EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 7.5.2025
COM(2025) 191 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
o revidiranem akcijskem načrtu makroregionalne strategije EU za
jadransko-jonsko regijo
{SWD(2025) 114 final}
Kazalo
1. UVOD
2. DOSEŽKI STRATEGIJE
3. REVIDIRANI AKCIJSKI NAČRT
4. STEBRI
5. HORIZONTALNE TEME
6. MEDSEKTORSKE TEME
7. IZVAJANJE STRATEGIJE
8. ZAKLJUČEK
1.UVOD
Evropski svet je med letoma 2009 in 2015 podprl oblikovanje štirih makroregionalnih strategij Evropske unije. Strategije od držav članic zahtevajo, da združijo vire in pri sodelovanju uporabijo medsektorski pristop upravljanja na več ravneh, in tako obravnavajo vprašanja, ki jih nobena posamezna država ne more učinkovito obravnavati sama. Vse makroregionalne strategije prinašajo rezultate, ki podpirajo zeleni, digitalni in pravični prehod, regionalni razvoj in rast. Strategije uspešno delujejo že več kot desetletje. Makroregionalni koncept je privlačen in deležen velike pozornosti javnih in zasebnih deležnikov ter deležnikov iz akademskih krogov in civilne družbe po vsej Evropi.
Evropski svet je leta 2014 potrdil oblikovanje makroregionalne strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (v nadaljnjem besedilu: strategija), tretje od štirih predvidenih strategij. V regiji živi več kot 70 milijonov prebivalcev in zajema 10 držav: štiri države članice EU (Hrvaška, Grčija, Italija in Slovenija), pet držav kandidatk (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija) in ena tretja država (San Marino). Teh deset držav enakopravno sodeluje pri vrsti vprašanj, ki jih je mogoče rešiti le skupaj v korist vsake države in celotne regije.
Ta strategija je edinstvena, saj je edina makroregionalna strategija, v kateri je držav kandidatk za članstvo v EU več kot sodelujočih držav članic. Predstavlja tudi enega največjih izzivov v smislu velikih socialno-ekonomskih razlik v regiji. Sodelujočim državam je skupna potreba po čezmejnem in nadnacionalnem reševanju izzivov, s katerimi se sooča regija: posledice podnebnih sprememb, morski odpadki in smeti se ne ustavijo na meji. Poleg tega lahko regija uspeva z usklajenim in poglobljenim sodelovanjem med državami, na primer na področju prometa, energije in trajnostnega turizma. Tudi socialne razlike je mogoče bolje odpraviti z doslednim regionalnim pristopom. Z opiranjem na podporo v okviru te strategije imajo države Zahodnega Balkana koristi od tesnejšega sodelovanja na petih ključnih področjih, kar jim pomaga na poti k vključevanju v EU, na primer pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, določenega v evropskem zelenem dogovoru.
Jadransko-jonska regija ima bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, bogate naravne vire in visoko raven biotske raznovrstnosti. Ima velik potencial za razvoj obnovljivih virov energije in kakovostno proizvodnjo hrane. Vendar se sooča tudi s številnimi izzivi. Podnebne spremembe imajo za to območje velike posledice. Glede na analizo, opravljeno za zeleno agendo za Zahodni Balkan, se bodo v tej regiji do konca tega stoletja temperature dvignile za do 4 stopinje Celzija 1 . Požari v naravi in suša že vsako leto povzročajo velike težave. Prometni in energetski sistemi so razdrobljeni, pogosto zastareli, številna območja pa še vedno niso dobro povezana. Zeleni prehod je treba pospešiti. Razviti je treba trajnostni ribolov in sektor akvakulture v Jadranskem in Jonskem morju ter preprečiti prelov. Množični turizem v nekaterih delih regije ima negativen vpliv, kar kaže na potrebo po skupnem, usklajenem in močnejšem upravljanju turizma.
Vključitev držav kandidatk Zahodnega Balkana v Evropsko unijo je glavna prednostna naloga EU. Podobno je za države kandidatke, ki sodelujejo v strategiji, pomembna prednostna naloga pristop k EU 2 . Kljub temu pristopni proces poteka razmeroma počasi. Nizka stopnja konvergence je velik problem za regijo Zahodnega Balkana; njen bruto domači proizvod na prebivalca trenutno znaša približno 35 % povprečja v EU. To pomeni pomanjkanje sredstev za pristopni proces in z njim povezane reforme, kar povzroča obsežno izseljevanje in problem depopulacije 3 .
V zadnjem desetletju so se zvrstile številne krize, saj je začetek vojne agresije Rusije proti Ukrajini privedel do novih, manj stabilnih geopolitičnih razmer. Splošni cilj strategije v tem desetletju je spodbujati gospodarsko in socialno blaginjo ter rast v regiji z izboljšanjem njene privlačnosti, konkurenčnosti in povezljivosti. Ta cilj ostaja veljaven. Vendar je treba strategijo posodobiti, da bo odražala nedavni razvoj dogodkov in zagotavljala boljše rešitve za zahtevne in večplastne izzive, s katerimi se sooča regija.
To sporočilo obravnava revidirani akcijski načrt, pripravljen v okviru strategije. V njem so pojasnjeni ozadje, utemeljitev, kaj se je spremenilo in kako se bo strategija odzivala na nove in prihodnje spremembe.
2.DOSEŽKI STRATEGIJE
Doseganje rezultatov pri ključnih prednostnih nalogah EU
Strategija je že od začetka prinesla vrsto pozitivnih in uspešnih rezultatov na najrazličnejših področjih. Prispevala je k okrepitvi regionalnega sodelovanja in mreženja v okviru štirih začetnih tematskih stebrov. Strategija je bila uspešna pri doseganju rezultatov v regiji v zvezi s prednostnimi nalogami EU za obdobje 2019–2024. Zlasti je bila uspešna pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora, evropske zelene agende za Zahodni Balkan in izvajanju evropske digitalne strategije, in sicer z zagotavljanjem medsektorskega pristopa, ki temelji na upravljanju na več ravneh in širokem vključevanju deležnikov. Prispevala je tudi k izboljšanju celostnega in trajnostnega upravljanja pomorskega prostora in obalnih območij Jadranskega in Jonskega morja. Poleg tega je strategija ključne pobude EU prilagodila posebnim potrebam in razmeram v regiji.
Strategija je imela ključno vlogo tudi pri podpiranju držav Zahodnega Balkana, ki jim je koristila njihova vloga enakovrednih partneric v strategiji. Strategija je pripomogla k vzpostavitvi celovitega večstranskega sistema upravljanja in zagotovila večjo stabilnost v regiji, poleg tega pa spodbudila miren politični in upravni dialog o vprašanjih skupnega interesa za sodelujoče države.
Oprijemljivi rezultati za državljane in državljanke
Učinek strategije za državljane in državljanke je mogoče najučinkoviteje dokazati s primeri posebnih projektov, ki so bili opredeljeni, zagotovljeni in izvedeni v okviru strategije.
Strategija je izboljšala upravljanje morskih bazenov v regiji s krepitvijo upravnih in institucionalnih zmogljivosti na področju gospodarjenja z morji. Projekt „PoWER“ (Ports as driving Wheels of Entrepreneurial Realm – pristanišča kot pogonska sila v podjetniškem okolju) je podprl razvoj pristanišč kot inovacijskih vozlišč za izkoriščanje njihovega poslovnega potenciala in spodbujanje sodelovanja med ključnimi akterji v inovacijski dobavni verigi.
Strategija je tudi diverzificirala turistične proizvode in storitve v regiji, hkrati pa obravnavala sezonsko naravo povpraševanja po celinskem, obalnem in pomorskem turizmu. V zvezi s tem je cilj projekta „ADRIONCYCLETOUR“ (jadransko-jonska kolesarska pot za trajnostni turizem) vzpostaviti obalno kolesarsko pot vzdolž celotne obale vseh partnerskih držav, od Italije do Grčije. Promovira zgodovinsko, umetniško, kulturno in naravno dediščino regije ter se osredotoča na ekološki turizem. Ta projekt je uspešen primer „procesa vgrajevanja“, kar pomeni, da so zamisli in prednostne naloge strategije vgrajene v več programov financiranja v regiji, pri čemer različni programi zagotavljajo financiranje za različne dele projekta 4 .
Proces vgrajevanja
Ta proces vgrajevanja je bistvenega pomena za uspeh strategije, saj tako kot vse makroregionalne strategije nima lastnega proračuna. Izvajanje je odvisno od zmožnosti mobilizacije sredstev iz drugih povezanih virov (EU, nacionalni in regionalni viri ter zasebni sektor) ter od dobro usklajene uporabe sredstev, ki so na voljo na različnih ravneh.
Glavni viri financiranja za izvajanje strategije so skladi kohezijske politike EU, instrument za predpristopno pomoč, naložbe in reforme v okviru načrta za rast za Zahodni Balkan in evropski naložbeni načrt za države Zahodnega Balkana.
Vendar je mogoče proučiti in razviti vse vire financiranja. Na primer, projekt NAMIRS (North Adriatic Maritime Incident Response System – Severnojadranski sistem za odzivanje na pomorske incidente), ki ga sestavljajo mehanizmi sodelovanja in ukrepi za doseganje visoke ravni pripravljenosti in odzivanja na izredna onesnaženja morja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji, je bil razvit v izvedljiv projekt v okviru strategije in se od takrat financira prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite.
Oblikovanje večjega občutka odgovornosti
V postopku revizije akcijskega načrta je bila poudarjena potreba po bolj strateški viziji za izvajanje strategije in bolj sistematičnem pristopu k izboljšanju občutka odgovornosti za strategijo in ozaveščenosti o njej pri vseh sodelujočih državah. Ta točka je bila poudarjena tudi v poročilu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o sodelovanju v jadransko-jonski regiji iz leta 2019 5 .
3.REVIDIRANI AKCIJSKI NAČRT
V zadnjem desetletju so se pojavili številni novi izzivi, vključno s širitvijo EU, podnebnimi spremembami in digitalizacijo, ali pa so bili uvrščeni na politični dnevni red.
Od leta 2022 sodelujoče države v tesnem sodelovanju s Komisijo celovito in usklajeno delujejo na več ravneh, da bi pripravile revidiran akcijski načrt, ki upošteva geopolitične in politične spremembe od leta 2014. Revidirani akcijski načrt odraža tudi izkušnje, pridobljene pri izvajanju strategije v preteklih letih, ter vključuje spremembe v vodenju in upravljanju strategije, uvedene v zadnjem desetletju.
To delo je privedlo do revidiranega akcijskega načrta, ki natančneje odraža potrebe in priložnosti regije ter zagotavlja trdnejši okvir, ki bo sodelujočim državam omogočil učinkovitejše sodelovanje pri doseganju ciljev strategije.
Kaj je novega?
(a) Prva, zelo opazna sprememba revidiranega akcijskega načrta je novi peti steber poleg prvotnih štirih. Ta socialni steber bo osredotočen na ukrepe za spodbujanje udejstvovanja, spretnosti in zaposlovanja mladih, izboljšanje sodelovanja in usklajevanja na področju enakih in vključujočih delovnih pogojev ter spodbujanje socialnih inovacij. Prizadeval si bo tudi za večjo usklajenost s socialnimi politikami EU.
(b) Prejšnji akcijski načrt je vseboval dve medsektorski temi. Revidirani akcijski načrt ima novo strukturo s tremi horizontalnimi in tremi medsektorskimi temami. Horizontalne teme so tako pomembne, da jih je treba vključiti v vse stebre. Medsektorske teme je treba po potrebi in po možnosti vključiti v različne stebre.
Tri horizontalne teme so: širitev, krepitvi zmogljivosti ter raziskave, inovacije in razvoj (za več podrobnosti glej oddelek 5 spodaj).
Tri medsektorske teme so: krožno gospodarstvo, zeleni razvoj podeželja in digitalizacija (za več podrobnosti glej oddelek 6 spodaj).
(c) Vzpostavljena je bila nova upravljavska struktura za podporo učinkovitemu izvajanju. Nova struktura bo pripomogla k izboljšanju institucionalnega in delujočega upravljanja na več ravneh v regiji. Bistveno bo zagotoviti dejavno sodelovanje regij, lokalnih organov, akademskih krogov, mladih, podjetij in organizacij civilne družbe v strategiji.
Sistem upravljanja prvič vključuje že vzpostavljeno podporno točko, ki zagotavlja tehnično in vsebinsko pomoč pri izvajanju akcijskega načrta. Podporna točka bo stalno spremljala splošno uspešnost strategije glede na zastavljene cilje ter glede na učinke in rezultate ter o njej poročala.
4.STEBRI
Jedro revidiranega akcijskega načrta je naslednjih pet stebrov. Predstavljajo najnujnejše izzive in teme, ki bi jim medsektorsko in medregionalno sodelovanje med državami v regiji lahko najbolj koristilo. Revidirani akcijski načrt s tem poudarkom poziva partnerske države, naj si prizadevajo za večjo skladnost politik na vseh geografskih ravneh.
Modro trajnostno gospodarstvo
V okviru prvega stebra je cilj strategije razviti modre in zelene tehnologije za trajnostno proizvodnjo in porabo morske hrane ter pomorsko in morsko upravljanje in storitve za zagotavljanje blaginje obalnih skupnosti ter zaščito celinskega vodnega okolja ter morskega in pomorskega okolja.
Cilj ukrepov v okviru prvega stebra je tudi spodbujanje evropskega pakta za spretnosti in institucionalnih partnerstev, krepitev regionalnega trga s krepitvijo sodelovanja v regiji ter spodbujanje vključevanja deležnikov in poslovnih povezav. Vzpostavitev inovacijskih ekosistemov, ki spodbujajo raziskave in inovacije na področju zelenih in modrih tehnologij v regiji, bo spodbudila socialno-ekonomsko konkurenčnost v povezanih sektorjih, tako na obalnih kot celinskih območjih.
Ukrepi v okviru tega stebra bodo obravnavali tudi potrebo po preprečevanju prelova. Za učinkovito in boljše upravljanje ribištva na morju in v ustreznih celinskih vodah je potrebno tesno usklajevanje med sodelujočimi državami. Usklajeno ukrepanje zahtevata tudi obnovitev in zaščita sladkovodnih virov, da se zagotovi dostop do zdrave in trajnostne sladke vode. Trenutno visoke ravni onesnaženosti v Jadranskem in Jonskem morju ogrožajo morsko okolje v obliki odpadkov, mikroplastike, pesticidov in antibiotikov.
Promet in energetika
Prometne povezave so ključne za gospodarski razvoj. Prometni sistem v regiji je pomanjkljiv, infrastruktura pa je pogosto zastarela, kar ovira gospodarski razvoj in javno uporabo. Železniški promet v regiji zaostaja za povprečjem EU v smislu infrastrukture ter obsega prevoza tovora in števila potnikov. V številnih sodelujočih državah, zlasti na Zahodnem Balkanu, je kakovost železniških sistemov slaba, ceste pa nevarne.
Zato je cilj revidiranega akcijskega načrta povečati zmogljivost in kakovost železniškega in cestnega prometa s povezovanjem omrežij, odpravljanjem ozkih grl in podpiranjem celovitih železniških reform. Strategija bo podpirala uporabo pobud iz načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, zlasti v urbanih vozliščih z močnimi trendi urbanizacije. Izboljšala bo varnost in zaščito pristaniških dejavnosti ter razvila konkurenčen in dobro povezan makroregionalni pristaniški sistem.
Cilj revidiranega akcijskega načrta je tudi spodbujanje zanesljivosti oskrbe z energijo in povečanje konkurenčnosti dobave energije. Končni cilj je razviti dobro delujoče trge električne energije, in sicer z odpravo reguliranih maloprodajnih cen električne energije, zmanjšanjem prezasedenosti omrežja, vključevanjem obnovljivih virov energije v električna omrežja in omogočanjem neovirane čezmejne izmenjave električne energije. Prehod na energijo iz obnovljivih virov trenutno omejuje pomanjkanje zmogljivosti omrežja za dispečiranje nihajoče energije iz obnovljivih virov. Oceniti in odpraviti je treba ozka grla pri uporabi in distribuciji sončne in vetrne energije. Razogljičenje energetskih sistemov in prehod na gospodarstva z ničelnimi neto emisijami ogljika bosta omogočila obsežno uvajanje obnovljivih virov energije in drugih nizkoogljičnih energetskih možnosti, večjo energijsko učinkovitost in obsežnejšo elektrifikacijo.
Okolje
Na jadransko-jonsko regijo vse bolj vplivajo podnebne spremembe, vključno z dvigovanjem morske gladine, erozijo, poseganjem v morje, pronicanjem slane vode, pomanjkanjem vode, sušami in izgubo biotske raznovrstnosti.
Pomorski promet močno vpliva na morsko okolje, pomorske poti z gostim prometom pa so žariščne točke nesreč v smislu razlitij nafte. Še ena pomembna problematika je prelov, onesnaževanje s kopnega pa je velik morski izziv, ki ga povzročajo izpusti onesnaževal v morje. Ključno je učinkovito ravnanje z odpadki, zlasti vzdolž obale, kar poudarja pomen celostnega pristopa k reševanju tega problema.
Morsko in obalno biotsko raznovrstnost v regiji je treba zaščititi. Ukrepi v okviru tega stebra bodo osredotočeni na boljše upravljanje biotske raznovrstnosti ter boljše usklajevanje pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij. Obravnavati je treba okoljske probleme, ki izhajajo iz balastne vode in drugih izpustov v morje iz celinskih voda in somornic. Gospodarjenje z naravnimi viri na zavarovanih območjih se bo izboljšalo s krepitvijo čezmejnega sodelovanja.
Trajnostni turizem
Regija je močno odvisna od turizma. Jasno je, da je treba bolje upravljati turistične tokove, da se uravnovesi povpraševanje v različnih sezonah, prepreči brezposelnost v nizkih sezonah in negativni vpliv prekomernega turizma na naravo in lokalno okolje v visokih sezonah.
Potrebni so ukrepi za dvig ravni znanja malih turističnih podjetij in deležnikov v turizmu o trajnostnem in pametnem upravljanju destinacij. Zagotovljena bo podpora za pripravo nacionalnih smernic o usposabljanju in izobraževanju v turističnem sektorju ter za učinkovito izvajanje evropskega pakta za spretnosti v turističnem ekosistemu.
Podpora bo namenjena tudi spodbujanju podeželskega turizma in ekoloških proizvodov ter spodbujanju koncepta sredozemske prehrane. Obstaja velik potencial za tesnejše povezave med trajnostnim turizmom in živilskim sektorjem, kar lahko privede do konkurenčnih prednosti, ki spodbujajo gospodarsko, okoljsko in socialno trajnostnost regije. Na splošno bo akcijski načrt okrepil konkurenčnost, odpornost in trajnostnost živilskega in kmetijskega sektorja.
Večja socialna kohezija
Jadransko-jonska regija se sooča z velikimi socialnimi in gospodarskimi izzivi, vključno s staranjem prebivalstva, neravnovesjem na trgu dela, socialno izključenostjo, pritokom beguncev, območji revščine in depopulacijo.
Cilj ukrepov v okviru novega petega stebra je uskladiti regijo s strategijami in politikami EU za izboljšanje socialne kohezije in spodbujanje udejstvovanja mladih, spretnosti, enakih možnosti in dostopa do trga dela. Strategija bo uporabila presečni pristop na teh področjih in razvila ukrepe, ki bodo opolnomočili mlade in povečali njihovo sposobnost dejavne udeležbe v družbenem in gospodarskem življenju. Spodbujala bo enako in vključujoče delovno okolje ter razvijala in usklajevala politike na področju spretnosti, da bi povečala možnosti za zaposlitev. Gradila bo na konceptu socialnih inovacij in socialnega gospodarstva, tako da bo okrepila sodelovanje in prenos znanja na tem področju ter spodbujala jadransko-jonski ekosistem, ki bo spodbujal socialne inovacije.
5.HORIZONTALNE TEME
Glede na celostno in usklajeno naravo vprašanj, ki jih obravnava strategija, mora vseh pet stebrov zajemati naslednje tri horizontalne teme.
Širitev
Hitre spremembe geopolitičnih razmer v zadnjih letih po vojni agresiji Rusije proti Ukrajini so preoblikovale politični in gospodarski okvir za regijo. Širitev Evropske unije je postala glavna prednostna naloga EU. Ta strategija bo podpirala države kandidatke pri pospeševanju pristopnega procesa in tesnejšem usklajevanju z EU.
Vsi stebri strategije bodo upoštevali razsežnost širitve in bodo prispevali k pristopnemu procesu z izvajanjem s tem povezanih ukrepov. To bo vključevalo podporo reformam, pripravo načrtov in skupno oblikovanje projektov na različnih področjih, kar bo privedlo do boljšega usklajevanja s politikami EU in hitrejšega vključevanja držav kandidatk v EU.
Krepitev zmogljivosti
Zanesljiva in učinkovita upravna zmogljivost je predpogoj za uspešen proces upravljanja in izvajanje ukrepov, načrtovanih v okviru makroregionalne strategije. Večdržavna in večpartnerska narava takega dela zahteva močne mehanizme usklajevanja v sodelujočih državah in med njimi. Hkrati je krepitev zmogljivosti sestavni del širitvenega procesa: države kandidatke morajo razviti lastne upravne zmogljivosti, da bodo pripravljene in sposobne izpolnjevati zahteve za članstvo v EU.
Zato bodo vsi stebri strategije po potrebi prispevali k ukrepom za krepitev zmogljivosti in izboljšanje kakovosti upravljanja v regiji.
Raziskave, inovacije in razvoj
Raziskave in inovacije so nepogrešljive prednostne naloge za razvoj in uspeh države in njene širše regije. Nepogrešljiva je tudi sposobnost pretvorbe inovativnih rešitev v blago in storitve, ki se lahko prodajajo na trgu. Revidirani akcijski načrt bo pomagal usklajevati znanost in raziskave v državah kandidatkah z evropskim raziskovalnim prostorom ter tako podpiral inovativna MSP in zagonska podjetja po vsej regiji.
Vsi stebri bodo po potrebi prispevali h krepitvi raziskav in inovacij v regiji. Ukrepi bodo povezani s strategijami pametne specializacije, ki so jih vzpostavile države in regije.
6.MEDSEKTORSKE TEME
Med revizijo akcijskega načrta je bilo opredeljenih več tem, ki bi lahko same po sebi oblikovale tematske stebre. Vendar je bilo po preučitvi ugotovljeno, da se te teme prekrivajo z več drugimi stebri. Da bi se izognili ustvarjanju prevelikega števila stebrov, so bile te tri dodatne teme zasnovane kot medsektorske teme za ukrepanje v okviru več stebrov.
Krožno gospodarstvo
Podnebne nevtralnosti ni mogoče doseči brez prehoda na popolnoma krožno gospodarstvo. Model krožnega gospodarstva, ki vključuje čim daljše ohranjanje vrednosti in virov v gospodarstvu ter čim večje zmanjšanje nastajanja odpadkov, zmanjšuje pritisk na naravne vire in podpira trajnostno rast.
Revidirani akcijski načrt predvideva izvajanje pristopov krožnega gospodarstva v številnih sektorjih. To bo zlasti zajeto v prvem stebru s poudarkom na zeleni in modri tehnologiji za zmanjšanje človekovega vpliva na okolje in vode, drugem stebru, ki se osredotoča na energijo iz obnovljivih virov, in četrtem stebru, ki se osredotoča na trajnostni in zeleni turizem.
Zeleni razvoj podeželja
Precejšen del jadransko-jonske regije predstavlja podeželje. Opredelitev zelenega razvoja podeželja kot medsektorskega vprašanja poudarja pomen in izziv iskanja ravnovesja med „modrim“ in „zelenim“ razvojem širše regije.
Ukrepi bodo skladni z dolgoročno vizijo za podeželska območja EU 6 in paktom EU za podeželje, da bi do leta 2040 napredovali v smeri močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij. Zajemali bodo zlasti demografske izzive in podpirali uresničevanje pravice državljanov, da ostanejo v domačem kraju. Revidirani akcijski načrt v različnem obsegu vključuje povezave z zelenim razvojem podeželja v okviru vseh petih stebrov, s poudarkom na podpiranju lokalnih ribiških skupnosti, trajnostni proizvodnji energije, mobilnosti, okoljskih in kmetijskih praksah ter preprečevanju bega možganov. Odraža se tudi v horizontalnih temah v zvezi z boljšimi življenjskimi pogoji in povezljivostjo.
Digitalizacija
Digitalni prehod je bistven za konkurenčnost podjetij v regiji. Strategija bo podpirala ukrepe za digitalizacijo v vseh gospodarskih sektorjih, pri čemer bo zagotovila, da bodo koristi na voljo vsem državljanom in državljankam ter deležnikom. Prednostna naloga strategije je vzpostavitev mreže vozlišč digitalnih inovacij v regiji. Nato se bo pozornost preusmerila na podporo vzpostavitvi močnejših povezav znotraj omrežja. Digitalizacija vpliva na vse sektorje; ukrepi na tem področju bodo zato vključeni v vse stebre strategije.
7.IZVAJANJE STRATEGIJE
Upravljanje strategije je strukturirano na treh ravneh: politični, usklajevalni in izvedbeni. Na teh ravneh več izzivov za proces upravljanja še vedno kaže, da so možne izboljšave. Omejena vključenost institucij, visoka stopnja fluktuacije zaposlenih in omejeni rezultati procesa vgrajevanja so dejavniki, ki so v preteklosti ogrozili učinkovitost strategije.
V zvezi s tem so si sodelujoče države in ključni deležniki močno prizadevali za vzpostavitev in zagotovitev uspešnejšega in učinkovitejšega upravljanja strategije na vseh ravneh.
V ta namen je bistveno okrepiti politično zavezanost: nacionalni, regionalni in lokalni organi zadevnih držav bi morali zagotoviti bolj strateško vodstvo, da bi premostili vrzel med ambicioznimi političnimi zavezami in zmožnostjo uprav, da jih izpolnijo.
Upravljanje revidirane strategije bo okrepilo tudi zmogljivost upravljanja na strateški ravni, povečalo učinkovitost odločanja in utrdilo pristop, ki temelji na rezultatih. Poleg tega bo strategija okrepila vlogo deležnikov, ustvarila večji občutek odgovornosti ter jih spodbudila k povezovanju, sodelovanju in udeležbi pri izvajanju in razvoju strategije. Jasne povezave z oblikovanjem politik na nacionalni in regionalni ravni bodo prispevale k večji vključenosti resornih ministrstev, drugih javnih organov in civilne družbe ter k okrepitvi politične podpore in izvajanja v sodelujočih državah.
Politične, usklajevalne in izvedbene ravni upravljanja
Politično raven upravljanja predstavljajo ministri za zunanje zadeve, po potrebi ministri za evropsko integracijo ter ministri ali organi, pristojni za kohezijsko politiko. Zagotavljajo politično in strateško usmeritev strategije. V prihodnosti se pričakuje, da bodo imele v teh razpravah pomembno vlogo tudi regionalne oblasti.
Predsedstvo po načelu enoletne rotacije ima uveljavljeno vlogo, saj sodelujoče države priznavajo njegov pomen pri vodenju strateške usmeritve strategije. Vzpostavljen je bil tudi trojček predsedstev (prejšnje, sedanje in prihodnje predsedstvo), da bi se povečali usklajenost in kontinuiteta med predsedovanji.
Nacionalni koordinatorji usklajujejo strategijo znotraj sodelujočih držav in med njimi. Skupaj delujejo kot vmesni člen med politično ravnjo (ki ji poročajo o izvajanju in pošiljajo predloge) in izvedbeno ravnjo (ki ji zagotavljajo strateške usmeritve). Številne sodelujoče države so na nacionalni ravni uvedle večstopenjske mehanizme usklajevanja, ki prinašajo spodbudne rezultate. Vendar sta potrebna večja kontinuiteta osebja in zadostna upravna podpora.
Vloga ključnih izvajalcev (koordinatorjev stebrov in članov tematskih usmerjevalnih skupin) se je opazno povečala, saj te vloge spodbujajo vsakodnevno izvajanje akcijskega načrta.
Sistem upravljanja strategije na več ravneh in z več deležniki vključuje širok nabor transnacionalnih, medsektorskih in medregionalnih akterjev v različnih vrstah dejavnosti. Revidirani akcijski načrt bo vključil nove deležnike ter ustvaril novo dinamiko in nove načine sodelovanja.
Organizacije civilne družbe imajo ključno vlogo pri prispevanju k boljšemu odločanju, saj strategiji približajo lokalne in regionalne skupnosti. V tem okviru forum gospodarskih zbornic jadransko-jonskega območja, forum jadranskih in jonskih mest ter združenje univerz jadransko-jonske regije že predstavljajo mreže več kot 120 organov in institucij. Te organizacije bi morale biti bolj vključene v strategijo. Širše gledano je potrebno nadaljnje delo za mobilizacijo civilne družbe in lokalnih skupnosti za skupne cilje.
Po ustanovitvi mladinskega sveta revidirani akcijski načrt priznava tudi pomen vključevanja mladih v proces upravljanja. Pomembno je doseči mlade, da bi jih opolnomočili in jim omogočili izvajanje dejavnosti v skladu z njihovimi interesi in pomisleki.
8.ZAKLJUČEK
Po desetih letih pozitivnega napredka je čas, da se strategija EU za jadransko-jonsko regijo preusmeri in prilagodi novim geopolitičnim in političnim izzivom, s katerimi se danes sooča regija. Strategija in njenih deset sodelujočih držav je pripravljenih na novo obdobje makroregionalnega sodelovanja, in sicer z okrepljeno strukturo upravljanja, revidiranim in razširjenim seznamom prednostnih tem ter močnejšim in učinkovitejšim sistemom spremljanja in ocenjevanja.
Komisija bo partnerjem strategije še naprej zagotavljala vso potrebno podporo in svetovanje. Vlagala bo čas in sredstva za pomoč regiji pri uspešnem doseganju splošnih ciljev. Hkrati Komisija poudarja, da končno odgovornost za izvajanje strategije nosijo sodelujoče države, in poudarja pomen dolgoročne politične zavezanosti vseh sodelujočih držav na visoki ravni za zagotovitev, da strategija izpolnjuje svoje splošne cilje.
Revidirani akcijski načrt ponuja rešitve in nove zamisli o tem, kako se soočiti z izzivi in priložnostmi, s katerimi se sooča jadransko-jonska regija. Komisija odločno podpira ta prizadevanja in revidirani akcijski načrt.
Smernice za izvajanje zelene agende za Zahodni Balkan SWD(2020)223 z dne 6. oktobra 2020 eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020SC0223 .
Standardni Eurobarometer 99 – pomlad 2023.
Nov načrt za rast za Zahodni Balkan, november 2023, Evropska komisija.
Deli tega projekta se financirajo iz treh ločenih programov kohezijske politike: Interreg Italija-Slovenija, Interreg Italija-Hrvaška in regionalni program Furlanija-Julijska krajina.
Territorial wide area cooperation in the Adriatic-Ionian region: Outlook on future Transnational Cooperation in the Region (Teritorialno sodelovanje v jadransko-jonski regiji: prikaz prihodnjega nadnacionalnega sodelovanja v regiji), OECD, 2019.
COM(2021) 345 final.