EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 1.4.2025
COM(2025) 163 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Posodobljena kohezijska politika:
vmesni pregled
Posodobljena kohezijska politika:
vmesni pregled
V Pogodbah EU 1 je spodbujanje solidarnosti in kohezije, zlasti zmanjšanje razlik med stopnjami razvitosti regij, določeno kot osrednji cilj Unije. Politični in gospodarski pomen kohezijske politike se je sčasoma le še povečal, kar je v skladu z napredkom pri evropski integraciji, zlasti z vzpostavitvijo enotnega trga. V poročilu o enotnem trgu iz leta 2010 je navedeno, da bi lahko povezovanje trgov koristilo vsem le, če ga bodo dopolnjevali ukrepi na ravni EU za odpravo strukturnih neravnovesij na podnacionalni ravni. Kljub močnim in trajnim prizadevanjem skozi več desetletij se cilji glede kohezije in zmanjšanja regionalnih razlik v Evropi danes soočajo s pomembnimi izzivi. V poročilu Enrica Letteja je bilo izpostavljeno vse večje dojemanje, da so distribucijski učinki enotnega trga negativni, in da bi to dojemanje, če ne bo obravnavano, lahko oslabilo javno in politično podporo, ki je bistvena za nadaljnji uspeh enotnega trga.
Ker radikalno spremenjeno svetovno okolje ustvarja asimetrične učinke na ljudi in ozemlja, lahko stroški prilagajanja nesorazmerno bremenijo nekatere regije in gospodarske sektorje EU, s čimer se lahko povečajo teritorialne, socialne in gospodarske razlike.
V političnih usmeritvah za obdobje 2024–2029, ki jih je določila predsednica Ursula von der Leyen, so bile na podlagi posvetovanj z Evropskim parlamentom in agende Evropskega sveta za obdobje 2024–2029 določene ključne nove politične prednostne naloge Unije za reševanje teh izzivov, med drugim:
·nov načrt za trajnostno blaginjo in konkurenčnost Evrope, vključno z dogovorom o čisti energiji,
·nova doba evropske obrambe in varnosti,
·podpora ljudem ter krepitev naših družb in socialnega modela,
·ohranjanje kakovosti življenja: prehranska varnost, voda in narava,
·krepitev pripravljenosti EU na prihodnje krize.
Kohezijska politika je prožna, zaradi česar lahko znatno prispeva k navedenim novim in ključnim prednostnim nalogam, hkrati pa uresničuje glavni cilj glede zmanjšanja razlik, ki je osrednjega pomena za evropski projekt.
Komisija predlaga, da se v partnerstvu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi vmesni pregled kohezijske politike uporabi za to, da bi se čim bolj povečal njen prispevek k sedanjim in nastajajočim političnim prednostnim nalogam Unije ter njen učinek na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.
Za olajšanje procesa Komisija predlaga ciljno usmerjene spremembe regulativnega okvira skladov kohezijske politike 2 , da bi se (i) uskladile prednostne naložbe z razvijajočimi se gospodarskimi, družbenimi in geopolitičnimi razmerami ter našimi podnebnimi in okoljskimi cilji ter (ii) uvedle večja prožnost in spodbude za olajšanje hitre uporabe virov in pospešitev izvajanja programov.
1.Kohezijska politika v obdobju 2021–2027: sedanje stanje
Ne glede na to, da so se pogajanja o programskem obdobju 2021–2027 začela v začetku leta 2019, in ambicije držav članic, da bi bili programi pripravljeni za sprejetje do konca leta 2020, se je izvajanje dejansko začelo leta 2023, tj. več kot leto pozneje, kot je bilo predvideno.
To je bila posledica kombinacije dejavnikov, predvsem poznega sprejetja uredb, ki urejajo politiko, in potrebe po obravnavanju zaporednih kriz, vključno s pandemijo COVID-19, vojno proti Ukrajini in posledično energetsko krizo, ter prednostnega obravnavanja izvajanja instrumentov Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, za katerega so bili roki krajši. Poleg tega so ti dejavniki obremenili zmogljivosti organov držav članic za načrtovanje in hitro izvedbo naložb.
Raven plačil v programskem obdobju 2021–2027 je podobna ravni v isti fazi po sprejetju regulativnega okvira za programsko obdobje 2014–2020 3 , vendar je na voljo manj časa, da se sredstva sedanjega cikla v celoti porabijo 4 .
Kohezijska politika je pokazala svojo zmožnost, da uporabi znatna sredstva na regionalni in lokalni ravni, in je bila pomembno sredstvo za odziv EU na pandemijo COVID-19 5 . Nato je bila ponovno uporabljena za odziv na posledice vojne agresije Rusije proti Ukrajini (s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi – CARE 6 , FAST-CARE 7 in SAFE 8 za podporo MSP in ranljivim gospodinjstvom, ki se soočajo z visokimi stroški energije). Ko so Evropo pestile čedalje obsežnejše in hujše poplave, se je kohezijska politika odzvala s predlogom o regionalni nujni pomoči za obnovo (RESTORE) 9 .
Hkrati je dejstvo, da za znaten delež proračunskih sredstev za kohezijsko politiko še niso bile sklenjene pogodbe, priložnost, da se izkoristita prožnost in obseg kohezijske politike za preusmeritev programov v nujne nove izzive, s katerimi se sooča Evropska unija in ki izhajajo iz spreminjajočega se globalnega okolja. Poleg tega omogoča ciljno usmerjene spremembe pravil kohezijske politike, da se lahko organi držav članic hitreje odzovejo na nujne potrebe po naložbah.
Zato je treba proučiti vse možnosti za prilagoditev osredotočenosti, izboljšanje učinkovitosti ukrepov ter pospešitev izvajanja programov.
2.Uporaba vmesnega pregleda za odzivanje na nastajajoče izzive
V zadnjih letih je za geopolitično dinamiko značilna velika negotovost, zaradi česar je treba temeljito ponovno oceniti strateško avtonomijo, odpornost in pripravljenost EU. Do teh sprememb prihaja vzporedno z zelenim, socialnim in tehnološkim prehodom, ki hitro spreminjajo svet okoli nas. Izzivi, ki jih prinašajo ti sočasni procesi transformacije, so bili celovito analizirani v poročilu Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti, objavljenem septembra 2024. V poročilu je poudarjeno, da je nujno treba zapolniti inovacijsko vrzel, okrepiti gospodarsko konkurenčnost z razogljičenjem kot priložnostjo za rast ter zmanjšati zunanjo odvisnost z diverzifikacijo dobavnih verig in vlaganjem v odpornost proti podnebnim spremembam, doma proizvedeno zeleno energijo in kritične sektorje.
V odziv na to je bilo že začetih več pomembnih pobud za povečanje gospodarske odpornosti in strateške avtonomije EU. Med njimi sta načrt „REPowerEU“, ki je bil odziv Komisije na socialno-ekonomske težave in motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila agresija Rusije proti Ukrajini, ter „platforma za strateške tehnologije za Evropo“ (STEP), katere cilj je okrepiti vodilno vlogo Evrope na področju tehnologije. Te pobude dopolnjujejo ukrepe, ki že potekajo prek programov kohezijske politike in mehanizma za okrevanje in odpornost, da bi se podprle strukturne spremembe v državah članicah in regijah ter okrepila njihova odpornost. Države članice bi lahko izkoristile dodatna sredstva za uvedbo poglavij REPowerEU v svoje načrte za okrevanje in odpornost, da bi spodbudile reforme in naložbe, ki diverzificirajo oskrbo EU z energijo, pospešile zeleni prehod in podprle ranljiva gospodinjstva. H krepitvi odpornosti EU bo dodatno prispevala strategija za Unijo pripravljenosti, ki je bila sprejeta 26. marca 2025.
Kohezijska politika ima kot glavni naložbeni instrument EU v večletnem finančnem okviru ključno vlogo pri podpiranju teh prednostnih nalog. Spodbuja ciljno usmerjene naložbe, ki prispevajo k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, hkrati pa obravnava nastajajoče izzive.
Vendar je bil regulativni okvir, ki ureja sklade kohezijske politike za obdobje 2021–2027, pripravljen, dogovorjen in sprejet v obdobju 2019–2021, programi pa so bili sprejeti pred vrsto večjih geopolitičnih in gospodarskih dogodkov, ki so spremenili nekatere strateške politične prednostne naloge EU.
Podobno so bili v istem časovnem okviru pripravljeni in odobreni tudi sporazumi o partnerstvu ter nacionalni in regionalni programi kohezijske politike, ki so torej odražali takrat določene prednostne naloge in temeljili na splošnih gospodarskih razmerah, ki so se bistveno spremenile zaradi nepričakovanih zunanjih pretresov, kot sta energetska kriza ter razvijajoče se svetovno trgovinsko in varnostno okolje.
Glede na navedeno in na podlagi političnih usmeritev za obdobje 2024–2029 je Evropska komisija od decembra 2024 začela obsežno posvetovanje z državami članicami, regijami in lokalnimi organi, da bi pridobila njihova mnenja o njihovih političnih prednostnih nalogah in o tem, kako bi bilo mogoče kohezijsko politiko prilagoditi, da bi se nanje bolje odzivala. V državah članicah in Bruslju so potekale razprave s predstavniki nacionalnih vlad, regij, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, mest in nemestnih območij, kot so otoki. Poleg tega je Komisija sodelovala z Evropskim parlamentom in Evropskim odborom regij 10 .
Na teh posvetovanjih je bilo doseženo soglasje, da se lahko vmesni pregled uporabi za (i) vključitev novih prednostnih nalog EU v kohezijske programe za obdobje 2021–2027 in (ii) pospešitev naložb s poenostavitvijo.
Za uresničitev teh dveh ciljev so potrebne ciljno usmerjene spremembe uredb, ki urejajo sklade kohezijske politike, ki so v zakonodajnem predlogu k temu sporočilu. Te spremembe in nove priložnosti, ki jih ustvarjajo za akterje kohezijske politike, da uskladijo svoje programe z novimi prednostnimi nalogami, so opisane v naslednjih oddelkih tega sporočila. Spremembe se osredotočajo na področja politike, ki jih je med navedenimi posvetovanji več deležnikov izpostavilo kot najbolj pereča.
V spodnjih oddelkih so poleg opisa predlaganih regulativnih sprememb poudarjeni tudi drugi načini, kako lahko države članice čim bolj povečajo učinek svojih naložb kohezijske politike na doseganje naših skupnih prednostnih nalog.
Zapolnitev inovacijske vrzeli, krepitev konkurenčnosti in razogljičenje
Kompas za konkurenčnost, ki ga je nedavno sprejela Komisija, določa usmeritev za oživitev gospodarske dinamike v Evropi v naslednjih petih letih. Zato bi moral biti podlaga za razpravo o vmesnem pregledu kohezijske politike s preusmeritvijo programov, sprejetih leta 2022 na podlagi regulativnih prednostnih nalog, dogovorjenih v obdobju 2019–2021, na nujne izzive današnjega časa, tj. zapolnitev inovacijske vrzeli, razogljičenje gospodarstva za povečanje konkurenčnosti in zmanjšanje odvisnosti ter vlaganje v nove sektorje rasti, ob upoštevanju gospodarske strukture regij.
Zato je pravi čas, da države članice in regije proučijo, kaj še je mogoče storiti, da bi se zapolnila inovacijska vrzel, pospešila tehnološka pripravljenost ter podprla navzočnost na mednarodnih trgih in konkurenčni položaj MSP.
Svetovna dinamika in industrijske tranzicije so nekatere regije prizadele bolj kot druge. Regije, ki so preveč odvisne od ene (po možnosti energetsko intenzivne) industrije ter katerih inovacijski ekosistem je prilagojen in vezan na določeno tehnologijo, se soočajo z večplastnimi izzivi pri prehodu na rast in blaginjo.
V številnih regijah se morajo na primer avtomobilska, gradbena in predelovalna industrija preoblikovati, da bi ostale konkurenčne, pri čemer bi morale uporabljati nizkoogljične tehnologije ter bolj krožne in digitalizirane procese.
V obdobju 2021–2027 skoraj 34 milijard EUR kohezijskih sredstev pomaga razvijati in krepiti raziskovalne in inovacijske zmogljivosti, uvajanje naprednih tehnologij ter specializirane spretnosti.
Podobno sta digitalizacija javnih storitev in vključevanje umetne inteligence v javni in zasebni sektor vzvoda za konkurenčnost. Kohezijska politika že zagotavlja znatno podporo digitalnemu prehodu s projekti v vrednosti 31 milijard EUR, kot so internet stvari, računalništvo na robu, umetna inteligenca, robotika, razširjena resničnost, e-uprava in e-zdravje.
Dostop do varnih in trajnostnih virov kritičnih surovin in neto ničelnih tehnologij je bistven za konkurenčnost vseh industrij v spodnjem delu verige. Komisija je 25. marca 2025 izbrala prvi seznam strateških projektov v skladu z aktom o kritičnih surovinah. Taki projekti postanejo upravičeni v okviru platforme STEP.
Glede na to, da izzivi za konkurenčnost vplivajo na vse regije v EU, Komisija predlaga, da se podpora iz ESRR / Kohezijskega sklada za projekte v okviru platforme STEP omogoči v vseh regijah, tudi v bolj razvitih regijah držav članic Unije, katerih BDP na prebivalca presega povprečje EU-27. Poleg tega Komisija predlaga, da se odpravi zgornja meja za reprogramiranje v platformo STEP, ki je določena na 20 % dodeljenih sredstev ESRR. Rok za predložitev sprememb programov kohezijske politike, ki prispevajo k prednostnim nalogam platforme STEP, je podaljšan za največ dva meseca po začetku veljavnosti regulativnih sprememb, predlaganih skupaj s tem sporočilom.
Pomembno je priznati in okrepiti vlogo velikih podjetij pri regionalnem razvoju, saj usmerjajo raziskave, inovacije, znanje in prenos tehnologije k drugim podjetjem v njihovi vrednostni verigi. V okviru kohezijske politike je velikim podjetjem že dodeljenih 9 milijard EUR, pri čemer je opazen stalen napredek, saj je več kot četrtina načrtovanih sredstev dodeljena posameznim projektom raziskav in inovacij v velikih podjetjih. V Evropi je bilo doslej financiranih deset pomembnih projektov skupnega evropskega interesa. To na primer vključuje projekte na področju vodika v Estoniji, na Nizozemskem in Poljskem ter projekte na področju mikroelektronike v Grčiji, na Poljskem in v Italiji. Komisija podpira države članice pri iskanju prihodnjih morebitnih pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, ki bi se lahko podprli.
Da bi se čim bolj povečal učinek podpore EU za spodbujanje rasti in konkurenčnosti ter če so spoštovana pravila Unije o državni pomoči, kot so določena v členih 107 in 108 PDEU ter veljavnih smernicah, Komisija predlaga, da se razširi obseg podpore za produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, v okviru ESRR v primerih, ko se finančna sredstva uporabijo za (1) podpiranje naložb, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, (2) krepitev industrijskih zmogljivosti za spodbujanje obrambnih zmogljivosti, (3) prispevanje k evropskemu obrambnemu projektu skupnega interesa ter (4) olajšanje razogljičenja industrije, na primer za energetsko intenzivne panoge ali avtomobilski sektor. Podprejo se lahko tudi naložbe v projekte, ki neposredno sodelujejo v pomembnem projektu skupnega evropskega interesa, kot ga je odobrila Komisija na podlagi člena 107(3), točka (b), PDEU in sporočila C(2021) 8481, v podjetjih, ki niso MSP. Podpora podjetjem, ki niso MSP, je olajšana tudi v okviru Sklada za pravični prehod, in sicer tako, da se ne zahteva analiza vrzeli.
Konkurenčna prednost Evrope so njeni državljani. Naš človeški kapital je ključnega pomena za blaginjo EU, njeno gospodarsko odpornost, povečanje rasti produktivnosti in spodbujanje kohezije. Eden od ciljev Unije spretnosti 11 je zagotavljanje priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje, med drugim z vzpostavitvijo in uvedbo individualnih učnih računov. Komisija bo razvila pilotni projekt jamstva za spretnosti. Ta shema bo delavcem, ki so vključeni v procese prestrukturiranja ali jim grozi brezposelnost, omogočala nadaljnji razvoj njihovih poklicnih poti v drugem podjetju ali drugem sektorju. Glede na navedeno in za olajšanje prilagajanja industrije, povezanega z razogljičenjem proizvodnih procesov in proizvodov, je z ločenim zakonodajnim predlogom poleg že obstoječih možnosti podpore spremenjen Evropski socialni sklad plus (ESS+), da bi se olajšalo usposabljanje ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest skozi celoten proces, in sicer z zagotavljanjem prožnosti pri izvajanju.
Za dodatno povečanje finančnega vzvoda, ki ga omogoča InvestEU, vodilni program EU za spodbujanje naložb v kritične industrije, ter spodbujanje možnosti za prenos, ki jih že zagotavlja zakonodaja, Komisija predlaga, da se omogoči prerazporeditev sredstev iz ESRR in Kohezijskega sklada v oddelke InvestEU za države članice za izvajanje novega finančnega instrumenta InvestEU za doseganje ciljev kohezijske politike, kot so določeni v predlogu spremembe uredbe o InvestEU 12 .
Pri projektih, ki neposredno sodelujejo v odobrenem pomembnem projektu skupnega evropskega interesa, lahko prihaja tudi do zamud, kadar se države članice odločijo financirati take projekte iz kohezijskih skladov. Postopek prijave za financiranje iz ESRR, zlasti organizacija razpisov in prijava nanje, je ločen od izbirnega postopka za pomembne projekte skupnega evropskega interesa (ki prav tako vključuje javne razpise), ki je organiziran na nacionalni ravni za izbor upravičencev do državne pomoči na podlagi člena 107(3), točka (b), PDEU. Zato se predlaga, da se državam članicam v skladu s pravili o državni pomoči dovoli, da dodelijo podporo iz ESRR in ESS+ projektom, ki neposredno sodelujejo v pomembnem projektu skupnega evropskega interesa, ki ga je Komisija odobrila na podlagi člena 107(3), točka (b), PDEU in sporočila C(2021) 8481.
Poleg tega, kar bo mogoče doseči z zakonodajnimi spremembami, Komisija poziva države članice in regije, naj pri reprogramiranju v okviru vmesnega pregleda:
·povečajo podporo za platformo STEP poleg 6 milijard EUR kohezijskih sredstev, ki so že bila preusmerjena v naložbe v evropske strateške sektorje in tehnologije;
·bodo bolj selektivne pri dodeljevanju pomoči podjetjem. Če je financiranje za MSP preširoko porazdeljeno, se lahko njegov učinek zmanjša. Večja selektivnost omogoča boljšo podporo modernizaciji in diverzifikaciji regionalnih gospodarstev, na primer s povezovanjem podpore za MSP v obetavnih industrijskih sektorjih z naložbami v raziskave in inovacije, sprejetjem digitalnih tehnologij, krepitvijo lokalnih grozdov in lokalnih delov vrednostnih verig EU, ki spodbujajo krožne procese, ali boljšo uporabo inovativnega javnega naročanja;
·se osredotočajo na prebojna in inovativna podjetja, da bi se omogočilo širjenje inovacij, zmogljivosti za napredno razogljičeno proizvodnjo, čiste tehnologije in uvajanje umetne inteligence, s čimer bi pomagali tistim podjetjem, ki prispevajo k evropskim strateškim sektorjem in vrednostnim verigam, kot so umetna inteligenca, polprevodniška in kvantna tehnologija, sodobni materiali, razogljičenje, biotehnologija, obramba ali vesoljske tehnologije. To bi moralo vključevati celovito izkoriščanje priložnosti za proračunske prerazporeditve ter podpiranje pečatov odličnosti in pečatov platforme STEP, ki jih podeljuje Evropski svet za inovacije, ki izbira zagonska podjetja in MSP z velikim potencialom na teh področjih;
·okrepijo podporo digitalnim zmogljivostim, kot so umetna inteligenca, računalništvo v oblaku in gigatovarne, da bi se podjetjem omogočil dostop do najsodobnejših storitvenih infrastruktur, potrebnih za inovacije in konkurenčnost;
·priznajo in okrepijo vlogo velikih podjetij pri regionalnem razvoju, saj usmerjajo raziskave, inovacije, znanje in prenos tehnologije k drugim podjetjem v njihovi vrednostni verigi;
·zagotovijo financiranje za strateške projekte, ki so bili izbrani v okviru drugih instrumentov EU, ki nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi podprli vse projekte, pri čemer se lahko ti projekti prevzamejo v okviru programov kohezijske politike, ko so dovolj zreli, da se lahko zagotovi njihova izvedba v časovnem okviru politike, in kadar služijo industrijski strategiji države in/ali regije. To na primer velja za projekte, izbrane v okviru sklada za inovacije, pomembne projekte skupnega evropskega interesa ali strateške projekte na podlagi akta o kritičnih surovinah, akta o kritičnih zdravilih in akta o neto ničelni industriji. Države članice in regije bi si morale prizadevati za poenostavitev in pospešitev postopkov financiranja v skladu s kohezijskimi pravili za projekte, za katere so že bili izvedeni strogi postopki ocenjevanja;
·podpirajo rast inovativnih MSP v mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;
·zagotovijo, da naložbe, ki prejmejo kohezijska sredstva, povečujejo odpornost proti podnebnim spremembam, med drugim tudi v skladu s strategijo za Unijo pripravljenosti ter konceptom vgrajene pripravljenosti in varnosti, ki bi ju bilo treba vključiti v vse politike EU.
Obramba in varnost
Novo geopolitično okolje zahteva močan poudarek na odpornosti naših gospodarstev, pripravljenosti, obrambnih zmogljivostih in zmanjšanju naše odvisnosti. Evropska unija mora zdaj sprejeti ključne odločitve za povečanje podpore razvoju svojih obrambnih zmogljivosti in konkurenčnosti obrambne industrije EU. Ta prizadevanja bodo Uniji omogočila, da se odzove na nujno podporo Ukrajini in hkrati zagotovi dolgoročno varnost celine.
Komisija je Evropskemu svetu predlagala takojšen odziv, tj. načrt ReArm za ponovno oborožitev Evrope 13 , ki bi lahko v naslednjih štirih letih dosegel vsaj 800 milijard EUR za naložbe v obrambo, vključno z odhodki, ki se financirajo s 150 milijardami EUR v okviru ukrepov SAFE. Med temi vzvodi lahko proračun Unije dodatno prispeva k tem skupnim prizadevanjem. V zvezi s tem je Komisija napovedala, da bo predložila predloge za večjo prožnost obstoječih instrumentov EU, da bi se omogočile večje naložbe v obrambo.
Kohezijska politika že financira naložbe v zvezi z varnostjo in obrambo, ki prispevajo k regionalnemu razvoju. Te naložbe podpirajo tehnologije in infrastrukturo z dvojno rabo za krepitev vojaške mobilnosti ter obrambno industrijo kot tako, in sicer s financiranjem vojaških tehnoloških inovacij, povečanja proizvodnih zmogljivosti, infrastrukture dobavnih verig ter projektov za odpravo ozkih grl pri oskrbi z energijo in projektov v zvezi z oskrbo z energetsko infrastrukturo 14 . Obrambna industrija pogosto ustvarja raziskovalne in razvojne ter industrijske ekosisteme, ki koristijo evropskim regijam in skupnostim. Teritorialna osredotočenost politike je zlasti pomembna za spodbujanje regionalnih sinergij in izkoriščanja lokalnih prednosti v odziv na zelo raznolik evropski obrambni ekosistem.
Nacionalni, regionalni in lokalni organi lahko vmesni pregled kohezijske politike prostovoljno uporabijo za dodelitev sredstev v okviru svojih sedanjih programov za nove prednostne naloge, vključno s krepitvijo obrambnih zmogljivosti. V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 6. marca 2025 Komisija za zagotovitev dodatnih možnosti in spodbud za države članice, ki želijo vlagati v svoje obrambne zmogljivosti v skladu s cilji kohezijske politike, predlaga, da se določita nova specifična cilja v okviru obstoječega področja uporabe podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada. Ta specifična cilja podpirata tudi vzhodne obmejne regije.
–Prvi novi cilj državam članicam omogoča, da v okviru svojih programov za obdobje 2021–2027 v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ prostovoljno reprogramirajo zneske za povečanje proizvodnih zmogljivosti v podjetjih v obrambnem sektorju brez omejitev v smislu geografske lokacije ali velikosti podjetja, pri čemer morajo zagotoviti polno spoštovanje pravil o državni pomoči, ki se še naprej uporabljajo. To bo okrepilo splošne zmogljivosti Evrope na področju obrambe in pripravljenosti v skladu s splošnimi cilji kohezijske politike glede zmanjšanja gospodarskih, teritorialnih in socialnih razlik v EU.
–Drugi novi specifični cilj, povezan z obrambo, prispeva k izgradnji odporne obrambne infrastrukture ali infrastrukture z dvojno rabo za spodbujanje vojaške mobilnosti v Uniji.
Glede na poziv Evropskega sveta k pospešitvi mobilizacije financiranja za naložbe v obrambo Unije Komisija predlaga, da so naložbe v to prednostno nalogo, ki so podprte s prerazporeditvijo sredstev, upravičene do predhodnega financiranja v višini 30 % v letu 2026 in 100-odstotne stopnje sofinanciranja EU.
Za učinkovito obrambno zmogljivost so ključne ustrezne spretnosti. Unija spretnosti določa ukrepe za odpravo vrzeli v spretnostih in njihovega pomanjkanja v Evropi. S Paktom za spretnosti je bilo vzpostavljeno obsežno partnerstvo v zvezi z obrambnim ekosistemom 15 . Z napovedovanjem potreb po spretnostih podpira skupno predvidevanje vrzeli v spretnostih, s katerimi se bo soočala Evropa, ob upoštevanju potreb po spretnostih v industriji ter demografskih napovedi glede spretnosti za naslednjih pet do deset let. Njegov cilj je nadgraditi programe izpopolnjevanja in preusposabljanja, da bi postali privlačnejši, in sicer z boljšim vključevanjem in razvojem talentov ter izboljšanjem zadrževanja usposobljenih posameznikov. V zvezi s tem se bo razvoj spretnosti v obrambni industriji olajšal tudi v okviru ESS+, ki bo zagotovil dodatno prožnost pri izvajanju, v uredbo o ESS+ pa bo dodana tretja nova prednostna naloga, kot je predstavljena v ločenem zakonodajnem predlogu. V okviru ESS+ bodo uporabljeni vsi instrumenti, ki so na voljo v podporo temu namenu, vključno s podporo poklicnemu izobraževanju in usposabljanju ter vseživljenjskemu učenju.
Poleg tega bo Komisija v prihodnjem zakonodajnem predlogu predlagala spremembo uredbe o platformi STEP in z njo povezane zakonodaje, ki zajema več programov EU, da bi se dodal četrti sektor platforme STEP, ki bo namenjen obrambi in bi se lahko podprl z obstoječimi instrumenti EU, zlasti s programoma Obzorje Evropa in Digitalna Evropa.
Države članice se tudi spodbujajo, naj izkoristijo možnost, predvideno v sedanjem pravnem okviru, da sredstva, ki so jim bila dodeljena v okviru deljenega upravljanja, prostovoljno prerazporedijo na neposredno upravljane programe z obrambnimi in varnostnimi cilji. V zvezi s tem bi prerazporeditve sredstev za vojaško mobilnost v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) zagotovile usklajeno posredovanje vzdolž koridorjev vojaške mobilnosti, izpostavljenih v beli knjigi o obrambi. Uredba o instrumentu IPE bo spremenjena, da bi odražala enaki ugodni stopnji predhodnega financiranja in sofinanciranja.
Cenovno dostopna stanovanja
Stanovanje ni le osnovna potreba, temveč je temeljna pravica. Predsednica Ursula von der Leyen je v svojih političnih usmeritvah za obdobje 2024–2029 poudarila, da se nujno „moramo spoprijeti s stanovanjsko krizo, s katero se sooča na milijone družin in mladih“, ter da obstaja precejšnja in vse večja naložbena vrzel pri socialnih in cenovno dostopnih stanovanjih. To je ključnega pomena za podporo ljudem, krepitev naših družb in socialnega modela, spodbujanje konkurenčnosti Evrope in zaščito naše demokracije.
Od konca finančne krize je povpraševanje po stanovanjih raslo, ponudba novih in prenovljenih stanovanj pa ni rasla s podobno hitrostjo. To je povzročilo znatno povišanje cen stanovanj in najemnin na splošno, ki pa je bilo v nekaterih regijah in mestih bolj akutno. Hkrati se plače niso povišale toliko kot stanovanjski stroški. Ta neenakomerna dinamika povzroča vse večjo vrzel med razpoložljivostjo cenovno dostopnih stanovanj in potrebami prebivalstva 16 .
Čeprav se problem med državami in regijami razlikuje glede na resnost, je njegov vpliv zelo razširjen. Zaradi visokih stanovanjskih stroškov so številna gospodinjstva prisiljena nameniti nesorazmeren delež svojega dohodka najemninam ali hipotekarnim kreditom, kar pomeni, da ostane manj za druge potrebe, kot so hrana, zdravstveno varstvo in izobraževanje, s tem pa nastaja tveganje revščine. Leta 2023 je eno od treh gospodinjstev, ki jim grozi revščina, za nastanitev porabilo 40 % ali več razpoložljivega dohodka. Poleg tega bodo usklajeni ukrepi za ustvarjanje cenovno dostopnejših in bolj trajnostnih stanovanj pomagali ljudem, ki se soočajo z resnim problemom energetske revščine. Leta 2023 10,6 % Evropejcev ni moglo ustrezno ogrevati svojih domov. Hkrati ljudje potrebujejo stanovanja, ki so odporna proti podnebnim spremembam.
Zaradi pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj se vse več gospodinjstev sooča z resnimi težavami, to pomanjkanje pa vpliva tudi na konkurenčnost. Dejansko imajo evropska podjetja na nekaterih območjih težave pri privabljanju delovne sile, saj so stanovanjski in življenjski stroški na teh območjih nesorazmerno visoki v primerjavi z dohodki.
Zaradi visokih cen so javne storitve v nekaterih mestih pod pritiskom tudi zaradi težav pri privabljanju kritičnih javnih delavcev (učiteljev in učiteljic, medicinskih sester in zdravstvenikov, policije itd.). Pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj bi lahko imelo širše socialne učinke, kot je na primer ta, da se mladi pari ne morejo ustaliti in ustvariti družino ali da bodoči študenti nimajo cenovno dostopne študentske nastanitve, da bi izbrali alternativne poklicne poti. V podporo državam članicam pri reševanju teh težav je bil v političnih usmeritvah predlagan usklajen pristop, ki bo določen v „evropskem načrtu za cenovno dostopna stanovanja“. Evropski parlament je januarja 2025 ustanovil Posebni odbor za stanovanjsko krizo v Evropski uniji, katerega cilj je proučiti temeljne vzroke stanovanjske krize in predložiti politična priporočila o možnih rešitvah, ki bi jih bilo treba razviti na ravni EU. Ta priporočila se bodo upoštevala pri pripravi evropskega načrta za cenovno dostopna stanovanja.
Komisija se je v okviru te krovne pobude zavezala, da bo državam članicam omogočila, da podvojijo načrtovane naložbe kohezijske politike v cenovno dostopna stanovanja. Kohezijska politika že prispeva k izboljševanju razmer v stanovanjskem sektorju EU, pri čemer je bilo v programskem obdobju 2021–2027 dodeljenih 7,5 milijarde EUR, zlasti za energijsko učinkovite in z viri gospodarne stavbe ter socialna stanovanja, več kot polovica sredstev pa je bila že dodeljena projektom. Glede na obseg in nujnost potreb ter doslej visoko stopnjo uporabe podpore v državah članicah je treba prizadevanja za podvojitev podpore kohezijske politike za cenovno dostopna stanovanja začeti z vmesnim pregledom.
V skladu s tem Komisija predlaga zakonodajne spremembe za odpravo vse večje naložbene vrzeli, in sicer s povečanjem možnosti držav članic, da v okviru svojih programov za obdobje 2021–2027 reprogramirajo zneske za naložbe, ki spodbujajo dostop do cenovno dostopnih stanovanj. Naložbe v okviru novega evropskega Bauhausa bi morale v celoti izkoristiti te nove možnosti.
Ustrezni dodatni specifični cilji v zvezi s cenovno dostopnimi stanovanji bodo vključeni v tri cilje politike, s čimer se bo državam članicam in regijam omogočila prožnost glede na njihove programske strukture in poudarek ukrepov na področju stanovanjske politike.
Da bi se države članice ustrezno spodbudile k povečanju financiranja za cenovno dostopna stanovanja v okviru razpoložljivih kohezijskih sredstev, Komisija predlaga, da so naložbe, prerazporejene na to prednostno področje, upravičene do predhodnega financiranja v višini 30 % v letu 2026 in do povišane stopnje sofinanciranja EU v višini 100 %.
V podporo naložbam v cenovno dostopna stanovanja so službe Komisije skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) tudi pripravile vzorčni finančni instrument za združevanje sredstev kohezijske politike s sredstvi EIB in drugih mednarodnih finančnih institucij ter nacionalnih spodbujevalnih in komercialnih bank. Ta vzorčni finančni instrument lahko znatno poveča učinek sredstev kohezijske politike na ponudbo cenovno dostopnih stanovanj, in sicer z izkoriščanjem zasebnega in ugodnega financiranja ter zagotavljanjem dodatne spodbude za nacionalne in regionalne organe, da prispevajo k cilju glede podvojitve prispevka kohezijske politike k cenovno dostopnim stanovanjem v programskem obdobju 2021–2027.
Če povzamemo, Komisija poziva države članice in regije, naj pri reprogramiranju v okviru vmesnega pregleda:
–v ciklu 2021–2027 podvojijo sredstva, dodeljena v programih za cenovno dostopna stanovanja;
–Podpirajo tako financiranje prek finančnih instrumentov, med drugim tudi prek prihodnje vseevropske naložbene platforme za cenovno dostopna in trajnostna stanovanja;
–pospešijo in racionalizirajo postopke za izdajanje dovoljenj in načrtovanje na lokalni in mestni ravni, da bi pospešile izvajanje in zagotovile, da lahko naložbe hitro prinesejo rezultate, ki nato prinesejo dolgoročne trajnostne koristi, na primer za najemnike z nizkimi dohodki in prve kupce ali nastanitev za študente;
–podpirajo stanovanjske projekte, ki so skladni s pobudo novi evropski Bauhaus.
Odpornost v zvezi z vodo
Voda je bistven vir za varnost naše hrane, energije in gospodarskih sistemov, vendar so vodni viri tako na ravni EU kot na svetovni ravni pod vse večjim pritiskom zaradi onesnaževanja, izgube biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb, ki že negativno vplivajo nanje.
Varstvo in obnova vodnih in morskih ekosistemov sta bistvena za zagotavljanje kakovosti in količine vode. Zdravi vodni ekosistemi, zelena, modra in siva vodna infrastruktura ter sistemi gospodarjenja z vodnimi viri so ključne infrastrukture ter so tako kot energetska infrastruktura bistvenega pomena tudi za našo konkurenčnost, kakovost življenja ter varnostne in obrambne zmogljivosti. Naši vodni sistemi so izpostavljeni tveganju pogostejših in hujših poplav in suš ter zlonamernih napadov, vključno s kibernetskimi napadi. Pomanjkanje učinkovite vodne infrastrukture in nezadostna odpornost v zvezi z vodo lahko ogrozita prehransko varnost in proizvodnjo hrane v EU. EU mora te ekosisteme in infrastrukture zaščititi s povečanjem naložb ter o oskrbi z vodo in infrastrukturi za vodo razmišljati z vidika zagotavljanja dostopa do vode in oskrbe z vodo vsem državljanom in družbam v vseh razmerah.
EU je vzpostavila trden pravni okvir za trajnostno in varno gospodarjenje z vodnimi viri, vendar je nadaljnji napredek pri izvajanju bistvenega pomena in nujno je potrebno odločnejše ukrepanje. Za odpornost v zvezi z vodo je potreben prehod z reaktivnega kriznega upravljanja na proaktivno in na tveganju temelječe upravljanje ter večjo pripravljenost.
V obdobju 2021–2027 je v okviru programov kohezijske politike skoraj 13 milijard EUR namenjenih za naložbe v vodne storitve ter boljše zbiranje in čiščenje odpadnih voda. Vendar so za zagotovitev zadostnega napredka potrebna dodatna prizadevanja javnega in zasebnega sektorja.
Da bi se torej ustrezno poudarila pomen in osredotočenost naložb v odpornost v zvezi z vodo, Komisija predlaga, da se vključi specifični cilj, ki je povezan s spodbujanjem zanesljivega dostopa do vode, trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri in odpornosti v zvezi z vodo.
Da bi se države članice ustrezno spodbudile k povečanju financiranja za odpornost v zvezi z vodo v okviru razpoložljivih kohezijskih sredstev, Komisija predlaga, da se predhodno financiranje za take naložbe v to prednostno nalogo, ki so podprte s prerazporeditvijo sredstev, v letu 2026 poveča na 30 % in da so te naložbe upravičene do povišane stopnje sofinanciranja EU v višini 100 %.
Poleg tega Komisija poziva države članice in regije, naj pri reprogramiranju v okviru vmesnega pregleda:
–oblikujejo družbo, odporno v zvezi z vodo, in sicer z večjo obnovo vodnih teles, uporabo sonaravnih rešitev za zmanjšanje tveganja poplav in povečanje zmogljivosti ekosistemov za shranjevanje vode, boljšim nadzorom nad odvzemi vode in učinkovitejšo rabo vode, večjo digitalizacijo vodne infrastrukture in ponovne uporabe vode, blažitvijo posledic suše in dezertifikacije ter tveganj (kibernetske) varnosti ter zmanjšanjem onesnaževanja, vključno z doseganjem skladnosti s pravnim redom EU na področju voda, med drugim tudi z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode.
Energetski prehod
Drugo področje, na katerem naložbe kohezijske politike prispevajo k prednostnim nalogam EU, so podnebni ukrepi in podnebni prehod, pri katerih se s politiko vlaga več kot 110 milijard EUR.
Komisija je v kompasu za konkurenčnost, dogovoru o čisti industriji in akcijskem načrtu za cenovno dostopno energijo predstavila konkretne ukrepe, s katerimi bo Evropa ponovno postala konkurenčna in zagotovila trajnostno blaginjo, pri čemer bosta razogljičenje in krožnost gonilna sila rasti.
Kohezijski skladi že lahko podpirajo naložbe v podnebne cilje, vendar bi bilo treba prizadevanja še pospešiti za zagotovitev, da bo razogljičenje gonilo rasti evropske industrije in blaginje Evropejcev. Glede na znatne potrebe po naložbah v čisti prehod morajo države članice še naprej vlagati v prehod v skladu z obstoječimi cilji glede odhodkov za podnebne ukrepe.
Znatna podpora se zagotavlja projektom na področju energijske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov, infrastrukture za mestni promet in naložb v železniški promet, ki bodo neposredno prispevali k zmanjšanju emisij v EU. V okviru kohezijske politike se na primer v energijsko učinkovitost vlaga 24 milijard EUR, pri čemer je znaten delež tega v stanovanjskem sektorju.
Naložbe v čiste in cenovno dostopne vire energije ter naložbe v učinkovitejšo rabo energije so ključne za prehod na razogljičeno gospodarstvo in za zmožnost Evrope, da konkurira na svetovni ravni, saj cena energije zelo negativno vpliva na industrijske stroške. V programih za obdobje 2021–2027 so že načrtovane naložbe v višini več kot 15 milijard EUR.
Za ta namen in za pospešitev razogljičenja industrije, ki je potrebno za doseganje podnebnih ciljev EU, Komisija predlaga, da se obseg podpore ESRR razširi na projekte razogljičenja. To je zlasti pomembno za projekte, ki so izbrani v okviru sklada za inovacije, vzpostavljenega s sistemom trgovanja z emisijami (ETS), in ki jim je podeljen pečat suverenosti.
Da bi se ustrezno poudarila pomen in osredotočenost naložb v krepitev energetske varnosti in pospešitev energetskega prehoda ter da bi se spodbujala čista mobilnost, Komisija predlaga, da se vključi specifični cilj, povezan s spodbujanjem povezovalnih daljnovodov in povezane infrastrukture za prenos ter vzpostavitvijo polnilne infrastrukture, ki se financira iz sredstev ESRR in Kohezijskega sklada.
Komisija predlaga, da se predhodno financiranje za take naložbe v to prednostno nalogo, ki so podprte s prerazporeditvijo sredstev, v letu 2026 poveča na 30 % in da so te naložbe upravičene do povišane stopnje sofinanciranja EU v višini 100 %.
Ta večja naložbena prizadevanja bodo energetsko intenzivnim panogam omogočila dostop do stabilnejših in bolj raznolikih virov energije na manj razdrobljenem notranjem energetskem trgu, kar bo okrepilo njihovo trajnostnost in konkurenčnost. Poleg tega bo razširitev podpore ESRR za projekte razogljičenja energetsko intenzivnim panogam omogočila dajanje prednosti inovacijam z velikim učinkom, ki so usklajene s podnebnimi cilji EU. Kar zadeva polnilno infrastrukturo, bo podpora dopolnjevala instrument za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, vzpostavljen v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope.
Komisija poziva države članice in regije, naj pri reprogramiranju v okviru vmesnega pregleda:
·povečajo podporo za čisto tehnologijo in prehod na čisto energijo, da bi se pospešilo uvajanje čiste energije in proizvodnje. Ključna elementa pri tem sta posodobitev električnih omrežij, povezovalnih daljnovodov in objektov za shranjevanje energije, da bi se zagotovila resnična energetska unija, ter povečanje števila polnilnih mest za električna vozila, kar je pomembna prednostna naloga v skladu z industrijskim akcijskim načrtom za avtomobilski sektor. V okviru kohezijske politike je v programih za obdobje 2021–2027 za čisto tehnologijo namenjenih skoraj 9 milijard EUR, za več kot tretjino tega zneska pa so že bile sklenjene pogodbe za projekte;
·podpirajo razogljičenje proizvodnih procesov in proizvodov, zlasti za regije z energetsko intenzivnimi panogami, in sicer s podpiranjem industrijskega prehoda prek različnih kohezijskih instrumentov, vključno s Skladom za pravični prehod. To velja zlasti za sektorje, vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, in sektorje, kot je avtomobilski sektor, ki doživljajo znatne industrijske spremembe;
·okrepijo naložbe v pripravljenost na nesreče, povezane s podnebjem, prilagajanje nanje in njihovo blažitev, med drugim tudi na podlagi predloga o regionalni nujni pomoči in načela boljše obnove;
·prispevajo k dogovoru o čisti industriji, na primer s spodbujanjem razvoja vodilnih trgov v EU, preusmeritvijo sredstev v zmanjševanje tveganj in pospeševanjem uvajanja proizvodnje vodika v EU, ter k akcijskemu načrtu za cenovno dostopno energijo, in sicer s podpiranjem dokončanja energetskih skupnosti, posodobitve elektroenergetskih omrežij in povezovalnih daljnovodov EU ter razvoja gradnje na daljavo ali ukrepov za energijsko učinkovitost stanovanj, podjetij in javne infrastrukture, saj zmanjšanje povpraševanja po energiji ključno prispeva k cenovno dostopnim stanovanjem in industrijski konkurenčnosti;
·okrepijo podporo skupnim energetskim ukrepom in energetskim ukrepom z udeležbo državljanov, kot je na primer oblikovanje energetskih skupnosti, in sicer s povečanjem upravnih zmogljivosti za tehnično in finančno svetovanje.
Vzhodne obmejne regije
Vzhodne obmejne regije EU, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino, se soočajo z dvojnim izzivom krepitve varnosti in ponovne oživitve svojih gospodarstev, na katere je neposredno ali posredno vplivala vojna agresija Rusije proti Ukrajini.
Z vmesnim pregledom se lahko sredstva kohezijske politike iz zadevnih programov prerazporedijo, da bi se povečale naložbe v obrambo in konkurenčnost širšega gospodarstva za spodbuditev okrevanja teh regij.
Da bi se okrepile spodbude za pospešitev izvajanja naložb v teh regijah, Komisija predlaga, da so programi, ki zajemajo regije na vzhodnih mejah Unije, upravičeni do:
–stopnje sofinanciranja v višini 100 %;
–nadaljnjega predhodnega financiranja v višini 9,5 % vseh dodeljenih sredstev za program v letu 2026
–ter stopnje predhodnega financiranja v višini 30 % v letu 2026 za zneske, prerazporejene za nove prednostne naloge v okviru vmesnega pregleda (STEP, obramba, stanovanja, odpornost v zvezi z vodo in energetski prehod).
Te spodbude se uporabijo le, če prerazporeditev na te nove prednostne naloge doseže vsaj 15 % vseh dodeljenih sredstev za program. To ne velja za nacionalne programe držav članic, ki imajo tako nacionalne kot tudi regionalne programe.
Spodbujanje blaginje in pravice do bivanja na vseh ozemljih s prilagojenimi politikami za vsak kraj
Spreminjajoče se socialno-ekonomsko in geopolitično okolje ima zelo asimetrične učinke na države članice in regije, odvisno od njihove gospodarske specializacije, geografskega položaja in demografske strukture.
Številne regije v Evropi se soočajo z izzivi, ki so povezani s stagnirajočo ali padajočo rastjo in blaginjo ter vplivajo na kakovost lokalnih storitev in priložnosti za državljane. Komisija in države članice bi si morale skupaj prizadevati, da bi imeli vsi državljani dejansko pravico do bivanja v kraju, v katerem so si ustvarili dom, in sicer z zagotavljanjem razpoložljivosti dobrih delovnih mest in dostopa do osnovnih javnih storitev, kot sta izobraževanje in zdravstvo. To je še posebej pomembno na nemestnih ozemljih (podeželska, notranja in oddaljena območja) ter območjih, ki so opredeljena kot območja v pasti nerazvoja talentov 17 . V zvezi s tem bi večje dopolnjevanje med programi kohezijske politike in pobudo LEADER v okviru SKP ter ukrepi za spodbujanje trajnostnega turizma pomagali lokalnim skupnostim najti lokalne rešitve, kot je poudarjeno tudi v nedavni viziji za kmetijstvo in prehrano. Ukrepi bi sektorjem (poleg kmetijstva in ribištva) omogočili, da spodbujajo druge poslovne in gospodarske priložnosti, ter hkrati upravljali migracijske tokove, med drugim tudi za preprečevanje odseljevanja.
Mestna območja se soočajo s svojevrstnimi izzivi, povezanimi s cenovno dostopnimi stanovanji, družbenim vključevanjem, zastoji in onesnaževanjem. Od vseh sredstev kohezijske politike je 24 milijard EUR vloženih v urbani razvoj, pri čemer so mesta v ospredju prizadevanj za razogljičenje. Vlogo mest ter povezave med njimi in podeželjem bi bilo treba bolje izkoristiti za spodbujanje uravnoteženega regionalnega razvoja, Komisija pa bo pozneje letos predstavila ambiciozno agendo za mesta.
Ob priznavanju pomembne vloge mest pri doseganju ciljev EU, reševanju lokalnih izzivov in krepitvi povezav med mesti in podeželjem za spodbujanje uravnoteženega regionalnega razvoja Komisija predlaga, da se okrepi evropska pobuda za mesta z uvedbo možnosti prenosa sredstev iz ESRR k tej pobudi. Taki zneski bi podprli ukrepe v korist držav članic, ki izvedejo prenos. Komisija predlaga tudi, da se vzpostavi pečat odličnosti za evropsko pobudo za mesta, kar bi omogočilo podporo v okviru programov kohezijske politike za projekte evropske pobude za mesta, ki so bili izbrani, vendar zaradi nezadostnih virov niso mogli prejeti sredstev. Države članice bi imele tudi možnost, da sredstva ESRR iz svojih programov v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ prenesejo v Instrument za medregionalne naložbe v inovacije, s čimer bi imele večjo prožnost pri uporabi sredstev.
Otoki in najbolj oddaljene regije se soočajo s posebnimi izzivi, povezanimi z višjimi stroški surovin in energije, zlasti po začetku vojne v Ukrajini, poleg omejitev, ki so neločljivo povezane z njihovo fizično ločenostjo in oddaljenostjo od celine ter vplivajo na trg dela, promet in mobilnost, dostop do surovin in oskrbo z energijo. Ta geografska ločenost znatno otežuje tudi čisti prehod takih ozemelj na podnebno nevtralno gospodarstvo. Poleg tega sezonsko zaposlovanje, ki ga ustvarja turizem, pogosto zakriva pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti za lokalno prebivalstvo. Številni otoki in najbolj oddaljene regije so tudi utrpeli hude naravne nesreče, ki zahtevajo znatne naložbe ne le v okrevanje po nesrečah, temveč tudi v prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje. V podporo otokom in najbolj oddaljenim regijam pri reševanju teh večplastnih težav bo Komisija začela posvetovanje o razvoju strategije za otoke in o posodobljeni strategiji za najbolj oddaljene regije.
Zato Komisija poziva države članice in regije, naj pri reprogramiranju v okviru vmesnega pregleda:
·okrepijo vlogo mest pri uresničevanju številnih ciljev EU, na primer s prenosom sredstev v podporo evropski pobudi za mesta ali s povečanjem sredstev, namenjenih mestom. Vzporedno s tem si bo Komisija v okviru agende za mesta prizadevala spodbuditi obsežno razpravo o tem, kako lahko mesta prispevajo k prednostnim nalogam EU;
·uresničijo svoje zaveze glede prispevanja k novemu evropskemu Bauhausu, ki so bile do zdaj le delno dosežene. Vse države članice so se zavezale, da bodo s svojimi programi za obdobje 2021–2027 prispevale k izvajanju novega evropskega Bauhausa, 18 pa jih je načelo novega evropskega Bauhausa vključilo v merila za izbor in razpise za projekte. Vrednote novega evropskega Bauhausa so vgrajene v podporo za cenovno dostopna stanovanja in trajnostni razvoj mest, vključno s prenovo mestnih središč, prenovo kulturne dediščine in izboljšanjem zelene infrastrukture.
3.Močnejše uprave s preprostejšimi, prožnejšimi in učinkovitejšimi pravili
Da bi kohezijska politika podpirala doseganje svojih ciljev, mora izkoristiti zmogljivost javne uprave in zasebnega sektorja pri izvajanju politik in naložb, ki jih lahko mobilizirajo sredstva kohezijske politike. To zahteva ukrepe za okrepitev upravne zmogljivosti akterjev, ki niso vključeni le v izvajanje kohezijske politike, temveč v izvajanje politik v širšem smislu. Hkrati lahko zmanjšanje upravnega bremena s poenostavitvijo pospeši in olajša uporabo kohezijskih sredstev.
Reforme in upravna zmogljivost
Izkušnje kažejo, da je zmogljivost javnih uprav za upravljanje sredstev EU predpogoj za učinkovito in uspešno uporabo teh sredstev. Veliko je bilo storjenega, in sicer bodisi s tehnično pomočjo kohezijskih programov, mehanizmom za okrevanje in odpornost ter drugimi pobudami Komisije bodisi z namenskimi programi za okrepitev in posodobitev uprav, ki upravljajo sredstva.
Časovni načrti z namenskimi akcijskimi načrti za izboljšanje upravne zmogljivosti celotnega ekosistema kohezijske politike so zdaj v fazi izvajanja ali konca priprave v 15 državah članicah, zlasti v tistih upravah, ki so se skozi čas soočale z izzivi, povezanimi z njihovo zmogljivostjo za uporabo sredstev EU. Časovni načrti za krepitev upravne zmogljivosti so strateški dokumenti, ki vključujejo analizo potreb in izzivov, ukrepe za njihovo obravnavo in odgovorne akterje, pri čemer je cilj teh dokumentov doseči bolj strateški pristop k uporabi virov za tehnično pomoč in krepitev zmogljivosti. Vmesni pregled je priložnost za proučitev napredka pri izvajanju teh strategij, sprejetje jasne zaveze za njegovo pospešitev in vzpostavitev ustreznih spremljevalnih ukrepov s tehnično pomočjo, vključno z Instrumentom za tehnično podporo.
Da bi javnim upravam pomagali izboljšati njihove zmogljivosti in učinkovitost, je v predlogu Komisije pojasnjeno, da bodo stroški, povezani s pripravljalnimi ukrepi za reforme, upravičeni do podpore v obliki kohezijskih sredstev, med drugim tudi za samostojne reforme (tj. brez spremljajočih naložb).
Pospeševanje naložb s poenostavitvijo in prožnostjo
Komisija se zaveda, da so za zagotovitev prožnejše in bolje usmerjene podpore potrebna nadaljnja prizadevanja za poenostavitev regulativne strukture.
Poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena za upravičence, zlasti za gospodarske subjekte, kot so MSP, sta ključni prednostni nalogi Komisije. Kot je bilo predvideno v kompasu za konkurenčnost, si bo Komisija prizadevala za poenostavitev brez primere, med drugim tudi v okviru kohezijske politike.
Skupaj s tem sporočilom Komisija z zakonodajnim predlogom predlaga vrsto ukrepov za poenostavitev in prožnost na naslednjih področjih:
·da bi se zagotovila nemotena prerazporeditev sredstev za prednostne naloge EU ter da bi se omilila sedanja pravila, v skladu s katerimi mora biti velik del dodeljenih sredstev povezan s posebnimi prednostnimi področji, Komisija predlaga, da se uvede večja prožnost pri zahtevah glede tematske koncentracije v zvezi z dodelitvami za nove prednostne naloge 18 in v zvezi z izračunom podnebnih prispevkov v okviru ESRR in Kohezijskega sklada (ob upoštevanju splošnih zahtev);
·da bi se zagotovilo, da okvir za dokončanje na novo uvedenih naložb ter za uveljavljanje in povračilo plačil ustreza svojemu namenu ter ne odvrača od boljšega usmerjanja in posodobitve politike, Komisija predlaga, da se zagotovi enkratno predhodno financiranje v višini 5 % za vse programe, pri katerih se v okviru vmesnega pregleda prerazporedi vsaj 15 % sredstev, dodeljenih za programe, za naložbe, povezane s platformo STEP, obrambo, cenovno dostopnimi stanovanji, odpornostjo v zvezi z vodo in energetskim prehodom, ter da se za eno leto podaljša končni datum za upravičenost kohezijske politike za te programe 19 ;
·da bi se olajšalo izvajanje Sklada za pravični prehod, bodo odpravljene ovire glede spreminjanja in delovanja njegovih programov:
Øza Sklad za pravični prehod se bo uporabljal mehanizem pečata odličnosti, kar bo omogočilo poenostavljen izbirni postopek za projekte, izbrane v okviru drugih instrumentov EU, ki nimajo zadostnih sredstev;
ØKomisija predlaga, da se upošteva pristop, ki se uporablja za projekte, podprte v okviru sklada za inovacije, in sicer tako, da se dovolijo naložbe, povezane s proizvodnjo, predelavo, prevozom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv, če je bil tem projektom v okviru sklada za inovacije podeljen „pečat suverenosti“;
Øsprememba ciljnih vrednosti kazalnikov v načrtih za pravični prehod bo izvedljiva skozi celotno obdobje izvajanja, hkrati pa bo ohranjena zavezanost podnebni nevtralnosti in postopnemu opuščanju fosilnih goriv.
Poleg navedenih ukrepov za poenostavitev zakonodaje Komisija poziva države članice in regije, naj pri reprogramiranju v okviru vmesnega pregleda:
·olajšajo uporabo mehanizmov, ki temeljijo na uspešnosti, kot so pravila o poenostavljenem obračunavanju stroškov in financiranju, ki ni povezano s stroški;
·do junija 2025 opredelijo projekte v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, za katere obstaja tveganje, da ne bodo zaključeni do avgusta 2026, in ki bi lahko bili upravičeni do financiranja iz ESRR / Kohezijskega sklada. Tako bi se lahko ti projekti upoštevali pri morebitnih spremembah programov ESRR / Kohezijskega sklada / Sklada za pravični prehod v okviru vmesnega pregleda, ki jih je treba predložiti, ko bosta sozakonodajalca sprejela zakonodajni predlog k temu sporočilu. Za projekte, ki se financirajo iz ESRR / Kohezijskega sklada / Sklada za pravični prehod, morajo države članice zahtevati povezano spremembo svojih načrtov za okrevanje in odpornost ter vključiti določbe, ki zagotavljajo, da taki projekti ne prejmejo dvojnega financiranja.
Države članice morajo pri izvajanju novih možnosti v korist podjetij, predlaganih v oddelku 2 tega sporočila, zagotoviti skladnost z veljavnimi pravili Unije o državni pomoči ter zagotoviti, da je financiranje potrebno za obravnavanje ugotovljenih potreb in omejeno na najnižji potreben znesek. V zvezi s tem je Komisija začela javno posvetovanje o področju uporabe okvira za ukrepe državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji, s čimer bi se povečale možnosti za podporo MSP in podjetjem na območjih, ki prejemajo pomoč, ter kar bi pod določenimi pogoji omogočalo tudi pomoč velikim podjetjem na območjih, ki ne prejemajo pomoči.
4.Sklepne ugotovitve
V naslednjem večletnem finančnem okviru ohranitev sedanjega stanja ni mogoča. Naslednji dolgoročni proračun bo moral obravnavati trenutne kompleksnosti, pomanjkljivosti in togosti ter čim bolj povečati učinek vsakega porabljenega eura, pri čemer se bo moral osredotočiti na prednostne naloge in cilje EU, pri katerih so ukrepi EU najbolj potrebni.
Vendar se bo naslednji večletni finančni okvir začel izvajati šele leta 2028. Unija pa ne more čakati. Ukrepati mora takoj ter čim bolj in čim bolje izkoristiti sedanji cikel financiranja. Ker je kohezijska politika glavna naložbena veja Unije, je bistveno izkoristiti priložnost vmesnega pregleda za posodobitev politike, da bi obravnavala obstoječe in nove prednostne naloge, ter pospešiti njeno izvajanje, da bi čim prej imela večji učinek.
To sporočilo poziva države članice, naj prilagodijo svoje obstoječe programe, da bi čim bolj povečale prispevek naložb kohezijske politike k političnim prednostnim nalogam Unije.
Največji del naložb, ki jih podpira kohezijska politika, ostaja usklajen z novimi prednostnimi nalogami EU ne glede na to, ali gre za potrebo po zapolnitvi inovacijske vrzeli, okrepitvi konkurenčnosti ter podpore za razogljičenje in krožno gospodarstvo ali financiranju ključnih infrastruktur in neto ničelnih tehnologij. Kot pa je že pojasnjeno v tem sporočilu, je mogoče storiti še več.
Na področjih konkurenčnosti in inovacij, digitalnega in zelenega prehoda, varnosti in strateške avtonomije, vključno z obrambo, ali pri zagotavljanju bolje prilagojenih politik, vključno z osnovnimi javnimi storitvami za bolj oddaljene kraje, je lahko politika bolj selektivna in bolj ciljno usmerjena ter lahko ima večjo evropsko dodano vrednost.
Prav tako je bistvenega pomena, da se dodatno okrepijo načela kohezije za dosego večjega učinka in večje učinkovitosti, in sicer s preprostimi in prožnimi pravili na podlagi lokalnega pristopa in prilagojenih politik. Pri tem je ključno izvajanje načela partnerstva z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, pri katerem imajo regije in mesta pomembno vlogo.
Sporočilu je priložen zakonodajni predlog, ki bi omogočil posodobitev kohezijske politike že za sedanje programe. Da bi se glede na trenutne geopolitične razmere dosegel največji učinek na učinkovitost in ustreznost kohezijske politike, morata sozakonodajalca zakonodajna predloga sprejeti čim prej.
Komisija poziva države članice, regije, organe upravljanja ter Evropski parlament in Evropski odbor regij, naj konstruktivno sodelujejo v tej razpravi, države članice in Evropski parlament pa, naj pospešijo zakonodajno delo in tako zagotovijo, da bo načelo kohezijske politike še naprej v središču evropskega projekta.
Komisija bo razmislila o tem, da bi do poletja predložila smernice o možnostih za poenostavitev poročanja Komisiji in o razlagi obstoječih določb, da bi se zmanjšala negotovost, ki bi lahko odvračala od naložb, podprtih iz kohezijskih skladov.
Države članice in regije so pozvane, naj svoje spremembe programov predložijo v dveh mesecih od začetka veljavnosti revidirane zakonodaje. Komisija je pripravljena podpreti nacionalne in regionalne organe pri pripravi sprememb programov. Komisija bo ocenila predlagane spremembe in tesno sodelovala z organi, da bi zagotovila, da bodo revidirani programi sprejeti v dveh mesecih po predložitvi sprememb s strani nacionalnih ali regionalnih organov. Cilj je čim prej oziroma do konca leta 2025 zaključiti postopek reprogramiranja v okviru vmesnega pregleda, da bodo lahko države članice, regije in lokalni organi prilagojene programe začeli izvajati leta 2026 in v drugi polovici sedanjega cikla večletnega finančnega okvira 20 .
Poleg tega Komisija spodbuja države članice, naj v tesnem sodelovanju z njo uvedejo skupno spremljanje ključnih naložb, podprtih iz kohezijskih skladov, na nacionalni in regionalni ravni. To bi bilo osredotočeno na pomembna prednostna področja, da bi se bolje usmerjalo in pospešilo njihovo izvajanje ter da bi se zagotovil njihov pravočasen zaključek. To spremljanje bi moralo ostati preprosto in bo dopolnjeno s poenostavitvijo prenosa podatkov in poročanja držav članic Komisiji, in sicer s širšo medsebojno povezanostjo nacionalnih sistemov finančnega poročanja in sistemov finančnega poročanja EU.
Komisija bo do julija 2025 tudi začela dialog o izvajanju 21 z deležniki, ki bo izrecno namenjen kohezijski politiki. Ta dialog, ki je novo orodje, bo pomagal oceniti napredek pri izvajanju kohezijske politike s pregledom dosežkov, opredelitvijo dobrih praks ter prepoznavanjem ovir pri obstoječih pravilih in njihovem izvajanju. Poleg tega se bodo v okviru dialoga iskala posebna priporočila za izboljšanje in poenostavitev postopkov izvajanja, da bi se zagotovila večja usklajenost s cilji EU.
Kot je navedeno v sporočilu z naslovom „Pot do naslednjega večletnega finančnega okvira“ 22 , sta za oblikovanje naslednjega dolgoročnega proračuna EU potrebna skupna analiza temeljnih izzivov in tesno sodelovanje za pripravo predloga Komisije. Močan in učinkovit proračun EU je v skupnem interesu. Zato bo predlog o naslednjem finančnem okviru temeljil na obsežnem posvetovanju s prispevki na ravneh politike, institucij in deležnikov, dejavnim vključevanjem državljanov ter upoštevanjem potencialnega članstva v EU.
Stalen in strukturiran dialog s predstavniki držav članic na različnih ravneh po vsej Evropi bo ključen za določitev, kaj financirati in kako financirati našo skupno prihodnost. Glede na navedeno bo Komisija v okviru priprav na naslednji večletni finančni okvir sodelovala v vključujočem procesu na več ravneh.
Naslednji večletni finančni okvir mora postaviti temelje za močnejšo in v prihodnost usmerjeno Unijo.