjim vlagateljem. Vloga certificiranja je strukturirati intervencije in zagotoviti nadzor kakovosti, medtem ko se z dobropisi ugotovljene, preverjene izboljšave pretvorijo v enoto, ki jo je mogoče registrirati, združiti in shraniti ter s katero je mogoče trgovati. Postopek bi lahko vključeval mehanizem za posodabljanje stanja intervencij v certifikatu skozi čas, kar bi olajševalo preglednost, prilagodljivo upravljanje in po potrebi postopno izdajo dobropisov na podlagi potrjenih mejnikov.

Na primer, skupina kmetov in upravljavcev zemljišč, ki sodelujejo pri izboljšanju mokriščnega ekosistema, lahko izvaja niz ukrepov. Priznani neodvisni certifikacijski organ oceni projektni načrt, uporabljene metode in predvidene učinke. Na podlagi tega je skupini dodeljen certifikat, uradno priznanje, da njena dejavnost izpolnjuje visoke standarde kakovosti za delovanje s pozitivnim vplivom na naravo. Ta certifikat jim pomaga privabiti finančno podporo in vzpostaviti zaupanje deležnikov, da bodo njihove prakse cenjene. Projekt se spremlja skozi čas, naravovarstveni dobropisi pa se izdajajo postopoma, skladno s prikazanimi rezultati. Izdaja mora potekati v skladu s strogimi znanstvenimi in upravljavskimi protokoli, da se ohrani integriteta in preprečijo prezgodnji zahtevki. Vrednostna veriga naravovarstvenih dobropisov vključuje posrednike (kot so združevalci ali spodbujevalci na ravni krajine), certifikacijske organe, registre in kupce. Kupci so lahko podjetja, ki so nižje v prodajni verigi (npr. kmetijsko-živilske družbe), finančne institucije, javni subjekti ali državljani, zlasti v okviru prostovoljnih prispevkov, javnih naročil ali lokalnih shem delitve koristi.

2.2.Vzpostavljanje zaupanja in integritete

Da se zagotovi verodostojnost postopka, je treba določiti stroga merila in načela za zagotavljanje preglednosti, preprečevanje nasprotja interesov ter zaščito pred zelenim zavajanjem in dvojnim štetjem. Ločevanje vlog med nosilci projektov, certifikacijskimi organi in upravljavci registrov je bistveno za ohranitev integritete sistema in zaupanja na trgu.

Za številna podjetja, od javnih služb do zavarovalnic, vlaganje v naravo ni nov pojav. Obstaja že več orodij za naravovarstveno financiranje, kot so zelene obveznice in plačila za ekosistemske storitve. Poleg teh bi lahko naravovarstveni dobropisi, ki bi temeljili na certifikatih, dodali vrednost, saj bi zagotovili preverljive in standardizirane oblike za naložbe v ukrepe s pozitivnim vplivom na naravo. Če bodo ustrezno zasnovani, lahko postanejo ključno orodje za usmerjanje zasebnih naložb in nagrajevanje delovanja s pozitivnim vplivom na naravo.

Kadar je to mogoče, bi moralo certificiranje temeljiti na obstoječih standardih in okvirih EU ter biti z njimi usklajeno, na primer s shemo za ekološko kmetovanje 30 , da se tako čim bolj zmanjša upravno breme. Namesto da delujejo ločeno, bi bilo treba naravovarstvene dobropise zato vključiti v ta širši okvir in jih razviti kot instrument za preoblikovanje.

2.3.Najnovejše pobude in pojav novih trgov

Čeprav so naravovarstveni dobropisi še v zgodnji fazi razvoja, je njihov ocenjeni potencial velik. Na svetovni ravni se je razvoj v zadnjih letih odvijal hitro, saj je bilo prijavljenih več kot 50 pobud za certificiranje in naravovarstvene dobropise 31 . Mednarodne pobude, ki jih vodijo strokovne koalicije, kot so Zveza za dobropise za biotsko raznovrstnost (BCA) 32 , Svetovni gospodarski forum (WEF) 33 in Mednarodni svetovalni odbor za dobropise za biotsko raznovrstnost (IAPB) 34 , ter prostovoljni okviri za naravovarstvena razkritja, kot sta projektna skupina za finančna razkritja v zvezi z naravo (TNFD) 35 in mreža Science-Based Targets Network (SBTN) 36 , se približujejo skupnim načelom za verodostojne, visokozanesljive sisteme, kot so dodatnost, pripisovanje, merljivost, trajnostnost, preprečevanje dvojnega štetja, preglednost, družbeni in okoljski zaščitni ukrepi, usklajenost s cilji trajnostnega razvoja in možne uporabe.

Hkrati več držav članic in tretjih držav preizkuša modele za financiranje biotske raznovrstnosti, ki združujejo javni in zasebni kapital. Znotraj EU je Francija sprejela sistem, ki temelji na vzpostavitvi območij za naravno izravnavo, obnovo in renaturacijo 37 , Irska je oblikovala prostovoljno finančno shemo za obnovo šotišč 38 , Finska pa je pred kratkim uvedla prostovoljni sistem za podporo nacionalnim prizadevanjem za biotsko raznovrstnost 39 . V drugih državah članicah – vključno z Belgijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo, Slovaško in Švedsko – nevladni subjekti, kot so organizacije civilne družbe, upravljavci zemljišč in finančne institucije, aktivno preizkušajo sheme certificiranja in dobropisov, povezane z biotsko raznovrstnostjo in naravo. Poleg tega je Združeno kraljestvo nedavno uvedlo politiko neto povečanja biotske raznovrstnosti 40 , obvezno shemo za upravljavce zemljišč in nosilce projektov za obnovo ekosistemov.

Medtem ko se po vsem svetu razvijajo trgi za naravovarstvene dobropise, je EU zaradi svojega celovitega regulativnega okvira, ki zagotavlja varstvo potrošnikov, odgovornost podjetij in preglednost pri naložbah s pozitivnim vplivom na naravo, v dobrem položaju, da prevzame vodilno vlogo na tem področju.

3.Učenje iz izkušenj s trgi ogljika in njihovo nadgrajevanje

Naravovarstvene dobropise pestijo številni enaki izzivi kot druge sisteme, ki temeljijo na certificiranju, kot so sistemi za ekološko kmetovanje ali energijsko učinkovitost, ki imajo skupni cilj prepoznavanja in nagrajevanja rezultatov, ki pozitivno vplivajo na okolje. Pri ustvarjanju trgov za naravovarstvene dobropise lahko trgi ogljika ponudijo koristne uvide za oblikovanje visokozanesljivih, odpornih, vključujočih in zaupanja vrednih sistemov.

Nedavni dogodki na prostovoljnih trgih ogljika poudarjajo tako izzive kot tudi priložnosti. Pomisleki glede integritete in tveganja v zvezi z zelenim zavajanjem so povzročili krčenje teh trgov, hkrati pa sta želja kupcev in povpraševanje po visokokakovostnih projektih, ki vključujejo okoljske in družbene dodatne koristi, ostala močna 41 . To poudarja pomen vzpostavitve trdnih temeljev za trge za naravovarstvene dobropise v zgodnji fazi, tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Zato je pomembno dati prednost ambicioznim in znanstveno strogim standardom, neodvisnemu spremljanju, jasnim primerom uporabe in zahtevkov ter zanesljivemu upravljanju, da se preprečijo tveganja izgube ugleda.

Uredba EU o odvzemih ogljika in gospodarjenju z ogljikom (CRCF) 42 vzpostavlja prostovoljni sistem certificiranja za odvzeme ogljika in zmanjšanje emisij na podlagi ekosistemov, doseženih v EU, temelji pa na zanesljivem spremljanju, poročanju in preverjanju. Uvaja dvostopenjski postopek certifikatov ustreznosti in certificiranih enot, s katerim se poenostavlja dostop do zasebnega financiranja ter sistem utemeljuje na strogih merilih za količinsko opredelitev, dodatnost, dolgoročno shranjevanje in trajnostnost. Zlasti zahteva, da dejavnosti gospodarjenja z ogljikom ustvarjajo dodatne koristi za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Vključiti je mogoče tudi druge prostovoljne dodatne koristi, kar predstavlja pomemben precedens za prihodnje okvire, osredotočene na biotsko raznovrstnost. To je v skladu z naraščajočim tržnim trendom: kupci vse bolj cenijo zanesljive dobropise, ki prinašajo dodatne koristi, zlasti tiste, ki so povezane s sonaravnimi rešitvami. Z vključitvijo biotske raznovrstnosti v certificiranje ogljika bi se lahko okrepila ekološka verodostojnost certificiranih enot, kupci pa bi se lahko seznanili z rezultati na področju biotske raznovrstnosti, kar bi lahko vzpostavilo temelje za samostojne trge za naravovarstvene dobropise. Sekundarna zakonodaja CRCF, ki je v pripravi, bo vključevala določbe o neodvisnem preverjanju s strani tretjih oseb in znanstveno utemeljena orodja za oceno trajnostnosti in tveganj preobratov, da bi pripomogla k ponovni vzpostavitvi zaupanja v certificirano in akreditirano uspešnost.

Iz trgov ogljika je mogoče črpati dragocene izkušnje, da bi olajšali začetni napredek, zagotovili skladnost politik in čim bolj zmanjšali upravno breme. Hkrati je treba upoštevati posebne značilnosti naravovarstvenih dobropisov, vključno z metrikami, nameni in zaščitnimi ukrepi, pa tudi specifičnostjo lokacije, merljivostjo in zakasnitvijo rezultatov na področju biotske raznovrstnosti. Naravovarstveni dobropisi lahko zajemajo tudi širše področje uporabe, saj se lahko uporabljajo za intervencije in območja, ki niso povezana ali imajo omejen dodatni potencial za sekvestracijo ogljika, vendar imajo visoko vrednost za biotsko raznovrstnost, kot sta podpora opraševalcem ali obnova suhih ekosistemov.

4.Razvoj naravovarstvenih dobropisov

Komisija se je od začetka tega mandata posvetovala z državami članicami in deležniki, da bi pospešila delo na tem področju. Ta posvetovanja so pokazala jasno potrebo po vzpostavitvi sodelovalnega procesa – tako v EU kot na mednarodni ravni – ki bi temeljil na visokozanesljivih načelih, preglednosti in znanstveno zanesljivih prispevkih. Deležniki so poudarili pomen nagrajevanja ne zgolj novih intervencij, temveč tudi stalnega ohranjanja narave in ohranjanja dobrih praks. Po njihovem mnenju je pomembno tudi upoštevati izzive, povezane z lokalnimi vidiki biotske raznovrstnosti in lastništva zemljišč, izkušnje, pridobljene na trgu ogljika, dostopnost za male upravljavce, tržne spodbude ter potrebo po skladnosti z obstoječimi politikami.

Na podlagi teh prispevkov bo pri razvoju naravovarstvenih dobropisov potrebnih več korakov:

·vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med državami članicami in deležniki, da se izkoristi njihovo strokovno znanje za razvoj skupnega razumevanja ter se hkrati spodbuja mednarodno sodelovanje;

· razvoj visokozanesljviih in preglednih metodologij z jasnim poudarkom na enostavnosti in uporabnosti, ob hkratnem zagotavljanju verodostojnega upravljanja in zaščitnih ukrepov za preprečevanje tveganj izgube ugleda, vključno z zelenim zavajanjem, dvojnim štetjem in selitvijo virov;

·ugotavljanje in razvoj povpraševanja in ponudbe na trgu;

·po potrebi zagotovitev zagonskih javnih sredstev, kot so instrumenti za zmanjševanje tveganja, kombinirani finančni mehanizmi in nepovratna sredstva za tehnično pomoč, za začetek naravovarstvenih dobropisov.

S temi prvimi koraki se bo pokazalo, ali bi bilo potrebno nadaljnje regulativno ukrepanje na ravni EU ter kakšne izzive in priložnosti bi to prineslo ključnim sektorjem. Posebne potrebe in pogosto lokalne ali regionalne razsežnosti narave in biotske raznovrstnosti prav tako kažejo, da bi lahko te trge najprej preskusili na lokalni ravni, preden bi jih razširili. To bi lahko potekalo vzporedno s sodelovanjem na mednarodni ravni.

4.1.Zagotavljanje tesnega sodelovanja med deležniki iz EU in okrepitev mednarodnega sodelovanja

Učinkovitost trga je odvisna od podpore njegovih akterjev. Ukrepi EU se bodo zato začeli izvajati tako, da se bo vzpostavilo smiselno sodelovanje med deležniki po vsej EU in na mednarodni ravni.

Za začetek procesa bo Komisija objavila razpis za prijavo interesa za sodelovanje v novi strokovni skupini EU za naravovarstvene dobropise. Ta skupina bo izmenjevala znanje, spodbujala sodelovanje, opredeljevala najboljše prakse in zagotavljala prispevke glede različnih metodologij, sistemov certificiranja, pristopov k spremljanju in modelov upravljanja. Z upravljanjem skupine se bodo zagotovile učinkovite delovne metode. Sodelovanje bo vključujoče in bo zajemalo posamezne strokovnjake, predstavnike držav članic, druge javne subjekte ter širok nabor deležnikov, kot so kmetje, gozdarji, lastniki in upravljavci zemljišč, ribiči, uporabniki morskih in sladkovodnih ekosistemov, upravitelji naravovarstvenih območij, lokalne skupnosti, podjetja in vlagatelji, ki delujejo v EU in na mednarodni ravni, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), znanstvenimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe. Posebno pozornost je treba nameniti tudi zagotavljanju, da so domorodne in lokalne skupnosti smiselno vključene, ob polnem spoštovanju njihovih pravic, sistemov znanja in vlog kot skrbnikov biotske raznovrstnosti.

Komisija bo k temu delu prispevala s svojimi raziskovalnimi, inovacijskimi in pilotnimi pobudami, tudi iz programa Obzorje Evropa in programa LIFE. V številnih pilotnih projektih po vsej EU in zunaj nje se že preizkušajo dejanski pristopi k naravovarstvenim dobropisom ter ustvarjajo ključne izkušnje za usmerjanje prihodnje politike in prakse. V Estoniji in Franciji na primer v okviru pilotnih projektov proučujejo, kako bi lahko naravovarstveni dobropisi podprli ukrepe s pozitivnim vplivom na naravo, v gozdovih in mokriščih. Zunaj EU se v okviru projekta v Peruju ocenjuje, kako lahko podjetja s sedežem v EU prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti v tujini, hkrati pa izpolnjujejo standarde EU za poročanje o trajnostnosti 43 . Ob pomoči Evropske vesoljske agencije 44 in storitev programa Copernicus 45 se izvajajo tudi namenski projekti za preizkušanje metodologij spremljanja, poročanja in preverjanja, tudi glede uporabe daljinskega zaznavanja in geoprostorskih orodij. Nekatere od teh projektov neposredno podpira Komisija, druge pa podpirajo nacionalni organi, raziskovalne ustanove in/ali civilna družba.

Na mednarodni ravni si bo Komisija prizadevala za še tesnejše sodelovanje v ključnih forumih, kot so Zveza za dobropise za biotsko raznovrstnost, Svetovni gospodarski forum in Mednarodna svetovalna skupina za dobropise za biotsko raznovrstnost. Cilj je zagotoviti, da bo oblikovanje politike EU temeljilo na nastajajočih svetovnih standardih, hkrati pa prispevati k mednarodnemu oblikovanju razvoja trgov za naravovarstvene dobropise. Hkrati bi morala EU spodbujati mednarodno sodelovanje pred ključnimi svetovnimi mejniki, vključno z naslednjo konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti.

4.2.Razvoj zanesljivih metodologij in upravljanja

4.2.1.Metodologije gospodarjenja z ogljikom z dodatnimi koristmi za biotsko raznovrstnost

Po začetku veljavnosti prvih metodologij, načrtovanih za začetek leta 2026, bo okvir CRCF omogočil certificiranje dejavnosti gospodarjenja z ogljikom z dodatnimi koristmi za biotsko raznovrstnost, kot so ponovno mokrenje šotišč, sajenje dreves ter trajnostno kmetijstvo in kmetijsko-gozdarski sistem, s čimer se bo zagotovilo, da bodo projekti sekvestracije ogljika tudi varovali in obnavljali biotsko raznovrstnost in ekosisteme.

4.2.2.Oblikovanje metodologij EU in okvirov upravljanja za naravovarstvene dobropise

Merila in metodologije za certificiranje ukrepov s pozitivnim vplivom na naravo morajo zagotavljati visoko raven preglednosti, integriteto na strani ponudbe in povpraševanja ter preprečevati tveganja, hkrati pa morajo biti preprosta in praktična ter se, kadar je to mogoče, opirati na obstoječa načela ali standarde.

Komisija bo strokovno skupino pozvala, naj zagotovi strokovno znanje o merilih in metodologijah z evidentiranjem in izmenjavo obstoječih nacionalnih in mednarodnih praks ter opredelitvijo glavnih možnosti in ključnih izzivov, povezanih z naravovarstvenimi dobropisi.

Za verodostojnost trgov za naravovarstvene dobropise so prav tako bistveni zanesljivi okviri upravljanja. V njih mojo biti jasno opredeljena pravila za lastništvo, registracijo, prenos dobropisov, neodvisno preverjanje ter obveznosti, povezane z neuspešnostjo ali preobratom ukrepov s pozitivnim vplivom na naravo. Trenutno neobstoj splošno sprejetega okvira za merjenje, poročanje in preverjanje naravovarstvenih dobropisov ter pomanjkanje vzajemnega priznavanja med državami članicami ustvarjata negotovost in ogrožata celovitost trga.

Pri oblikovanju okvira upravljanja je treba upoštevati več vidikov, da bi proizvodni sektorji vključili naravo v svoje poslovne modele, hkrati pa ohranili večnamensko vlogo kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemov. Pozornost je treba nameniti enostavnosti, uporabnosti in sinergijam z drugimi politikami EU ter lastninskim pravicam, vključno s tistimi v zvezi s podatki. Prav tako je pomembno obravnavati posebne potrebe malih kmetov ter malih in srednjih podjetij (MSP) v skladu z načelom „najprej pomisli na male“.

4.3.Spodbujanje pripravljenosti za trge za naravovarstvene dobropise

Hkrati z delom na merilih, metodologijah in upravljanju bo potrebno nadaljnje delo za prepoznavanje ponudbe in povpraševanja na trgu ter odpravljanje morebitnih ovir ali ozkih grl. Za to je potrebno nadaljnje ocenjevanje trga in trendov, zlasti glede dejavnikov, ki spodbujajo naložbe, in zmogljivosti akterjev, vključno z malimi kmeti, za ustvarjanje ponudbe naravovarstvenih dobropisov in povpraševanja po njih.

V tem procesu so obstoječe politike EU lahko pomembno gonilo. Pravila o obnovi narave na primer zagotavljajo čvrst okvir za obnovo ekosistemov ter ustvarjajo predvidljive signale povpraševanja za javne in zasebne vlagatelje. So temelj za ustvarjanje ukrepov s pozitivnim vplivom na naravo, ki jih je mogoče priznati in preveriti. Potencial naravovarstvenih dobropisov za financiranje obnove narave kot dopolnilo javnemu financiranju in drugemu zasebnemu financiranju bo priznan v prihodnjem poročilu o financiranju obnove narave 46 .

4.4.Zagonska javna sredstva za začetek naravovarstvenih dobropisov

Razvoj zanesljivih in nadgradljivih trgov za naravovarstvene dobropise je mogoče dodatno podpreti s ciljno usmerjenimi zagonskimi javnimi ali javno-zasebnimi sredstvi ali mehanizmi za zmanjševanje tveganja, da se nagradijo in razširijo zgodnje pobude za certificiranje biotske raznovrstnosti in naravovarstvenih dobropisov, ki so bistvenega pomena za privabljanje zasebnega kapitala. Brez te vnaprejšnje podpore bo širitev naravovarstvenega financiranja še naprej omejena zaradi visokih transakcijskih stroškov, razdrobljenih informacij in negotovosti glede donosov. Raziskovalno delo že poteka s svetovalnim vozliščem InvestEU Evropske investicijske banke 47 , tudi na področju obnove šotišč, ter s pobudo Green Assist v okviru programa LIFE 48 , da bi razvili praktične pristope za premoščanje vrzeli med ponudbo naravovarstvenih dobropisov in povpraševanjem po njih.

Čeprav certificiranje ponuja možnost predplačila, še vedno predstavlja strošek za izvajalce. Poleg tega vzpostavitev sistema upravljanja prinaša stroške in upravno breme za zasebni in javni sektor, čeprav naj bi bili ti stroški pokriti z vrednotenjem naravovarstvenih dobropisov.

Kot predhodnik naravovarstvenih dobropisov, ki jih financira zasebni sektor, imajo lahko zagonska javna sredstva, vključno s sredstvi EU, ki so na voljo za podporo konkurenčnosti EU in inovativnim evropskim projektom v okviru čistega prehoda, pomembno vlogo, saj bi zagotavljala jamstva in/ali predvidljiv vir prihodkov akterjem, ki bi izvajali ukrepe s pozitivnim vplivom na naravo.

4.5.Naslednji koraki

Komisija bo v obdobju 2025–2027 sprejela zgoraj opisane ukrepe za pomoč pri razvoju trgov za naravovarstvene dobropise v tesnem sodelovanju z državami članicami, deležniki in mednarodnimi partnerji. Ker je za uspeh naravovarstvenih dobropisov ključno sodelovanje kmetov in gozdarjev, bo Komisija tesno vključila Evropski odbor za kmetijstvo in prehrano 49 .

To sodelovalno delo bo utrlo pot nadaljnjemu preučevanju možnosti politik, vključno s tem, kako bi lahko obstoječo ogljično ureditev izkoristili za vzpostavitev novega sklopa, namenjenega naravovarstvenim dobropisom, pri čemer bi omejili stroške izvajanja v skladu s cilji poenostavitve. Ker so trgi za naravovarstvene dobropise še v povojih, bi lahko preučili širše mehanizme za spodbujanje ustvarjanja povpraševanja, vključno s spodbujanjem uporabe prek pravil o razkritju in javnem naročanju, davčnih spodbud, sektorskih zahtev ali drugih regulativnih orodij.

Izkušnje, pridobljene iz nacionalnih shem, pilotnih projektov, mednarodnih primerov in akademskih krogov, bodo prispevale k temu procesu ter zagotovile, da bodo morebitni novi instrumenti temeljili na znanosti, bili praktično izvedljivi in usklajeni s cilji EU ter mednarodnimi cilji.

Zaključek

Koraki, opisani v tem časovnem načrtu, začrtujejo pot za preoblikovanje teh temeljev v politične ukrepe z zanesljivimi metodologijami, trdnimi postopki certificiranja in vključujočimi okviri upravljanja ter omogočanjem zanesljive ponudbe naravovarstvenih dobropisov in povpraševanja po njih. Pri tem bo že od samega začetka poudarek na zagotavljanju subsidiarnosti, integritete, enostavnosti in zmanjševanju upravnega bremena.

Vsi deležniki so vabljeni, da predložijo svoja stališča in prispevke o elementih, navedenih v tem časovnem načrtu, ter o vseh drugih vprašanjih, ki jih želijo izpostaviti v zvezi z naravovarstvenimi dobropisi.

(1) Evropska centralna banka, „Nature's bell tolls for thee, economy!“ (Komu zvoniš, narava: gospodarstvu?), govor, 22. maj 2025. https://www.ecb.europa.eu/press/key/date/2025/html/ecb.sp250522~b371549cb6.sl.html .

(2) Biotska raznovrstnost pomeni „spremenljivost med živimi organizmi iz vseh virov, med drugim vključno s kopenskimi, morskimi in drugimi vodnimi ekosistemi ter ekološkimi kompleksi, katerih del so; to zajema raznovrstnost znotraj vrst in med vrstami ter raznovrstnost ekosistemov“ ( člen 2 , Konvencija o biološki raznovrstnosti). „Narava“ je podobno kot v konceptualnem okviru Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) širši pojem, ki zajema naravni svet, vključno z biotsko raznovrstnostjo in njeno interakcijo z okoljem. Uporaba „certificiranja“ in „dobropisov“ je pojasnjena v oddelku 2.

(3) Vizija za kmetijstvo in prehrano: skupno oblikovanje kmetijskega in živilskega sektorja, ki bo privlačen za prihodnje generacije; COM(2025) 75 final. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:52025DC0075 .

(4) Evropska strategija za odpornost v zvezi z vodo; COM(2025) 280 final. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52025DC0280&qid=1752826727780 .

(5) Evropski pakt za oceane; COM(2025) 281 final. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=comnat:COM_2025_0281_FIN .

(6) Svetovni gospodarski forum, Nature Risk Rising: Why the Crisis Engulfing Nature Matters for Business and the Economy (Tveganje, povezano z naravo, narašča: zakaj je kriza, ki je prizadela naravo, pomembna za poslovanje in gospodarstvo), 19. januar 2020. https://www.weforum.org/publications/nature-risk-rising-why-the-crisis-engulfing-nature-matters-for-business-and-the-economy/ . Skupno raziskovalno središče, The EU economy’s dependency on nature (Odvisnost gospodarstva EU od narave), JRC 140003, 28. februar 2025. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC140003 .

(7) Ceglar, A., Parker, M., Pasqua, C., Boldrini, S., Gabet, M. et al., Economic and financial impacts of nature degradation and biodiversity loss (Gospodarske in finančne posledice degradacije narave in izgube biotske raznovrstnosti). Ekonomski bilten Evropske centralne banke (ECB), št. 6, 2024. https://www.ecb.europa.eu/press/economic-bulletin/articles/2024/html/ecb.ebart202406_02~ae87ac450e.sl.html .

(8) Te ekosistemske storitve so oskrba s pridelki, oskrba z lesom, opraševanje, sekvestracija ogljika, obvladovanje poplav, čiščenje voda, rekreacija v naravi, oskrba z vodo, filtracija zraka, ulov morskih rib. Evropska komisija: Eurostat, Vysna, V., Maes, J., Petersen, J.-E., La Notte, A. et al., Accounting – for ecosystems and their services in the European Union (INCA) – Final report from phase II of the INCA project aiming to develop a pilot for an integrated system of ecosystem accounts for the EU (Računovodstvo za ekosisteme in njihove storitve v Evropski uniji (INCA). Končno poročilo o fazi II projekta INCA, katerega cilj je razviti pilotni projekt za integriran sistem ekosistemskih računov za EU) – izdaja iz leta 2021, Urad za publikacije, 2020. https://data.europa.eu/doi/10.2785/197909 . La Notte, A., Grammatikopoulou, I., Zurbaran-Nucci, M., Marques, A., Ferrini, S. et al., Linking accounts for ecosystem services and benefits to the economy through bridging (LISBETH). Part II, How to use ecosystem services accounting to provide the financial sector with a more robust, systematic and consistent environmental metric (Povezovanje računov za ekosistemske storitve in koristi za gospodarstvo prek premostitve (LISBETH). 2. del, Kako uporabiti računovodstvo ekosistemskih storitev za zagotavljanje bolj robustnih, sistematičnih in doslednih okoljskih meril za finančni sektor), Urad za publikacije Evropske unije, 2022. https://data.europa.eu/doi/10.2760/010621 .

(9) V obdobju 2021–2027 je prispevek za biotsko raznovrstnost po oceni znašal približno 64 milijard EUR iz skupne kmetijske politike, 16 milijard EUR iz kohezijskih politik in 7 milijard EUR iz programa Obzorje Evropa: Evropska komisija, Biodiversity mainstreaming (Vključevanje vidikov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo), spletišče Evropske komisije. https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/performance-and-reporting/horizontal-priorities/green-budgeting/biodiversity-mainstreaming_sl

(10)   Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost: Sklep, sprejet na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti: CBD/COP/DEC/15/4. https://www.cbd.int/gbf .

(11) Pregled izvajanja okoljske politike za leto 2025 (v pripravi).

(12) Evropska komisija, GD za konkurenco, „State aid Legislation“ (Zakonodaja o državni pomoči). https://competition-policy.ec.europa.eu/state-aid/legislation_sl .

(13)   https://www.naturepositive.org/what-is-nature-positive/ . Glej tudi Lammerant, J. in Verhelst, J., Nature positive in a business context: current working definition (Pozitiven vpliv na naravo v poslovnem okolju: sedanja delovna opredelitev), Tematsko poročilo v imenu platforme EU za podjetja in biotsko raznovrstnost, december 2022. Na voljo na https://green-forum.ec.europa.eu/news/how-positive-will-nature-positive-be-eu-bb-platform-thematic-report-provides-meaningful-insights-2022-12-16_sl . Glej tudi pobudo Nature Positive: https://www.naturepositive.org/what-is-nature-positive/ .

(14) Turo, K. J., Reilly, J. R., Fijen, T. P. M., Magrach, A. in Winfree, R. (2024) „Insufficient pollinator visitation often limits yield in crop systems worldwide“ (Nezadostno obiskovanje opraševalcev pogosto omejuje donos v pridelovalnih sistemih po vsem svetu), Nature Ecology & Evolution, 8(9), str. 1612–1622. Na voljo na https://www.nature.com/articles/s41559-024-02460-2 .

(15)  Marsden, L., Ryan-Collins, J., Abrams, J. in Lenton, T. (2024). Ecosystem tipping points: Understanding risks to the economy and financial system (Prelomne točke ekosistemov: razumevanje tveganj za gospodarstvo in finančni sistem). Inštitut UCL za inovacije in javni interes, poročilo o politiki 2024/03. Na voljo na https://www.ucl.ac.uk/bartlett/public-purpose/2024/apr/ecosystem-tipping-points .

(16) Manshanden, M., Jellema, A., Sukkel, W., Hennen, W. H. G. J., Jongeneel, R. et al. (2023), Regenerative agriculture in Europe: An overview paper on the state of knowledge and innovation in Europe (Regenerativno kmetijstvo v Evropi: pregledni prispevek o stanju znanja in inovacij v Evropi). Wageningen Economic Research. https://doi.org/10.18174/629483 . Borgman, E., Fischer Bogason, R., Engelbrecht Hansen, A., Møller Nielsen, A. in Bennun, L. (2023), Biodiversity and financing: Review of tools in the Nordic countries (Biotska raznovrstnost in financiranje: pregled orodij v nordijskih državah). https://norden.diva-portal.org/smash/record.jsf?pid=diva2%3A1803819&dswid=5871 .

(17)  Globalna koalicija za morske alge in EIB, „Financing opportunities for EIB in support of sustainable seaweed and bivalve sectors in the EU, and criteria to ensure their sustainability“ (Priložnosti za financiranje EIB v podporo trajnostnim sektorjem morskih alg in školjk v EU ter merila za zagotovitev njihove trajnostnosti), 13. marec 2025. https://www.safeseaweedcoalition.org/europe-seaweed-bivalve-report/ .

(18) Svetovni gospodarski forum (2024), Financing the Nature-Positive Transition: Understanding the Role of Banks, Investors and Insurers (Financiranje prehoda na pozitiven vpliv na naravo: razumevanje vloge bank, vlagateljev in zavarovalnic). Brifing za izvršnega direktorja. https://www3.weforum.org/docs/WEF_Financing_Nature-Positive_CEO_Briefing_2024.pdf .

(19) Mreža za ozelenitev finančnega sistema (NGFS), Nature-related Financial Risks: a Conceptual Framework to guide Action by Central Banks and Supervisors (Finančna tveganja, povezana z naravo: konceptualni okvir za usmerjanje ukrepov centralnih bank in nadzornikov). 7. september 2023. https://www.ngfs.net/en/press-release/ngfs-publishes-conceptual-framework-nature-related-financial-risks-launch-event-paris .

(20) Evropska investicijska banka, Hudson, G., Hart, S. in Verbeek, A., Investing in nature-based solutions – State-of-play and way forward for public and private financial measures in Europe (Vlaganje v sonaravne rešitve – trenutno stanje in nadaljnje smernice za javne in zasebne finančne ukrepe v Evropi), Evropska investicijska banka, 2023. https://data.europa.eu/doi/10.2867/031133 .

(21) Svetovni gospodarski forum, „Davos Manifesto 2020: The Universal Purpose of a Company in the Fourth Industrial Revolution“ (Manifest iz Davosa iz leta 2020: splošni namen podjetja v četrti industrijski revoluciji), 2. december 2019. https://www.weforum.org/stories/2019/12/davos-manifesto-2020-the-universal-purpose-of-a-company-in-the-fourth-industrial-revolution/ .

(22) Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022). https://eur-lex.europa.eu/eli/dir/2022/2464/oj .

(23) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019). https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2019/2088/oj .

(24) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020). https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2020/852/oj .

(25)  Glej na primer delovno skupino NetworkNature za finance in poslovne modele (za sonaravne rešitve) v gospodarstvu s pozitivnim vplivom na naravo. Več informacij je na voljo na tej povezavi .

(26) S hierarhijo blažitvenih ukrepov EU, ki je pravno določena v direktivi o pticah in direktivi o habitatih (Direktiva 2009/147/ES in Direktiva Sveta 92/43/EGS), pa tudi v smernicah EU o vključevanju ekosistemov in njihovih storitev v odločanje, se od nosilcev projektov zahteva, da preprečijo stranske učinke, jih zmanjšajo na najnižjo možno raven in le v skrajnem primeru izravnajo.

(27) Uredba (EU) 2024/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2024 o obnovi narave in spremembi Uredbe (EU) 2022/869 (UL L, 2024/1991, 29.7.2024). https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2024/1991/oj .

(28) Vallecillo, S., Maes, J., Teller, A., Babí Almenar, J., Barredo, J. I. et al., EU-wide methodology to map and assess ecosystem condition – Towards a common approach consistent with a global statistical standard (Metodologija EU za kartiranje in ocenjevanje stanja ekosistemov – K skupnemu pristopu, ki bo skladen z globalnim statističnim standardom), Urad za publikacije Evropske unije, 2022, https://data.europa.eu/doi/10.2760/13048 . Maes, J., Bruzón, A. G., Barredo, J. I., Vallecillo S., Vogt, P. et al. „Accounting for forest condition in Europe based on an international statistical standard“ (Upoštevanje stanja gozdov v Evropi na podlagi mednarodnega statističnega standarda). Nat Commun 14, 3723 (2023). https://doi.org/10.1038/s41467-023-39434-0 .

(29) Sistem Združenih narodov za integrirano okoljsko in ekonomsko računovodstvo, „Ecosystem Accounting“ (Ekosistemsko računovodstvo), spletišče sistema, https://seea.un.org/ecosystem-accounting .

(30) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018). https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2018/848/oj .

(31)  Glej odprtokodno podatkovno zbirko , ki jo je razvilo podjetje BloomLabs. Ali glej: Pollination Group, State of voluntary biodiversity credit markets (Stanje prostovoljnih trgov dobropisov za biotsko raznovrstnost), oktober 2023. https://pollinationgroup.com/global-perspectives/understanding-the-current-state-of-voluntary-biodiversity-markets/ .

(32) Več informacij o BCA: https://www.biodiversitycreditalliance.org/ .

(33) Več informacij o WEF: https://initiatives.weforum.org/financing-for-nature/biodiversitycreditsinitiative .

(34) Več informacij o IAPB: https://www.iapbiocredits.org/ .

(35) Več informacij o TNFD: https://tnfd.global/ .

(36) Več informacij o SBTN: https://sciencebasedtargetsnetwork.org/ .

(37) Glej: https://www.ecologie.gouv.fr/politiques-publiques/sites-naturels-compensation-restauration-renaturation .

(38) Več informacij o modelu Peatland Finance Ireland: https://peatlandfinance.ie/ .

(39) Glej: https://ym.fi/en/voluntary-nature-values-market .

(40) Glej: https://www.legislation.gov.uk/ukpga/2021/30/schedule/14/enacted .

(41) Ecosystem Marketplace, State of the Voluntary Carbon Market, Meeting the Moment: Renewing Trust in Carbon Finance (Stanje na prostovoljnem trgu ogljika, pravo dejanje v tem trenutku: obnavljanje zaupanja v financiranje ogljika), 29. maj 2025. https://www.forest-trends.org/publications/2025-state-of-the-voluntary-carbon-market/.

(42)  Uredba (EU) 2024/3012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o vzpostavitvi okvira Unije za certificiranje trajnih odvzemov ogljika, gospodarjenja z ogljikom in shranjevanja ogljika v izdelkih (UL L, 2024/3012, 6.12.2024). https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2024/3012/oj .

(43)  Evropska komisija, GD za okolje, EU delivers on global financing commitments to protect nature at COP 16 (EU uresničuje globalne finančne zaveze za varstvo narave na konferenci pogodbenic COP 16), članek, spletišče Evropske komisije, 31. oktober 2024. https://environment.ec.europa.eu/news/cop16-eu-delivers-global-financing-commitments-protect-nature-2024-10-31_sl .

(44) Več informacij o projektu Leveraging Earth Observation for Nature Finance (Izkoriščanje opazovanja Zemlje za naravovarstveno financiranje): https://www.leon-naturefinance.org/ .

(45) Več informacij o storitvah Copernicus: https://www.copernicus.eu/en/copernicus-services .

(46) Člen 21(7) Uredbe (EU) 2024/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2024 o obnovi narave in spremembi Uredbe (EU) 2022/86.

(47) Več informacij o svetovalnem vozlišču InvestEU: https://investeu.europa.eu/investeu-programme/investeu-advisory-hub_sl .

(48) Več informacij o pobudi Green Assist: https://cinea.ec.europa.eu/green-assist-green-advisory-service-sustainable-investments-support_sl .

(49)   https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?lang=sl&groupID=3976 .