EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.4.2025
COM(2025) 189 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Program Obzorje Evropa: raziskave in inovacije v središču konkurenčnosti
{SWD(2025) 110 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.4.2025
COM(2025) 189 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Program Obzorje Evropa: raziskave in inovacije v središču konkurenčnosti
{SWD(2025) 110 final}
1.Uvod: raziskave in inovacije v središču konkurenčnosti
Raziskave in inovacije so ključno gonilo konkurenčnosti. Kot je bilo pred kratkim poudarjeno v poročilih Draghija 1 in Lette 2 , raziskave in inovacije spodbujajo povečanje produktivnosti, gospodarsko rast in nenazadnje krepijo blaginjo. Prihodnost Evrope bodo oblikovale bolj kot kdaj koli prej. Z ohranjanjem sposobnosti Evrope, da oblikuje nove zamisli, drzne raziskave in inovacije ter jih pretvori v izdelke in storitve, se bo povečala njena konkurenčnost. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je jasno povedala, da bosta „[k]onkurenčnost Evrope in njen položaj v tekmi s časom za čisto in digitalno gospodarstvo […] odvisna od začetka nove dobe izumov in iznajdljivosti. Zato je treba raziskave in inovacije, znanost in tehnologijo umestiti v središče našega gospodarstva“ 3 .
EU zato že desetletja vlaga v raziskave in inovacije ter namerava povečati njihov obseg in jih pospešiti. S svojimi okvirnimi programi za raziskave in inovacije od leta 1984 financira prelomne zamisli in inovacije, s katerimi naj bi se obravnavale dolgoročne prednostne naloge, hkrati pa krepili konkurenčnost in odpornost naše industrije. Okvirni programi EU prispevajo tudi k napredku na številnih področjih, kot so zdravje, varnost in okolje.
Inovacije se ne pojavijo čez noč. Da naložbe v znanost dosežejo trg, lahko traja 20–25 let, pri čemer med posameznimi znanstvenimi področji ni velikih razlik. Vendar pa so ravno dolgoročne naložbe v strateške prednostne naloge tiste, ki imajo učinek, saj EU omogočajo, da vzpostavi široko bazo znanja ter močan nabor raziskav in inovacij, na podlagi tega pa lahko spodbuja gospodarsko konkurenčnost EU na področju sedanjih in prihodnjih tehnologij ter se hitro odzove na krize, s čimer podpirajo socialno-ekonomsko odpornost EU.
V okviru tega program Obzorje Evropa kot eden največjih programov EU zagotavlja jasno vrednost za vloženi denar. V vmesni oceni 4 je navedeno, da ima program pomemben pozitiven učinek na gospodarstvo EU kot multiplikator BDP, ki v 25-letnem obdobju znaša do 11. V zvezi z razmerjem med koristmi in stroški je bilo v oceni ugotovljeno, da bo v obdobju do leta 2045 en evro stroškov, povezanih s programom, prinesel do šest evrov koristi za državljane EU. V prvih treh letih izvajanja je bilo v okviru programa Obzorje Evropa financiranih več kot 15 000 projektov s proračunom v višini več kot 43 milijard EUR. Za financiranje se izberejo samo najboljši projekti, pri čemer je bilo med vsemi vlogami uspešnih najboljših 16 %. Skoraj 70 % visokokakovostnih predlogov ni prejelo finančnih sredstev zaradi nezadostnega proračuna. Za financiranje vseh visokokakovostnih predlogov bi bilo treba v okviru programa Obzorje Evropa v istem obdobju zagotoviti še skoraj 82 milijard EUR.
Na nedavnem javnem posvetovanju o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti okvirnega programa so deležniki poudarili njegov pomen za raziskave in inovacije v Evropi. Skoraj polovica respondentov je navedla, da svojega projekta raziskav in inovacij ne bi mogli izvesti brez financiranja v okviru programa Obzorje Evropa, 38 % projektov bi izvedla manjša in manj mednarodna skupina, 35 % pa bi jih imelo znatno manjši obseg. Na nekaterih raziskovalnih področjih večina držav članic nima lastnega programa raziskav in inovacij, zato se zanašajo izključno na okvirne programe EU. To na primer velja za raziskave na področju civilne varnosti.
Pomen okvirnega programa za Evropo ponazarja tudi vrsta različnih prispevkov, ki jih je Evropska komisija prejela za vmesno oceno. Ti vključujejo javno posvetovanje (1 600 odgovorov in 136 dokumentov o stališču), neodvisne ocenjevalne študije, poročilo Align, Act, Accelerate, ki ga je pripravila strokovna skupina Komisije 5 , in poročila Evropskega računskega sodišča. Dodaten vpogled je bil zagotovljen še z resolucijo Evropskega parlamenta o oceni izvajanja programa Obzorje Evropa 6 in sklepi Sveta o naknadni oceni programa Obzorje 2020 7 . Ocena je temeljila tudi na mnenjih Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Vsi ti dokazi so bili vključeni v oceno programa Obzorje Evropa in se bodo upoštevali v preostalih treh letih programa.
V tem sporočilu so povzete ugotovitve vmesne ocene sedanjega okvirnega programa Obzorje Evropa, pri čemer so poudarjene njegove prednosti, dosežki in področja, na katerih so potrebne izboljšave, v skladu s členom 52 uredbe o programu Obzorje Evropa pa so predstavljeni tudi dolgoročni učinki okvirnega programa 8 . Predstavljeni so možnosti za izboljšanje usklajevanja na ravni EU in tekoča prizadevanja za poenostavitev. Nato sta opisana usmeritev za naložbe v raziskave in inovacije v naslednjih treh letih ter cilj Evropske komisije, da oblikuje enostavnejši, bolj osredotočen in še učinkovitejši program.
2.Podpora EU med celotnim postopkom raziskav in inovacij
Okvirni program podpira raziskovalce, podjetnike, znanstvene organizacije in podjetja v vseh fazah postopka raziskav in inovacij. V tem oddelku je predstavljen napredek pri doseganju ciljev programa in navedenih je nekaj primerov dosežkov.
2.1.Znanstveni in globokotehnološki preboji za prihodnjo rast
Okvirni programi so z leti prispevali k znanstvenim prebojem in napredku, s tem pa tudi k povečanju konkurenčnosti EU. V okviru okvirnega programa so bile zagotovljene naložbe v strateške sektorje in tehnologije na področjih od zdravstvenega varstva prek civilne varnosti do energije, hkrati pa je program spodbujal prelomne zamisli za reševanje svetovnih izzivov in zadovoljevanje potreb naše družbe.
Evropski raziskovalni svet (ERC) je glavni instrument za odlične pionirske raziskave, ki raziskovalcem pomaga pri preučevanju zamisli in rezultatov raziskav na vseh področjih znanosti. Od svoje ustanovitve leta 2007 je financiral različne projekte, ki so prispevali k reševanju pomembnih družbenih, okoljskih in gospodarskih izzivov. Pri več kot 80 % projektov ERC je bil dosežen znanstveni preboj ali velik napredek na zadevnem področju. Velika večina deležnikov meni, da program Obzorje Evropa pomaga pri razvoju, spodbujanju in napredku znanstvene odličnosti po vsej EU. Upravičenci programa Obzorje Evropa so do zdaj objavili več kot 10 000 medsebojno strokovno pregledanih in drugih publikacij, od katerih jih je 79 % javno dostopnih na spletu.
EU prek Evropskega sveta za inovacije (EIC) podpira globokotehnološke inovatorje z integriranim naborom instrumentov. EIC je do zdaj v okviru programa Obzorje Evropa dodelil skoraj 2 milijardi EUR nepovratnih sredstev, kar je več kot kateri koli drug del programa, pri čemer je podprl več kot 700 zagonskih podjetij in MSP. Njegova naložbena veja, tj. sklad EIC, je od leta 2020 privabila dodatne naložbe v višini več kot 2,6 milijarde EUR v podjetja, ki jih podpira EIC, pri čemer učinek finančnega vzvoda znaša več kot 3 EUR za vsak evro lastniškega kapitala, ki ga je vložila EU 9 , 10 .
|
Uporabe v vesolju ·Pri projektu BlackHoleCam , ki ga financira ERC in ki je del svetovne mreže teleskopov Event Horizon Telescope, je bila posneta sploh prva slika dogodkovnega horizonta okoli supermasivne črne luknje. Črna luknja se nahaja v eliptični galaksiji Messier 87 (M87), ki je od Zemlje oddaljena 53 milijonov svetlobnih let. Noben teleskop sam po sebi ni dovolj zmogljiv, da bi lahko z njim opazovali supermasivne črne luknje, ki naj bi bile v središču vseh galaksij. Ta projekt je ponudil priložnost, da se struktura prostora in časa izmeri z natančnostjo brez primere. ·Pri projektu E.T.PACK-F , ki ga v okviru programa Obzorje Evropa financira EIC in ki temelji na prejšnjem projektu, financiranem v okviru programa Obzorje 2020, razvijajo napravo, pripravljeno za letenje, za zmanjšanje orbitalne višine plovil. |
Poleg tega so v okviru programa Obzorje Evropa ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA) postali glavni instrument za spodbujanje poklicnih poti raziskovalcev z doktorskim in podoktorskim usposabljanjem ter mobilnostjo. Samo v okviru programa Obzorje 2020 je bila z MSCA podpora zagotovljena 65 000 raziskovalcem, program Obzorje Evropa pa je na dobri poti, da ponovi ta uspeh. V prihodnosti bi lahko MSCA dodatno prispevali h konkurenčnosti EU na podlagi nove pilotne pobude Choose Europe (Izberi Evropo), ki temelji na priporočilih iz poročila Align, Act, Accelerate strokovne skupine Komisije. S to novo pobudo za sofinanciranje se obravnavata prekarnost in privlačnost poklicnih poti raziskovalcev ter zagotavljajo ugodnejše in stabilnejše poklicne možnosti, da bi se najobetavnejši mladi talenti zadržali v Evropi in bi se zagotovila privlačna perspektiva za vrhunske raziskovalce iz drugih delov sveta, ki se želijo preseliti v EU. Z izbranimi programi za zaposlovanje talentov, ki jih predložijo vložniki, bodo raziskovalci lahko pridobili širši in bolj raznolik nabor z raziskavami povezanih, akademskih in prenosljivih spretnosti in kompetenc, kar bo privedlo do večje avtonomije v akademskih krogih in zunaj njih. Poleg tega bodo sodelujoče ustanove gostiteljice z zagotavljanjem odličnih delovnih pogojev in poklicnih priložnosti raziskovalcem povečale svojo globalno privlačnost, prepoznavnost in ugled.
To prispeva k cilju glede vzpostavitve unije spretnosti, ki je ena od ključnih pobud v mandatu te Komisije. V okviru tega Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ter povezane skupnosti znanja in inovacij (SZI) upravljajo več akademij EU za spretnosti v strateških sektorjih za konkurenčnost EU, zlasti tistih, ki jih zajema akt o neto ničelni industriji, tj. sektorjih baterij, surovin, sončne energije, vetrne energije in vodika.
Cilj programa Obzorje Evropa je privabiti, spodbujati in zadržati najbolj nadarjene raziskovalce v Evropi. To je neločljivo povezano s ciljem spodbujanja enakosti spolov. Ženske imajo vodilne vloge v projektih programa Obzorje Evropa, v svetovalnih in ocenjevalnih odborih pa je več kot 50 % strokovnjakov žensk. Delež konzorcijev, ki jih vodijo ženske, se je v manj kot štirih letih povečal s 24 % na 31 %, kar kaže na pozitiven trend za prihodnost. Poleg tega se 95 156 raziskovalcev udeležuje dejavnosti izpopolnjevanja, med njimi pa je 44 % žensk.
Skupno raziskovalno središče (JRC), ki izvaja neposredne nejedrske raziskovalne in inovacijske ukrepe programa Obzorje Evropa, podpira prednostne naloge politike Unije z visokokakovostnimi neodvisnimi znanstvenimi dokazi in raziskavami. Dodana vrednost JRC izhaja na primer iz njegovih zmogljivosti za interdisciplinarne raziskave in sposobnosti, da razlaga raziskave oblikovalcem politik, pri čemer njegova neodvisnost, nevtralnost in mreže pomagajo pri iskanju rešitev na ravni EU in pri čemer zastopa interese EU v mednarodnih forumih 11 .
2.2.Vlaganje v vire in združevanje virov za konkurenčnost s skupnimi raziskavami in inovacijami
Sodelovanje je v središču okvirnega programa. Program vključuje organizacije iz različnih držav v širšem in večjem obsegu, kot bi bilo to mogoče na nacionalni ali regionalni ravni v kateri koli državi članici. Program Obzorje Evropa sodelujočim raziskovalcem, znanstvenim organizacijam in podjetjem ponuja koristi sodelovanja brez primere. Ključni vidiki dodane vrednosti okvirnega programa so mednarodno in medsektorsko sodelovanje, možnosti za mobilnost, dostop do vrhunskih raziskovalnih infrastruktur, poudarek na odličnosti ter raznolikost raziskovalnih tem. Obseg sodelovanja, ki ga spodbuja okvirni program, je edinstven v EU in v svetu.
Sodelovanje je ključno gonilo odličnosti. Z ustvarjanjem konkurence na ravni EU za financiranje raziskav se v okvirnem programu izberejo najobetavnejši projekti iz največjega možnega nabora vložnikov. Tako se zmanjša tveganje podvajanja raziskovalnih prizadevanj v EU.
Eden od kanalov za sodelovanje so evropska partnerstva. Usklajujejo in združujejo naložbe v raziskave in inovacije institucij EU ter nacionalnih in regionalnih institucij ter med industrijo in akademskimi krogi. To tesno sodelovanje lajša uvajanje na trg. Evropska partnerstva s povezovanjem s strateškimi načrti za raziskave in inovacije spodbujajo usklajen pristop k prednostnim nalogam EU.
Evropske industrije za svojo posodobitev potrebujejo skupne raziskave in inovacije. Avtomobilski sektor je odličen primer. Komisija je v nedavnem akcijskem načrtu za avtomobilski sektor 12 napovedala, da bo na podlagi pripravljalnega dela, opravljenega v okviru evropske pobude za vozilo prihodnosti in treh evropskih partnerstev, povezanih z avtomobilsko industrijo, na podlagi programa Obzorje Evropa, nemudoma začela izvajati evropsko zavezništvo za povezana in avtonomna vozila. Poleg tega bo v tesnem sodelovanju s partnerstvi na področju napredne proizvodnje in naprednih materialov podprla celotno vrednostno verigo baterij naslednje generacije v EU. V okviru programa Obzorje Evropa bo za avtomobilski sektor za obdobje 2025–2027 na voljo 1 milijarda EUR. V prihodnosti bi se lahko partnerstva, prilagojena specifičnim dejavnostim, združila v posebno skupno podjetje v avtomobilskem sektorju, ki bi združevalo države članice in industrijo ter zajemalo celotno inovacijsko verigo. To ne posega v sveženj naslednjega predloga večletnega finančnega okvira.
|
Sklepanje partnerstev v ključnih sektorjih za gospodarsko konkurenčnost: vodik EU je med letoma 2007 in 2023 v okviru sedmega okvirnega programa, programa Obzorje 2020 in programa Obzorje Evropa zagotovila več kot 2,9 milijarde EUR za raziskave in razvoj na področju vodika. ·Evropa je z več kot 67 „vodikovimi dolinami“, ki so v postopku razvoja, vodilna pri uvajanju zmogljivosti elektrolizatorjev v celotni vrednostni verigi. Ko bodo vodikove doline začele delovati, bodo skupaj imele potencial za proizvodnjo približno 5 milijonov ton čistega vodika ali 40 % celotne svetovne nameščene zmogljivosti. ·Skupno podjetje za čisti vodik je imelo ključno vlogo pri razvoju tehnologije elektrolizatorjev ter povečanju zmogljivosti s 100 kW leta 2011 na 10 MW do leta 2017 in na 30 MW leta 2023. ·Projekti, ki jih financira EU, kot sta JIVE in JIVE2 , so že omogočili, da v 22 evropskih mestih obratujejo električni avtobusi s pogonom na gorivne celice. S tem je lahko EU ohranila vodilno vlogo na področju avtobusov s pogonom na vodikove gorivne celice in oskrbovalne infrastrukture. |
Čeprav je okvirni program dosegel pomembne rezultate, je v oceni poudarjeno, da so sodelovalne dejavnosti težko obvladljive. Steber II zdaj vključuje 60 evropskih partnerstev, šest sklopov in pet misij EU. „Glavni“ delovni program programa Obzorje Evropa vsebuje 1 060 tem in ukrepov, opisanih na več kot 3 000 straneh. V prihodnjih letih bo prednostna naloga zmanjšati to zapletenost in spodbujati kakovost sodelovanja, kot je opisano v ustreznem oddelku o poenostavitvi v nadaljevanju.
Da bi se v celoti izkoristile možnosti sodelovanja v okviru okvirnega programa, bo Komisija objavila medsektorske razpise za zbiranje predlogov. To bo ključni ukrep za podporo prednostnim področjem politike, določenim v političnih usmeritvah. Razpisi za zbiranje predlogov bodo bistveni za podporo dogovoru o čisti industriji in drugim prednostnim nalogam, pri katerih je ključno, da se doseže kritična masa.
Na podlagi programa Obzorje Evropa se mobilizirajo naložbe javnega in zasebnega sektorja v raziskave in inovacije. Po polovici obdobja izvajanja programa so udeleženci že mobilizirali skupne naložbe v višini več kot 10 milijard EUR. To pomeni znatno povečanje v primerjavi z isto fazo programa Obzorje 2020, ko so skupne naložbe udeležencev znašale nekaj več kot 5 milijard EUR. Zaradi zmožnosti programa, da združi naložbe v raziskave in inovacije na veliko širši ravni, kot bi jih lahko kateri koli nacionalni ali regionalni program, so gospodarski učinki na splošno precejšnji.
|
Okvirni program znatno izboljšuje finančno uspešnost podjetij Podjetja, ki so prejela sredstva iz programa Obzorje 2020, so v treh letih po dodelitvi nepovratnih sredstev v povprečju povečala skupna sredstva in prihodke za 30 %, poleg tega so v primerjavi s podobnimi podjetji, ki niso prejela sredstev EU za raziskave in inovacije, povečala število zaposlenih za 20 %. Poleg tega so bila podjetja, ki so sodelovala v okvirnem programu, v primerjavi z vložniki, ki niso prejeli sredstev, bolj naklonjena naložbam v neopredmetena sredstva. |
Ukrepi za valorizacijo
Da bi resnično uživali koristi naložb v raziskave in inovacije ter zagotovili prenos znanja, ustvarjenega z raziskavami, na inovacije, je nujno treba izboljšati valorizacijo znanja. Samo približno tretjina patentiranih izumov, ki jih registrirajo evropske univerze ali raziskovalne ustanove, pride na trg. V oceni je navedeno, da je še vedno mogoče izboljšati postopek razširjanja in uporabe rezultatov programa Obzorje Evropa. Premostitveni instrumenti, kot so nepovratna sredstva za potrditev koncepta, so pripomogli k prenosu zamisli, ki jih je financiral ERC, iz laboratorijev in akademskih krogov v poslovni svet. Do zdaj je bila s temi nepovratnimi sredstvi izvedena skoraj polovica uspešnih projektov v okviru programa EIC za financiranje prehoda.
V okviru „glavnega“ delovnega programa za leti 2026 in 2027 se bodo izvajali ukrepi za okrepitev valorizacije in uvajanja rezultatov programa Obzorje Evropa na trg ter pretvarjanje rezultatov raziskav v konkretne družbene in gospodarske rezultate. To je ključno za uresničitev celotnega potenciala programa, zlasti v okviru stebra II. Po potrebi bi se to lahko doseglo tako, da bi se določen delež vsakega raziskovalnega ukrepa namenil ukrepom za prenos tehnologije, in s spodbujanjem stikov med podjetniki in akademskimi krogi z namenom ustanavljanja univerzitetnih odcepljenih podjetij.
Mednarodno sodelovanje
Poleg tega, da ima okvirni program gospodarske učinke, je tudi orodje za vzpostavljanje mednarodnih odnosov ter spodbuja znanstveno diplomacijo in sodelovanje po vsem svetu. V okviru programa Obzorje Evropa so bile predložene vloge iz skupno 194 držav, program pa je pritegnil nov val pridruženih držav, in sicer do zdaj 19. Program Obzorje Evropa državam pristopnicam k EU, ki so vse pridružene programu, ponuja edinstveno priložnost za dolgoročno krepitev njihovih raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov ter zmogljivosti na področju raziskav in inovacij.
Program privablja tudi tretje države z dobro razvitimi raziskovalnimi in inovacijskimi ekosistemi. Skupaj s programom Copernicus je eden od prvih dveh programov EU, za katera je Združeno kraljestvo po brexitu zaprosilo za status pridružene države. Švica bo leta 2025 postala pridružena država programa Obzorje Evropa. Sporazume o pridružitvi so sklenile še Kanada, Republika Koreja in druge države z dobro razvitimi sistemi raziskav in inovacij, kar je za evropske raziskovalce priložnost, da svoje sodelovalne mreže razširijo onkraj EU. Skupni operativni prispevek pridruženih držav v obdobju 2021–2024 znaša več kot 4 milijarde EUR, kar pomeni znatno povečanje financiranja za raziskovalne in inovacijske dejavnosti v okviru programa Obzorje Evropa. Če se pojavijo pomisleki glede gospodarske varnosti in varnosti raziskav, lahko pridružitev programu Obzorje Evropa temelji na merilu omejenega ali pogojnega sodelovanja.
V zvezi s tem so raziskave in inovacije izpostavljene tujemu vmešavanju, varnostnim tveganjem in hibridnim grožnjam. Zato bo Komisija v skladu s priporočilom Sveta o povečanju varnosti raziskav 13 in napovedjo iz evropske strategije za unijo pripravljenosti 14 ustanovila evropski strokovni center za varnost raziskav, ki bo zbiral dokaze in zagotavljal podporo državam članicam ter akterjem na področju raziskav in inovacij.
2.3. Reševanje globalnih izzivov
Nekateri od izzivov, s katerimi se srečuje Evropa, so tako obsežni in kompleksni, da je rešitve mogoče poiskati le z obsežnimi naložbami v raziskave in inovacije. Zaradi močne strateške vizije okvirnega programa se lahko prizadevanja osredotočijo na najpomembnejše izzive.
Podnebje in okolje
Eden najočitnejših primerov vodilne vloge EU pri reševanju globalnih izzivov so naložbe v raziskave in inovacije za boj proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in vse večjemu onesnaževanju ter za obravnavo krožnega gospodarstva. Medvladni panel za podnebne spremembe je prejšnja okvirna programa EU – sedmi okvirni program in program Obzorje 2020 – opredelil kot druga najpogosteje priznana vira financiranja (takoj za ameriško nacionalno znanstveno fundacijo) raziskav, navedenih v poročilu v okviru šestega ocenjevalnega cikla, pri čemer je bilo navedenih več kot 4 500 publikacij. Program Obzorje Evropa je na dobri poti, da doseže podobne rezultate. Okvirni programi so podobno zagotovili podporo za Medvladno platformo za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) ter Mednarodni forum za vire (IRP).
Poleg tega je EU vodilna na svetu, kar zadeva zeleno infrastrukturo na področju podnebnih sprememb, energije in okolja. Trajna podpora za raziskave in inovacije je ključna za ohranjanje tega vodilnega položaja ter zagotavljanje, da nove čiste tehnologije in rešitve dosežejo trge. V času, ko druge svetovne sile krčijo okoljske zaveze in raziskave, postaja vloga EU še pomembnejša.
|
Podpora evropskemu zelenemu dogovoru in dogovoru o čisti industriji ·Projekt CONSTRAIN je bil osredotočen na zmanjšanje negotovosti v podnebnih projekcijah z izboljšanjem razumevanja, kako naravni in človeški dejavniki skozi desetletja vplivajo na regionalne podnebne spremembe. Ti vpogledi so privedli do boljših kratkoročnih podnebnih projekcij, ki so se upoštevale pri odločitvah o politikah. ·Projekt CISUTAC je usmerjen v povečanje krožnosti in trajnostnosti v tekstilnem in oblačilnem sektorju. To se dosega z dokazovanjem izvedljivosti in vrednosti popravil in razstavljanja, sortiranja za ponovno uporabo in recikliranje ter ustvarjanja krožnih oblačil z recikliranjem vlaken v nova vlakna in oblikovanjem za krožnost (poliester in bombaž). ·Projekt REVaMP je bil usmerjen v razvoj tehnologij naknadnega opremljanja, ki starejšim industrijskim obratom, kot so obrati v kovinski, cementni in keramični industriji, omogočajo učinkovitejše delovanje z uporabo novih, krožnih materialov. Projekt je pokazal, kako lahko z nadgradnjo obstoječe infrastrukture industrije zmanjšajo porabo energije in emisije ter posodobijo proizvodnjo, ne da bi bilo treba graditi popolnoma nove objekte. Ta pristop podpira bolj trajnosten in stroškovno učinkovit prehod na okolju prijaznejšo proizvodnjo. |
Zdravje
Na podlagi dolgoročnih naložb v raziskave in inovacije v okviru zaporednih okvirnih programov so nastale inovacije, ki spreminjajo življenje in zdaj prinašajo konkretne učinke.
|
Zdravljenje okužb s smrtonosnimi bakterijami in virusi ·Odličen primer je nova kombinacija zdravil za boj proti okužbam, ki jih povzročajo multirezistentne, po Gramu negativne bakterije in zaradi katerih v EU vsako leto umre 25 000 ljudi. Ta izdelek, ki je na voljo od leta 2025, je rezultat projekta COMBACTE-CARE , financiranega iz sedmega okvirnega programa od leta 2015, in je eden redkih novih antibiotikov, ki so učinkoviti proti tem težko ozdravljivim okužbam in so prišli na trg v treh desetletjih. ·Eden od ključnih dosežkov je Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 , ki prispeva k odzivu na širjenje virusa opičjih koz s financiranjem raziskav o virusu in morebitnem zdravljenju. |
Okvirni program vključuje močno dolgoročno vizijo, zato se lahko odziva na nenadne krize. Iz programa Obzorje Evropa in njegovega predhodnika Obzorje 2020 so se financirale raziskave za razumevanje COVID-19, zajezitev njegovega širjenja in zdravljenje okužb. EU je hitro postala tretji najpogosteje priznani vir financiranja raziskav v zvezi s COVID-19 na svetu, takoj za ministrstvom ZDA za zdravje in človeške vire ter kitajsko nacionalno fundacijo za naravoslovje. Raziskave, financirane iz okvirnega programa, so pripomogle k boljšemu razumevanju povezave med različnimi vrstami onesnaževanja in zdravjem ter k iskanju inovativnih rešitev za preprečevanje onesnaževanja in boj proti njemu.
Civilna varnost
V času vse pogostejših ekstremnih podnebnih dogodkov in hibridnih groženj so naložbe EU v raziskave na področju civilne varnosti ključne za pripravljenost EU na krize. Na primer, organi se lahko pri prizadevanjih za preprečevanje nenamernih poškodb energetskih in telekomunikacijskih kablov ter namernih sovražnih dejanj proti njim oprejo na inovativne tehnologije, razvite v okviru projektov programa Obzorje, vključno s tehnologijami za podvodno zaznavanje, samodejno odkrivanje neobičajnega vedenja plovil in zavedanje v realnem času. Zlasti na tem področju je bistveno zagotoviti stalno gospodarsko varnost in varnost raziskav.
|
Zaščita podvodne infrastrukture ·Pri projektu PROMENADE se bodo razvijale nove tehnologije, da bi se nacionalnim organom za nadzor meje zagotovil nabor orodij za samodejno odkrivanje, sledenje in analizo vedenja plovil. Te tehnologije bodo temeljile na umetni inteligenci in strojnem učenju, ki bosta uporabljena s sistemi poročanja o pomorskem nadzoru, podatkovnimi zbirkami in drugimi viri informacij. ·Na podlagi projektov SMAUG in UNDERSEC se bo izboljšala varnost pristanišč in njihovih vstopnih poti z uporabo umetne inteligence in integriranega sistema, ki lahko zagotavlja podatke o odkrivanju in analizi groženj med varnostno infrastrukturo pristanišč, naprednimi sistemi za podvodno odkrivanje in plovili za nadzor. |
Digitalno področje in umetna inteligenca
Umetna inteligenca (UI) je še eno prednostno področje za raziskave in inovacije v EU, saj je ključno gonilo konkurenčnosti in eno od področij z ogromnim neizkoriščenim potencialom za inovacije. Doslej je bilo v okviru programa Obzorje Evropa za umetno inteligenco dodeljenih 6,4 milijarde EUR.
|
Širitev meja digitalizacije ·Pri projektu AI4LIFE se ustvarjajo uporabnikom prijazne platforme, ki zagotavljajo dostopnost orodij umetne inteligence in naborov podatkov tudi za tiste, ki nimajo strokovnega znanja na področju računalniških znanosti. Te platforme bodo olajšale analizo bioloških slik, kot so mikroskopski pregledi vzorcev tkiva. Projekt je v zvezi z nabori slikovnih podatkov in modeli, primernimi za umetno inteligenco, osredotočen zlasti na načela FAIR (Findable, Accessible, Interoperable and Reusable – najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi). ·Pri projektu DataPorts je 15 partnerjev iz vse Evrope združilo strokovno znanje za vzpostavitev podatkovne platforme za kognitivna pristanišča. Ta enotni povezani sistem omogoča varno in nemoteno izmenjavo podatkov med evropskimi morskimi pristanišči. Platforma je lahko z umetnointeligenčnim modeliranjem predvidela tudi čas prihoda, odhoda in priveza plovil, optimizirala logistiko in sledila zabojnikom v pristaniščih. |
Umetna inteligenca bo temeljito spremenila način izvajanja raziskav. Evropska komisija bo leta 2025 predlagala strategijo za umetno inteligenco v znanosti, da bo znanstveno skupnost opolnomočila za uporabo umetne inteligence pri raziskavah. Evropska komisija je začela tudi pobudo InvestAI za mobilizacijo 200 milijard EUR za naložbe v umetno inteligenco, vključno z novim evropskim skladom s proračunom v višini 20 milijard EUR za gigatovarne umetne inteligence. Komisija bo sredstva za začetno financiranje pobude pridobila iz obstoječih programov financiranja EU, ki imajo digitalno komponento, kot so program Digitalna Evropa, Obzorje Evropa in InvestEU.
Tesnost sodelovanja v okviru programa Obzorje Evropa dokazuje tudi Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (Skupno podjetje EuroHPC), ki ukrepe Evropske komisije združuje z državami članicami, pridruženimi državami in zasebnim sektorjem. Skupno podjetje EuroHPC, ki je prejelo podporo tudi iz Instrumenta za povezovanje Evrope in programa Digitalna Evropa, je bilo ključno za pomoč EU pri doseganju položaja svetovne velesile na področju superračunalništva. EU je s Skupnim podjetjem EuroHPC sprejela usklajeno strategijo in združila vire za razvoj najsodobnejših superračunalnikov na eksaravni. To je še en korak na poti k tehnološki suverenosti.
Misije EU
Misije EU so nova značilnost programa Obzorje Evropa. Podpirajo preobrazbo Evrope v bolj zeleno, bolj zdravo, bolj vključujočo in odporno celino, vključno z ukrepi za obravnavo ciljev ZN za trajnostni razvoj in drugih večjih socialnih izzivov.
V oceni je bilo ugotovljeno, da javnost podpira projekte misij EU, vendar je sistem upravljanja preveč obremenjujoč in zapleten, primanjkuje skladnosti z evropskimi partnerstvi, sistem spremljanja pa je nepopoln. Sistematično poročanje o financiranju, ki so ga spodbudile misije EU, za oceno ni bilo na voljo, ugotovljeno pa je bilo, da se misije le v omejenem obsegu razlikujejo od drugih delov „glavnega“ delovnega programa.
Komisija je seznanjena z novimi pristopi, predlaganimi v resoluciji Evropskega parlamenta in poročilu Align, Act, Accelerate, ki vključujeta poziv k nadaljnji preučitvi misij EU. V navedenem poročilu je bilo zlasti navedeno, da bi bilo treba za misije EU zagotoviti ustrezno raven politične odgovornosti, v okvirnem programu pa bi se morala obravnavati samo njihova komponenta v zvezi z raziskavami, razvojem in inovacijami. V zadnjih treh letih programa Obzorje Evropa bodo v delovne programe vključeni nadaljnji ukrepi v zvezi z misijami EU.
2.4.Premostitev inovacijske vrzeli
Da bi odpravili dolgotrajno šibkost EU pri prenosu odličnih raziskav na trg, je bil v okviru programa Obzorje Evropa ustanovljen Evropski svet za inovacije (EIC). EIC podpira prelomne inovacije do potrditve koncepta, prenos tehnologije ter financiranje in širitev zagonskih podjetij in MSP.
Da se visoko tvegane raziskave in inovacije ne bi izgubile v „dolini smrti“ med inovacijami in komercializacijo, program Obzorje Evropa dejavno podpira uvajanje na trg. Sklad EIC je v kratkem času od ustanovitve postal eden največjih vlagateljev tveganega kapitala v globokotehnološka zagonska podjetja in MSP v EU. To bi lahko spodbudilo naložbe v višini do 20 milijard EUR do leta 2027. Naslednji korak je ta uspeh razširiti na podporo podjetjem v razširitveni fazi, da bodo lahko rasla na trgu EU in postala vodilna na svetu.
Razpisi programa EIC za financiranje prehoda v okviru programa Obzorje Evropa omogočajo EIC, da pokriva celotni spekter tehnološke pripravljenosti, od raziskav do komercializacije. Poleg tega Pospeševalec EIC podjetjem zagotavlja nepovratna sredstva, lastniški kapital ali kombinirano financiranje (kombinacijo obojega). Po tem je EIC edinstven v okvirnem programu in v širšem okolju programov EU.
|
V obdobju 2018–2024 je podporo v okviru EIC in pilotnega projekta EIC prejelo več kot 70 podjetij, ki so dosegla status „kentavra“ (podjetja, katerega vrednost znaša več kot 100 milijonov EUR). Vrednost šestih od njih presega 500 milijonov EUR. Nekateri glavni projekti, ki so prejeli sredstva EIC, so na ključnih področjih, kot so umetna inteligenca, kvantne tehnologije in polprevodniki, napredni materiali, biotehnologija in bioproizvodnja ter rešitve za proizvodnjo in shranjevanje energije. ·Pri projektu SER je bilo razvito orodje za izvajanje endovaskularnih operacij na daljavo in brez rentgenskih žarkov. ·Pri projektu CatQubit se razvija nova vrsta kvantne strojne opreme s samokorekcijo. Podjetje, ki izvaja projekt, je pred kratkim zbralo 100 milijonov EUR v drugem krogu naložb. |
Vse večji poudarek je na racionalizaciji poti za rezultate, dosežene v okviru stebra II, s podporo za inovacije, ki je na voljo v okviru stebra III programa Obzorje Evropa, zlasti z razpisi programa EIC za financiranje prehoda. V oceni je bilo ugotovljeno, da je mogoče dodatno racionalizirati podporo v okviru preostalih delovnih programov programa Obzorje Evropa.
Povpraševanje po financiranju na podlagi glavnih razpisov EIC za zbiranje predlogov (Iskalec in Pospeševalec) se je od začetka programa Obzorje Evropa precej povečalo. Zaradi tega so se znižale stopnje uspešnosti, ki so leta 2024 znašale približno 5 %. Zato je treba financirati več odličnih projektov, ki se predložijo kot predlogi, tudi z uporabo sheme pečata odličnosti v državah članicah.
Skupnosti znanja in inovacij EIT z razvojem inovativnih izdelkov in storitev, ustanavljanjem in podpiranjem novih podjetij ter usposabljanjem nove generacije podjetnikov prav tako prispevajo k ustvarjanju rasti, ki temelji na inovacijah.
Financiranje zagonskih podjetij s tveganim kapitalom
Čeprav je bil EIC zelo učinkovit pri privabljanju dodatnih naložb v podjetja, izbrana v okviru programa Pospeševalec, v Evropi še vedno obstaja velika vrzel pri financiranju tehnoloških zagonskih podjetij s tveganim kapitalom. Mreža zaupanja vrednih vlagateljev EIC je bila ustanovljena leta 2024 in zdaj vključuje 100 evropskih investicijskih skladov, ki so se zavezali, da bodo s skladom EIC še naprej sovlagali v evropska podjetja. EIC je objavil tudi nov razpis platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP), v okviru katerega bo zagotovil do 30 milijonov EUR naložb za podjetja v razširitveni fazi na kritičnih tehnoloških področjih. Cilj je spodbuditi kroge naložb v višini do 150 milijonov EUR. To je šele prvi korak pri zapolnjevanju tržne vrzeli pri financiranju podjetij v razširitveni fazi v Evropi, pri tem pa ima lahko program Obzorje Evropa ključno vlogo.
Nadaljnji ukrepi bodo predlagani v strategiji za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, evropskem aktu o inovativnosti ter preostalih delovnih programih EIC. Z zagotavljanjem posredne podpore zasebnim skladom tveganega kapitala bodo dopolnjevali pozitivni učinek, ki ga ima program InvestEU na razvoj dobro delujočega ekosistema tveganega kapitala v Evropi.
3.Oblikovanje Unije raziskav in inovacij
V skladu s cilji ERA ima okvirni program vlogo pri zapolnjevanju naložbene vrzeli med državami članicami ter zagotavljanju, da imajo vse države članice EU močne sisteme za raziskave in inovacije. V okviru programa Obzorje Evropa se ta cilj uresničuje s ciljno usmerjenostjo na države članice širitve.
Stopnja uspešnosti držav članic širitve se je od programa Obzorje 2020 izboljšala, njihov delež v skupnem financiranju programa pa se je povečal z 9 % na 14 %. Stopnje uspešnosti petih držav članic širitve so zdaj podobne povprečju EU (20 %). Delež sodelovalnih projektov, pri katerih sodelujejo države članice širitve, se je od programa Obzorje 2020 do te faze programa povečal s 47 % na 58 %.
|
Ustanavljanje centrov odličnosti in spodbujanje dolgoročnega sodelovanja Pri projektu FunGlass se razvijajo novi materiali na osnovi stekla in keramike ter druge napredne tehnologije, ki so ključne za zeleni prehod. Za projekt, ki združuje odlične ukrepe raziskovalnih institucij, so bile v okviru programa Obzorje 2020 zagotovljene naložbe v višini 10 milijonov EUR v prostore in najsodobnejšo raziskovalno infrastrukturo za ustanovitev centra za funkcionalno in površinsko funkcionalizirano steklo v Trenčinu na Slovaškem. Center se s partnerji iz Nemčije, Italije in Španije osredotoča na vrhunske raziskave na področju stekla s posebnimi funkcionalnimi lastnostmi. Naložba je pripomogla k povečanju znanstvenih rezultatov, ki vključujejo več kot 50 publikacij na leto, novo konkurenčno financiranje za 30 nacionalnih in devet nadnacionalnih raziskovalnih projektov ter več patentnih prijav. |
Okvirni program ima lahko z jasno usmeritvijo strateških naložb tudi ključno vlogo pri usklajevanju politik na področju raziskav in inovacij na ravni EU in nacionalni ravni. Zato bodo novi delovni programi jasneje osredotočeni na ključne prednostne naloge politike. To pomeni, da bodo vsebovali manj tem, ki pa bodo bolj strateške, da bi se z osredotočanjem virov na bistveno manjše število tem dosegla kritična masa na najbolj strateških področjih. Poleg tega bodo teme opisane manj normativno z bolj „odprtimi“ temami, da se spodbudi najširši nabor ustvarjalnih predlogov.
Usklajenost naložb EU in nacionalnih naložb
Učinek, ki ga lahko ima okvirni program sam, pa je omejen. Program Obzorje Evropa predstavlja približno desetino javnega financiranja za raziskave in inovacije v EU. Preostanek javnih sredstev za raziskave in inovacije prispevajo države članice. Zato je okolje naložb v raziskave in inovacije razdrobljeno in premalo ciljno usmerjeno, kar ovira zmožnost EU, da se osredotoči na strateške prednostne naloge.
Bistveno je, da se usklajevanje javnofinančnih odhodkov za raziskave in razvoj med vsemi državami članicami izboljša, da bi se spodbudile inovacije v EU ter dosegel cilj 3 % odhodkov za raziskave in razvoj.
4.Poenostavitev
Čeprav je bilo za poenostavitev okvirnega programa storjenega že veliko, je Evropska komisija zavezana, da bo storila še več. Daljnosežna prizadevanja za poenostavitev se bodo začela takoj, z njimi pa se bo občutno izboljšala izkušnja vložnikov in upravičencev.
V ocenjevalni anketi so vložniki in upravičenci navedli, da čas in trud za pripravo predloga nista vselej sorazmerna z ravnjo financiranja, številom partnerjev ali kompleksnostjo projekta.
Tudi strokovna skupina je v svojem poročilu Align, Act, Accelerate menila, da je „čas do dodelitve nepovratnih sredstev“, tj. čas od roka iz razpisa za zbiranje predlogov do podpisa sporazuma o nepovratnih sredstvih z Evropsko komisijo, predolg. Vendar nedavni podatki programa Obzorje Evropa kažejo, da je čas do dodelitve nepovratnih sredstev v skladu s ciljnim obdobjem 245 dni. Ta vidik se je v prejšnjem finančnem obdobju znatno izboljšal: v okviru programa Obzorje 2020 je bilo pravočasno podpisanih 90 % sporazumov o nepovratnih sredstvih v primerjavi z 41 % v okviru sedmega okvirnega programa.
Ne glede na to je Evropska komisija še naprej zavezana, da bo upravičencem omogočila hitrejšo podporo. V zvezi s tem bo sprejela nadaljnje ukrepe, da bi dodatno poenostavila in pospešila postopek. Ocenila bo postopek do podpisa sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, da bi ugotovila, ali ga je mogoče poenostaviti, na primer s skrajšanjem obrazcev za predloge in dodatnim skrajšanjem celotnega časa do dodelitve nepovratnih sredstev. „Glavni“ delovni program za leto 2025 bo vključeval 29 razpisov za zbiranje predlogov v dveh fazah. Pri njih bodo lahko vložniki najprej predložili krajši povzetek predloga, celotni predlog pa le, če bodo uspešni v začetni fazi. Približno 20 od teh razpisov v dveh fazah bo ocenjenih slepo, da se bodo zbrali dodatni dokazi za zanesljivo oceno metodologije slepega ocenjevanja. Poleg tega bo revidiranih več nefinančnih obveznosti (kot sta pristop k načelu, da se ne škoduje bistveno, in preverjanje zanesljivosti orodij umetne inteligence), da se bo pripravil krajši obrazec za predloge.
Nazadnje, v okviru te vmesne ocene je bilo temeljito ocenjeno pavšalno financiranje. Ugotovljeno je bilo, da se s to vrsto podpore zmanjša breme poročanja za upravičence (s čimer prihranijo pri upravnih stroških). Nepovratna sredstva v pavšalnem znesku pomagajo preprečevati finančne napake, hkrati pa ščitijo finančne interese EU in pomagajo, da se v fazi izvajanja pozornost preusmeri s finančnih kontrol na vsebino projekta. Pavšalno financiranje je zlasti privlačno za MSP in nove udeležence, ki imajo manj izkušenj s programom in manj sredstev za zapleteno računovodsko poročanje.
V tej fazi vmesne ocene programa se ocenjuje, da so upravičenci s pavšalnim financiranjem prihranili med 49,8 in 63,4 milijona EUR v življenjski dobi projekta. V „glavnem“ delovnem programu za leto 2025 bodo nepovratna sredstva v pavšalnem znesku predstavljala več kot 35 % proračuna. Do leta 2027 naj bi se vsaj 50 % proračuna financiralo s pavšalnim financiranjem, odvisno od primernosti financiranih projektov. Evropska komisija je zavezana stalnemu spremljanju in ocenjevanju uporabe pavšalnih zneskov za ohranjanje kakovosti in integritete.
5.Zaključek
Z okvirnim programom EU je bil vzpostavljen močan nabor projektov, ki je na podlagi sodelovanja in znanstvene odličnosti pokazal, da lahko prinese rešitve za nekatere najbolj pereče svetovne izzive in omogoči pomembne prelomne inovacije. Raziskave in inovacije so v središču prizadevanj EU za konkurenčnost.
Evropska komisija si bo v prihodnjih mesecih prizadevala za poenostavitev, večjo osredotočenost in še večji učinek financiranja za raziskave in inovacije. S takojšnjimi ukrepi v prihodnjih delovnih programih bo postopek prijave in izvajanja projektov postal uporabnikom prijaznejši.
S ciljno usmerjenimi naložbami se bo raziskovalcem in podjetnikom zagotovila še večja podpora, da bi privabili, spodbujali in zadržali talente v EU. Sodelovanje se bo okrepilo, da bi spodbudili povezave med različnimi deležniki, vključno s podjetji, in okrepili valorizacijo znanja.
Komisija bo v okviru dela v zvezi s prihodnjo strategijo za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi preučila možnosti za razširitev stebra III programa Obzorje Evropa, saj lahko z optimizacijo virov, ki so na voljo v okviru programa, pripomore k zapolnitvi inovacijske vrzeli, tudi pri širitvi inovativnih podjetij.
Komisija bo še naprej ustvarjala pogoje za uspeh raziskovalcev in inovatorjev. V ta namen si bo prizadevala za razširitev ERC in EIC. V zvezi s tem bo v skladu z belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost 2030 zagotovila tudi, da bo EIC vlagal v tehnologije z dvojno rabo.
Nazadnje, Evropska komisija bo z uvedbo sprememb na podlagi evropskega akta o inovativnosti odpravila ovire za zagon in širitev inovativnih podjetij, za katere so potrebni regulativni ukrepi.
Draghi, M. (2024), The future of European competitiveness, Part A | A competitiveness strategy for Europe (Prihodnost evropske konkurenčnosti, Del A: Strategija za konkurenčnost Evrope), na voljo na naslovu https://commission.europa.eu/topics/eu-competitiveness/draghi-report_en .
Letta, E. (2024), Much more than a market (Veliko več kot trg), na voljo na naslovu https://www.consilium.europa.eu/media/ny3j24sm/much-more-than-a-market-report-by-enrico-letta.pdf .
Evropska komisija, 2024, Politične usmeritve naslednje Evropske komisije 2024–2029.
Delovni dokument služb Komisije SWD(2025) 110 final.
Heitor, M. in drugi (2024), Align, Act, Accelerate – Research, technology and innovation to boost European competitiveness (Uskladiti, ukrepati, pospešiti – Raziskave, tehnologija in inovacije za povečanje evropske konkurenčnosti), na voljo na naslovu https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/2f9fc221-86bb-11ef-a67d-01aa75ed71a1 .
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2025 o oceni izvajanja programa Obzorje Evropa ob upoštevanju njegove vmesne ocene in priporočil za deseti okvirni program za raziskave (2024/2109(INI)).
Sklepi Sveta o naknadni oceni programa Obzorje 2020 in obetih za prihodnost (odobreni 23. maja 2024).
Uredba (EU) 2021/695 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013.
Eismea (2025), Scaling Deep Tech in Europe – European Innovation Council – Impact Report 2025 (Razširjanje globoke tehnologije v Evropi – Evropski svet za inovacije – poročilo o učinku za leto 2025). Na voljo na naslovu https://eic.ec.europa.eu/document/download/7b947b36-66cb-4471-a2d0-158d5ae6770f_en?filename=EIC-Impact-Report-2025.pdf .
Če se upoštevajo samo upravičenci programa Obzorje Evropa, je sklad EIC privabil dodatne naložbe v višini 1,5 milijarde EUR, pri čemer faktor vzvoda znaša 3,2.
Heuer, R.-D., in drugi, Interim evaluation of the activities of the Joint Research Centre under Horizon Europe and Euratom 2021-2025 - Final report of the evaluation panel (Vmesna ocena dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča v okviru programov Obzorje Evropa in Euratoma za obdobje 2021–2025 – končno poročilo ocenjevalnega odbora), Urad za publikacije Evropske unije, 2023.
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Industrijski akcijski načrt za evropski avtomobilski sektor (COM(2025) 95 final).
Priporočilo Sveta o povečanju varnosti raziskav, na voljo na naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32024H03510&qid=1745494907586 .
JOIN(2025) 130 final.