EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.3.2025

COM(2025) 88 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o akcijskem načrtu za temeljne spretnosti

Akcijski načrt za temeljne spretnosti

1. Zakaj moramo ukrepati

Za konkurenčnost in socialno kohezijo Evrope so potrebne močne temeljne spretnosti. Temeljne spretnosti so osnova za druge kompetence, kot sta ustvarjalnost in kritično mišljenje, ter za nadaljnje učenje, izpopolnjevanje in preusposabljanje pri odraslih. Ključne so za inovacije ter ustvarjanje novega znanja in njegovo prilagajanje spreminjajočemu se okolju. Obvladovanje bralnih, matematičnih in naravoslovnih spretnosti 1 , pa tudi digitalnih in državljanskih spretnosti je bistveno, da se oseba lahko razvije kot posameznik, se znajde v zapletenem vsakdanjem življenju in na hitro spreminjajočem se trgu dela ter polno sodeluje v družbi, demokratičnem življenju in gospodarstvu. Temeljne spretnosti so podlaga, da lahko posamezniki postanejo neodvisni, bolje obveščeni in pripravljeni, angažirani in aktivni državljani ter tako prispevajo k ohranjanju naše demokracije in temeljnih vrednot v kontekstu vse večje politične polarizacije, načetega zaupanja v institucije in vse večjega manipuliranja z informacijami. Pomanjkanje teh spretnosti ne pomeni izgube zgolj za posameznika, temveč za naše evropske družbe.

Vse preveč držav EU se že desetletja spopada z zmanjševanjem ravni temeljnih spretnosti pri učencih. Približno vsak tretji 15-letnik ima težave z razumevanjem in uporabo matematike v resničnem življenju in učnem okolju, vsak četrti pa ne razume osnovnih besedil ali ne zna uporabiti enostavnega naravoslovnega znanja 2 . V primerjavi s Kanado, Japonsko, Združenim kraljestvom in ZDA ima EU nižjo stopnjo najvišjih dosežkov pri branju in naravoslovju ter drugo najnižjo pri matematiki, kar resno ogroža inovacijsko zmogljivost in dolgoročno konkurenčnost EU. Težave se začnejo zgodaj, saj ima preveč osnovnošolcev težave pri branju, matematiki in naravoslovju, premalo pa jih je pri tem odličnih 3 . Kar 43 % osmošolcev je poduspešnih pri temeljnih digitalnih spretnostih 4 , v večini držav pa se stanje v primerjavi s prejšnjimi leti poslabšuje oziroma ostaja nespremenjeno. Na svetovni ravni EU močno zaostaja za najuspešnejšimi azijskimi gospodarstvi. Poleg tega je več držav EU med letoma 2016 in 2022 zabeležilo poslabšanje ravni državljanske vednosti osmošolcev 5 .

Enako zaskrbljujoče so nezadostne temeljne spretnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) in pri odraslih. Razlika med učenci v PIU in tistimi v sekundarnem splošnem izobraževanju je izrazita pri matematiki in branju. Ta situacija poslabšuje vztrajno pomanjkanje usposobljenih diplomantov PIU v nekaterih poklicih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM). Petina delovno sposobnih odraslih v EU ima težave z branjem in pisanjem, razlike v temeljnih spretnostih med odraslimi z najnižjimi in najvišjimi dosežki pa so se znotraj držav povečale 6 . Čeprav so za 90 % vseh delovnih mest potrebne vsaj temeljne digitalne spretnosti, ima samo 56 % odraslih v EU takšno ali višjo raven digitalnih spretnosti 7 , kar je precej pod ciljem za leto 2030, ki znaša 80 % 8 .

Države članice morajo nujno ukrepati za odpravo vrzeli v temeljnih spretnostih. Svet je leta 2024 v okviru evropskega semestra sprejel specifična priporočila za 15 držav članic EU za izboljšanje ravni temeljnih spretnosti. Ta akcijski načrt je odgovor na vse manjšo uspešnost učencev in učečih se odraslih pri temeljnih spretnostih ter na pozive po večjem poudarku na temeljnih spretnostih iz poročil Draghija 9 in Lette 10 , v katerih je poudarjeno, da se je treba osredotočiti na vse ravni izobraževanja in vse generacije, tudi glede na krčenje delovne sile zaradi demografskih sprememb.

Ta načrt je ključna pobuda unije spretnosti in dopolnjuje strateški načrt za izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. V njem so predlagani konkretni kratko- do srednjeročni ukrepi, s katerimi bi EU in države članice zagotovile rešitve za izboljšanje temeljnih spretnosti in spodbujanje odličnosti, vse od zgodnjih let do šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih.

2. Nabor temeljnih spretnosti

Pismenost	Sposobnost razumevanja, uporabe in presoje vizualnega, zvočnega in digitalnega gradiva ter razmišljanja o njem v ustni in pisni obliki na vseh področjih in v vseh okoliščinah.
Matematične spretnosti	Sposobnost matematičnega sklepanja ter preoblikovanja, uporabe in interpretacije matematike za reševanje problemov v različnih življenjskih situacijah ter utemeljenega sklepanja in sprejemanja odločitev na podlagi podatkov.
Naravoslovne spretnosti	Sposobnost naslavljanja naravoslovno-znanstvenih vprašanj in zamisli kot razmišljujoči posameznik. Za to so potrebne spretnosti znanstvenega razlaganja pojavov, evalviranja in načrtovanja naravoslovnih raziskav ter interpretiranja podatkov in dokazov.
Digitalne spretnosti	Samozavestna, kritična in odgovorna uporaba digitalnih tehnologij za učenje, delo in udeležbo v družbi. To vključuje informacijsko pismenost, komuniciranje, medijsko pismenost, ustvarjanje digitalnih vsebin, varnost na spletu in digitalno dobrobit.
Državljanske spretnosti	Sposobnost odgovornega ravnanja in polne udeležbe v državljanskem življenju na podlagi razumevanja družbenih, gospodarskih, pravnih in političnih struktur. To zajema razumevanje in ocenjevanje državljanskih in demokratičnih konceptov, institucij in procesov, vključno z demokracijo, medijsko pismenostjo, pripravljenostjo na krize, spoštovanjem drugih in svobodo govora.

Vir: OECD: PISA 2022 Assessment and Analytical Framework (Ocenjevalni in analitični okvir raziskave PISA 2022), PISA 2018 Assessment and Analytical Framework (Ocenjevalni in analitični okvir raziskave PISA 2018) in PISA 2015 Assessment and Analytical Framework (Ocenjevalni in analitični okvir raziskave PISA 2015) (za pismenost ter matematične in naravoslovne spretnosti); Priporočilo Sveta iz leta 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (za digitalne in državljanske spretnosti); IEA (2023), International Computer and Information Literacy Study (Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti) (za digitalne spretnosti); IEA (2022), International Civic and Citizenship Education Study (Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja) (za državljanske spretnosti).

Temeljne spretnosti so podlaga za ključne kompetence za vseživljenjsko učenje 11 . Pri zviševanju splošnih ravni temeljnih spretnosti gre za povečevanje najvišjih dosežkov in zagotavljanje, da vsi učenci, tudi invalidni in prikrajšani, šolo zapustijo z zadostnimi temeljnimi spretnostmi ter da odrasli dosežejo ustrezno raven usposobljenosti.

Pismenost je podlaga za vse učenje. Zgodnji razvoj jezika močno vpliva na prihodnjo bralno sposobnost, vendar vse več otrok šolanje začne z omejenim znanjem maternega jezika ali jezika šolanja. Branje se s tradicionalnih, dolgih besedil v papirni obliki preusmerja na skrajšane digitalne vsebine, kar slabi razpon pozornosti bralcev. Izobraževalni sistemi morajo preučiti, kako različni mediji vplivajo na razvoj pismenosti, hkrati pa dejavno spodbujati ukvarjanje s kompleksnejšimi besedili za krepitev pismenosti.

Matematične spretnosti so bistvene za vsakdanje življenje v našem tehnološko razvitem svetu. So osnova logičnega in abstraktnega razmišljanja. Te spretnosti, vključno s finančno pismenostjo, posameznikom omogočajo sprejemanje informiranih odločitev na podlagi podatkov in jim pomagajo razviti premišljen pristop k prevzemanju tveganj, hkrati pa državljane opolnomočajo za sprejemanje dobro informiranih finančnih odločitev skozi celo življenje ter izboljšujejo njihove možnosti na trgu dela. Slabo obvladovanje teh spretnosti lahko vodi do majhnega zanimanja za študij in poklicne poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Zaradi tehnološkega napredka, raziskav na področju izobraževanja ter družbenih potreb je več poudarka na sposobnostih učencev za reševanje problemov in njihovih spretnostih kritičnega mišljenja, pri čemer se jih spodbuja k razumevanju in uporabi matematičnih konceptov, ne pa zgolj pomnjenju formul. Vse večja uporaba digitalnih orodij pri matematiki kaže na vse večjo povezanost matematične in digitalne pismenosti.

Naravoslovne spretnosti so ključne za kritično mišljenje in reševanje problemov ter so temelj naprednejšega izobraževanja in poklicnih poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Zgodnji razvoj naravoslovnega razmišljanja in sposobnosti olajšuje poznejše dosežke na teh strateških področjih. Dobra naravoslovna pismenost je potrebna tudi za uspešen zeleni prehod. Poleg tega je v dobi vse večjega manipuliranja z informacijami ključnega pomena, da posamezniki razvijejo dobre naravoslovne spretnosti za kritično ocenjevanje informacij, ločevanje dejstev od dezinformacij in sklepanje na podlagi dokazov. Poučevanje naravoslovja bi moralo odražati tehnološki razvoj ter poudarjati interdisciplinarnost, kritično mišljenje in reševanje problemov s preiskovalnim učenjem in izzivi iz življenjskih situacij.

Širši pojem temeljnih spretnosti

Širitev nabora temeljnih spretnosti je bistvena za reševanje izzivov naših hitro razvijajočih se družb in gospodarstev. Ker tehnologija vse bolj vpliva na naše življenje in delo, je bistveno, da se digitalne spretnosti obravnavajo enako prednostno kot druge spretnosti. Istočasno je nujno treba že zgodaj spodbujati državljanske spretnosti, da se okrepijo in ohranijo demokratične vrednote.

Digitalne spretnosti so ključne v sodobni družbi in vsakdanjem življenju. Pomembne so tudi pri razvoju naprednejših spretnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki so ključne za konkurenčnost, medijska pismenost pa je ključna za aktivno in informirano državljanstvo. Obstaja vse večja potreba po spretnostih na področjih, kot so ozaveščenost o kibernetski varnosti, umetna inteligenca, strojno učenje in velepodatki. Poleg tega sta delo in učenje na daljavo povečala pričakovanja glede obvladovanja digitalnih sodelovalnih orodij, vključno z učinkovitim in varnim spletnim komuniciranjem.

Državljanske spretnosti in državljanska vednost so bistvene za spodbujanje dejavne udeležbe v demokratičnih družbah, vendar niso povsod enako razvite. Zaradi hitrega tehnološkega napredka ter naraščajoče polarizacije in širjenja dezinformacij in napačnih informacij je zgodnje pridobivanje državljanskih spretnosti pomembnejše kot kdaj koli prej. Učenke redno izkazujejo boljšo državljansko vednost kot njihovi vrstniki in učenci z boljšim socialno-ekonomskim ozadjem imajo znatno boljše dosežke. Z neodvisnim razmišljanjem, razumevanjem demokratičnih procesov, spoštovanjem raznolikosti in zavedanjem o trajnostnosti se ljudje opolnomočijo, da lahko polno sodelujejo v državljanskem in družbenem življenju ter uveljavljajo svoje pravice in odgovornosti.

3. Prednostna področja za izboljšanje razvoja temeljnih spretnosti

Nujno si je treba prizadevati za obravnavanje zaskrbljujočega upada pri razvoju temeljnih spretnosti. EU se oddaljuje od svojega cilja, da bi bilo na področju temeljnih spretnosti poduspešnih manj kot 15 % 15-letnikov. Če želimo zagotoviti korenite spremembe in hitro izboljšanje, se moramo nujno osredotočiti na ključne dejavnike, ki spodbujajo upad, in na močne vzvode politik.

Socialno-ekonomsko ozadje je še naprej največji napovedovalec uspešnosti učencev. Poduspešnost pri pismenosti, matematiki in naravoslovju je zaskrbljujoče visoka med prikrajšanimi učenci (npr. 48 % pri matematiki), socialno-ekonomska vrzel pa se še povečuje, tudi pri digitalnih spretnostih. Še posebej ranljivi so učenci z migrantskim ozadjem ali invalidnostmi. V številnih državah EU je pandemija COVID-19 povečala neenakosti v izobraževanju in močno vplivala na dobrobit učencev, kar neposredno vpliva na njihovo motivacijo in sposobnost učenja. Potrebna so dodatna prizadevanja za okrepitev temeljnih spretnosti ter spodbujanje pravičnosti in dobrobiti, in sicer s čim večjim omejevanjem ponavljanja razredov, poznejšim razvrščanjem po programih in omejevanjem razvrščanja v skupine glede na zmožnosti.

Veliko pomanjkanje učiteljev in mentorjev, zlasti pri predmetih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, negativno vpliva na učne izide. Učiteljski kader se stara, saj se za učiteljski poklic odloča manj oseb. Ta poklic je v večini držav EU in na prikrajšanih območjih neprivlačen. Potrebni so nadaljnji ukrepi politike za izboljšanje usposabljanja učiteljev, povečanje privlačnosti učiteljskega poklica in zagotovitev, da učitelji začetniki prejmejo potrebno podporo, tudi za obravnavanje poduspešnosti.

Vse manjša vključenost staršev v zadnjih letih pomeni precejšnje tveganje za uspeh učencev, zlasti med prikrajšanimi učenci. Raziskava PISA kaže, da je podporno domače okolje ključno za spodbujanje pozitivnega odnosa učencev do šole. Izobraževalni sistemi, ki so ohranili ali povečali vključenost staršev, npr. starši, ki so o napredku svojega otroka na lastno pobudo govorili z učiteljem, so beležili večjo uspešnost, zlasti pri matematiki.

Digitalno odvračanje pozornosti postaja velika grožnja učni uspešnosti. Še posebej zaskrbljujoč je vsesplošen vpliv družbenih medijev: okoli 30 % učencev v državah OECD pri pouku matematike pogosto zmotijo digitalne naprave, kar znatno vpliva na njihovo učno uspešnost in dobrobit. Čeprav lahko učinkovito vključevanje tehnologije z zmerno uporabo digitalnih virov za učne namene izboljša uspešnost učencev, ima prekomerna uporaba lahko škodljive učinke, zato bi bilo treba digitalno odvračanje pozornosti čim bolj zmanjšati.

Prednostno obravnavanje razvoja temeljnih spretnosti je pogosto nezdružljivo s prenatrpanimi izobraževalnimi programi. V številnih sistemih so se izobraževalni programi redno širili kot odziv na nove družbene zahteve, zaradi česar so bile temeljne spretnosti zanemarjene. Zato je doseganje boljšega ravnovesja med obsegom izobraževalnega programa in osredotočanjem na temeljne spretnosti bistvenega pomena za izboljšanje učnih izidov.

Razlike med spoloma vplivajo na učne izide. Dekleta so uspešnejša od fantov pri branju in bolj verjetno je, da bodo med tistimi z najvišjimi dosežki v vseh državah EU, fantje pa imajo običajno najvišje dosežke pri matematiki. Družbena pričakovanja in spolni stereotipi imajo lahko pomembno vlogo, saj vodijo v razlike med spoloma glede poklicnih pričakovanj ter vplivajo na odnos do posameznih predmetov, motivacijo zanje in učno uspešnost pri njih. Poleg tega lahko slogi poučevanja in učna okolja različno vplivajo na fante in dekleta, kar kaže na potrebo po pristopih k poučevanju, ki upoštevajo različnost spolov.

Dostop do kakovostne vzgoje in varstva predšolskih otrok se med državami in znotraj njih znatno razlikuje. To ima velike posledice za posameznike in družbo, zlasti za prikrajšane otroke. Pomanjkanje osebja, neustrezen profesionalni razvoj in slabi delovni pogoji ostajajo pereči izzivi, zlasti na prikrajšanih območjih. Četrtina evropskih izobraževalnih sistemov še vedno nima nacionalnega izobraževalnega programa za pedagoško delo z majhnimi otroki. Zgodnje izkušnje so ključnega pomena, zlasti za razvoj socialno-čustvenih spretnosti, ki so bistvene za odpornost, dobrobit, motivacijo, učne izide in zmožnost vseživljenjskega učenja. Vendar se vse pogosteje opozarja na socialno-čustvene težave otrok, pri čemer težave s pozornostjo in šibek nadzor nad impulzi vse bolj ovirajo pripravljenost otrok za vstop v šolo.

V poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) pomanjkanje virov in omejitve izobraževalnih programov negativno vplivajo na razvoj temeljnih spretnosti. Učenci z nižjimi dosežki se pogosto odločajo za šole PIU z izobraževalnimi programi, ki običajno dajejo prednost poklicnim spretnostim pred temeljnimi spretnostmi, oziroma se jih v njih usmerja. Šole PIU imajo pogosto manj virov, med drugim finančnih virov, usposobljenih učiteljev in tehnoloških virov, ter se ne osredotočajo na odpravljanje vrzeli v temeljnih spretnostih.

Za napredek na področju temeljnih spretnostih pri odraslih je treba uspešno doseči najtežje dosegljive skupine, ki so izpostavljene velikemu tveganju izključenosti. Veliko takšnih odraslih je imelo slabe izkušnje z učenjem v šoli, kar ima dolgoročno negativen učinek, ali pa so večkratno prikrajšani. Nizka raven udeležbe nizko kvalificiranih, prikrajšanih in brezposelnih odraslih v učnih dejavnostih kaže na potrebo po dobro zasnovanih politikah v podporo tistim, pri katerih obstaja največje tveganje, da bodo izključeni s trga dela. Uspešne politike pogosto uporabljajo celosten pristop, pri čemer združujejo večdisciplinarne storitve za podporo ljudem, vključno s stanovanji, zdravstvom, zaposlitvenimi storitvami ter podporo za starše ali oskrbovalce 12 .

4. Odpravljanje temeljnih vzrokov

Potrebna so nujna prizadevanja, da se podpre 18 milijonov poduspešnih učencev in 47,7 milijona nizkokvalificiranih odraslih (v starosti 25–64 let) v EU. Doslej so smernice glede politik, priložnosti za sodelovanje, financiranje in tehnična podpora stalno podpirali države članice pri izboljševanju kakovosti in pravičnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanju temeljnih spretnosti. Priporočilo Sveta o poteh izpopolnjevanja 13 je prineslo nekaj napredka, vendar so za učinkovitejše reševanje problema potrebna dodatna prizadevanja. Priporočilo Sveta o poteh do uspeha v šoli 14 določa okvir politike za ukrepanje. Poudarja vsešolske pristope, ciljno usmerjeno podporo, podporno učno okolje in dobrobit v šoli. Vendar je treba storiti več in se osredotočiti na tri glavna področja:

I.spodbujanje poučevanja in učenja temeljnih spretnosti;

II.podpiranje izobraževalcev;

III.omogočanje podpornih okolij.

4.1 Ključni ukrep: Pilotno izvajanje programa podpore za temeljne spretnosti

Program podpore za temeljne spretnosti bo namenjen odpravljanju pomanjkanja temeljnih spretnosti pri otrocih. Komisija bo sodelovala z državami članicami in regijami, da bi skupaj opredelile pravo pot, ki vsakemu otroku omogoča, da do konca obveznega šolanja doseže ustrezno raven temeljnih spretnosti. Program podpore bi ponujal okvir učinkovitih ukrepov, osredotočenih na zgodnje ukrepanje in prilagojeno individualno podporo od osnovne šole do začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Pri pilotnem izvajanju programa podpore za temeljne spretnosti bo poudarek na preizkušenih ukrepih, ki bodo prilagojeni razmeram in potrebam v posameznih državah. Med temi ukrepi so lahko:

·mehanizmi zgodnjega odkrivanja in redno spremljanje na nacionalni, lokalni in šolski ravni, vključno z individualnim ocenjevanjem temeljnih spretnosti in ponudbo ustreznega dopolnilnega pouka, zlasti pri ključnih prehodih na izobraževalni poti učencev, tudi pri prehodu v programe PIU,

·razvoj načrtov za izboljšanje temeljnih spretnosti na šolski ravni, vključno z dodatnim časom za učenje in posamezniku prilagojeno podporo, s programi tutorstva in mentorstva,

·vključevanje poučevanja temeljne pismenosti in temeljnih digitalnih spretnosti v začetno izobraževanje učiteljev pri vseh predmetih,

·možnosti profesionalnega razvoja za učitelje v šolskem in poklicnem izobraževanju s poudarkom na učencih s posebnimi izobraževalnimi potrebami in/ali invalidnostmi; vzpostavitev specializiranih profilov, kot so šolski mediatorji in predstavniki za zvezo med domom in šolo, da se okrepi sodelovanje med šolami, učenci, starši in skupnostjo,

·programi za podporo staršem pri pospeševanju in spodbujanju učenja njihovih otrok, razviti v sodelovanju z drugimi sektorji, kot so zdravstvo, migracije in zaščita otrok,

·partnerstva in sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi, izobraževalnimi ustanovami, strokovnjaki, podjetji in drugimi deležniki, da se omogoči strukturirana in praktična izpostavljenost raznoliki uporabi temeljnih spretnosti.

Ukrepi Komisije za pilotno izvajanje programa podpore za temeljne spretnosti v partnerstvu z državami članicami: ·pilotno izvajanje programa podpore za temeljne spretnosti v letu 2026, ·priprava smernic za oblikovalce politik v letu 2025 kot pripravljalni ukrep za program podpore. Komisija države članice poziva, naj: ·izrazijo interes za sodelovanje s Komisijo pri pilotnem izvajanju programa podpore za temeljne spretnosti z uporabo razpoložljivih sredstev EU, ·določijo nacionalne cilje za nizke dosežke in najvišje dosežke s poudarkom na prikrajšanih učencih.

4.2 Spodbujanje poučevanja in učenja temeljnih spretnosti

S spodbujanjem poučevanja in učenja temeljnih spretnosti se bodo izboljšali uspeh, učni izidi in dobrobit učencev. Za šole, ki se srečujejo z izzivi nizke uspešnosti, je bistveno, da se učijo od šol in praks, ki so uspele izboljšati temeljne spretnosti in učne izide. Inovativni pristopi si vse bolj pomagajo z umetno inteligenco, zlasti pri oblikovanju posamezniku prilagojenih učnih in ocenjevalnih poti. To lahko koristi tako poduspešnim učencem kot tudi učencem z najvišjimi dosežki. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razvoju močne pismenosti, ki je tesno povezana z obvladovanjem drugih temeljnih spretnosti in je podlaga za vse učenje. Ključnega pomena je, da se vsem učencem pomaga razviti pismenost, tudi tistim iz prikrajšanih okolij ter z migrantskim ozadjem in invalidnostmi.

Odrasle je težko motivirati za učenje zaradi odpora in omejenih priložnosti. Ta problem je še posebej izrazit, kadar gre za nadgradnjo temeljnih spretnosti po slabi izkušnji z začetnim izobraževanjem. Vendar ker so spremembe hitre in ker bodo ljudje po formalnem izobraževanju približno štiri desetletja na trgu dela, je nujno treba najti načine za doseganje teh skupin. Kot je opisano v uniji spretnosti, je uvajanje individualnih učnih računov bistveno za izpopolnjevanje in preusposabljanje odraslih, tudi nizko usposobljenih. Individualni učni računi naj bi postali univerzalna pravica za vse odrasle ne glede na njihov zaposlitveni status 15 .

Ukrepi Komisije za spodbujanje poučevanja in učenja temeljnih spretnosti: ·pilotno izvajanje prvih evropskih zavezništev šol v letu 2026 prek programa Erasmus+. Spodbudilo bo strateško evropsko sodelovanje v šolskem izobraževanju ter bo poligon za preizkušanje inovativnih metod poučevanja, izobraževalnih programov in okvirov kompetenc, zlasti za temeljne spretnosti. Zavezništva bodo podpirala sodelujoče šole, da postanejo učeče se organizacije za učinkovito poučevanje temeljnih spretnosti, tudi v sodelovanju z lokalnimi organi, ·priprava smernic za razvoj izobraževalnih programov v vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ki podpirajo zgodnje pridobivanje temeljnih spretnosti ter olajšujejo zgodnje odkrivanje in posredovanje v primeru zaostankov v razvoju, ·priprava smernic in najboljših praks za razvoj ocenjevanja digitalnih spretnosti v izobraževanju v letu 2026, da bi se lažje primerjali standardi ocenjevanja digitalnih spretnosti v šolah po vsej EU, ·pilotno izvajanje inovativnih pristopov za posamezniku prilagojene učne poti pri razvoju temeljnih spretnosti z uporabo sistemov umetne inteligence, in sicer na podlagi eksperimentiranja s politikami v okviru programa Erasmus+ v letu 2026, v podporo učencem z najvišjimi dosežki in poduspešnim učencem, ·posodobitev okvira digitalnih kompetenc (DigComp) v letu 2025 ob upoštevanju novih tehnologij, kot so umetna inteligenca za splošne namene, za podporo učencem pri razvoju temeljnih in naprednih digitalnih spretnosti, ·priprava smernic za izboljšanje temeljnih spretnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) z: (i) vključevanjem pismenosti ter matematičnih, digitalnih in državljanskih spretnosti v izobraževalne programe PIU; (ii) uporabo učinkovitih metod poučevanja, kot sta reševanje problemov in učenje na podlagi scenarijev; (iii) izvajanjem ustreznih ukrepov za ocenjevanje in zagotavljanje kakovosti, ·oblikovanje nabora orodij za temeljne spretnosti, vključno s temeljnimi digitalnimi spretnostmi, v vajeništvih v letu 2026, da se šolam PIU in delodajalcem ponudijo praktične smernice za vključevanje temeljnih spretnosti v njihove programe vajeništva.

4.3 Podpiranje izobraževalcev

Izobraževalci in vodstveni delavci šol na vseh ravneh so ključni za izboljšanje temeljnih spretnosti. Za zvišanje ravni temeljnih spretnosti je treba izboljšati privlačnost poučevanja in odpraviti pereča pomanjkanja. Glede na ključno vlogo razvoja v zgodnjih letih za učenje in šolski uspeh je treba izobraževalce v vzgoji in varstvu predšolskih otrok usposobiti za podpiranje ustne komunikacije in socialno-čustvenega učenja otrok, da se ustvari podlaga za temeljne spretnosti. Bistveno je, da imajo učitelji na vseh ravneh dostop do z raziskovanjem povezanega začetnega izobraževanja učiteljev in stalnega profesionalnega razvoja, ki je prilagojen temeljnim spretnostim in se ohranja skozi čas. Vlaganje v kovčing in mentorstvo za učitelje, zlasti ko vstopajo v poklic, je koristno za izboljšanje njihovega poučevanja. Poleg tega si morajo vodstveni delavci šol še naprej prizadevati za vključevanje pismenosti in digitalnega izobraževanja v vse predmete.

Ukrepi Komisije v podporo izobraževalcem: ·vzpostavitev agende EU za učitelje in mentorje v letu 2026. Agenda se bo osredotočala na izboljšanje delovnih pogojev, usposabljanja in poklicnih možnosti izobraževalcev, tudi v vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Stremela bo k prekinitvi začaranega kroga majhne privlačnosti in trajnostnosti poklicnih poti, ki sta povod zlasti za pomanjkanje učiteljev naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter upad temeljnih spretnosti, ·v letu 2025 vzpostavitev nove izkustvene skupnosti učiteljskih akademij Erasmus+, tj. evropskih partnerstev ponudnikov izobraževanja in usposabljanja za učitelje, na evropski platformi za šolsko izobraževanje. Ta ukrep bo spodbujal sodelovanje med 43 učiteljskimi akademijami Erasmus+ za opredelitev in razširjanje ustreznega in uporabnega znanja ter izmenjavo inovativnih praks, da se okrepi visokokakovostno usposabljanje učiteljev, tudi na področju temeljnih spretnosti, ·pilotna uvedba sistema mentorstva za učitelje na začetku poklicne poti pri vseh predmetih do leta 2026, da se v njihovo poučevanje učinkovito vključi razvoj temeljnih spretnosti, ·spodbujanje sledenja na delovnem mestu za oblikovalce izobraževalnih politik prek programa Erasmus+ v letu 2026, kar bo povečalo njihovo učno mobilnost, tudi v države z visokimi rezultati pri mednarodnih ocenjevalnih testih, ·v letu 2025 razširitev spletnih skupnosti EU za izobraževalce (evropska platforma za šolsko izobraževanje, vključno s platformo eTwinning), ki so na voljo 400 000 udeležencem, s ponujanjem boljših priložnosti za strokovno učenje, na dokazih temelječih orodij ter gradiva in virov o učinkovitem poučevanju in ocenjevanju temeljnih spretnosti; zagotavljanje visokokakovostnega gradiva za izobraževalce, starše, učitelje in mlade, med drugim o kibernetski varnosti, prek pobude boljši internet za otroke, ·promoviranje visokokakovostnega učnega gradiva o digitalnih spretnostih, ki so ga razvili aktivni učitelji, prek dejavnosti evropskega tedna programiranja, s ciljem 100 000 dejavnosti na leto.

4.4 Omogočanje podpornih okolij

Starši, družine in širša skupnost, vključno z delodajalci, imajo ključno vlogo pri razvoju temeljnih spretnosti otrok, mladih in odraslih. Starši in družine so prvi izobraževalci otrok, saj jih z vsakodnevnimi interakcijami seznanjajo z jezikom, številkami in družbenimi normami, s čimer vplivajo na njihov kognitivni in čustveni razvoj ter jim privzgajajo navade za nadaljnje učenje. Z vključevanjem širše skupnosti (vključno z mladinskimi organizacijami, knjižnicami, muzeji, kulturnimi in športnimi organizacijami, izvenšolskimi krožki in podjetji) se učenje še razširi, saj se omogočijo izkustveno učenje, praktična uporaba, opazovanje vzornikov in dostop do virov. To sodelovanje več deležnikov je še posebej pomembno zaradi vztrajne povezave med socialno-ekonomskim ozadjem in učnimi izidi. Spodbujanje tesnega sodelovanja med deležniki v podporo vključevanju je prednostna naloga akcijskega načrt za integracijo in vključevanje, strateškega okvira EU za Rome in strategije o pravicah invalidov.

Dodatni pristopi so ključnega pomena za spodbujanje odraslih k vključevanju v učne dejavnosti, zlasti v znanih in zaupanja vrednih okoljih (kot so knjižnice in skupnosti ter kulturni, športni, zdravstveni in socialni centri). Pomembno vlogo imajo lahko tudi delovno mesto in javne službe za zaposlovanje, vključno s prilagojeno karierno orientacijo. Zagotavljanje ustrezne javne infrastrukture, tj. prizorišč, opreme in ustreznega osebja, je nujno za spodbujanje lokalnih pobud, ki ustvarjajo več priložnosti za učenje glede na potrebe nizko usposobljenih odraslih z različnimi partnerstvi.

Ukrepi Komisije za omogočanje podpornih okolij: ·v letu 2026 pritegnitev prostovoljcev v okviru programa Evropska solidarnostna enota v dejavnosti mentorstva in tutorstva za poduspešne otroke in odrasle v okviru sklopa „skupinske prostovoljske aktivnosti na prednostnih področjih“. Program bo angažiral raznoliko skupino prostovoljcev, ki bodo otrokom pomagali in jih navdihovali pri njihovem akademskem in socialnem razvoju, hkrati pa bo tudi spodbujal medgeneracijsko solidarnost ter bogatil izkušnje tako prostovoljcev kot otrok, ki jih ti mentorirajo, ·v letu 2026 vzpostavitev koalicije EU za pismenost, v kateri bodo sodelovali vlade, podjetja in knjižnice, za oblikovanje skupnosti na področju pismenosti, ozaveščanje o krizi pismenosti in spodbujanje mladih, zlasti fantov, k branju za užitek, ·organizacija dejavnosti vzajemnega učenja za države članice o inovativnih skupnostnih prostorih za učenje, da se odraslim pomaga pridobiti temeljne spretnosti.

5. Kako bomo to uresničili

Akcijski načrt ponovno potrjuje zavezanost in ambicijo EU, da podpre kakovostno izobraževanje za vse. Na podlagi Priporočila Sveta o poteh izpopolnjevanja 16 , Priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke 17 in Priporočila Sveta o poteh do uspeha v šoli 18 namerava podpreti države članice pri pospeševanju reform in spodbujanju znatnega napredka pri temeljnih spretnostih mladih in odraslih za preobrazbeni korak naprej.

Usklajevanje med državami članicami bo okrepljeno, med drugim z dodatnim poudarkom na temeljnih spretnostih v nadaljnjih ukrepih po reformah izobraževanja in spretnosti v okviru evropskega semestra, z določitvijo in spremljanjem strateških ciljev glede temeljnih spretnosti na ravni EU ter prek prihodnje evropske opazovalnice za zbiranje podatkov o spretnostih.

Izvajanje akcijskega načrta bo vključeno v strukture upravljanja unije spretnosti. Po potrebi se bodo upoštevala priporočila odbora za digitalno desetletje o temeljnih digitalnih spretnostih ter drugih ustreznih organov. V trenutnem večletnem finančnem okviru se bodo za izvajanje akcijskega načrta še naprej uporabljali skladi kohezijske politike, mehanizem za okrevanje in odpornost, program Erasmus+, Instrument za tehnično podporo, program InvestEU in program Obzorje Evropa. Prihodnje financiranje EU bo še naprej podpiralo naložbe v izobraževanje in spretnosti na ravni EU. Z izkoriščanjem najboljših praks, pilotnih projektov in izkušenj, pridobljenih na ravni EU, ter boljšim usklajevanjem z evropskimi prednostnimi nalogami politike se bo karseda povečala dodana vrednost naložb v sektorjih, ki so ključni za evropsko konkurenčnost.

Komisija poziva Evropski parlament, Svet in socialne partnerje, naj potrdijo akcijski načrt za temeljne spretnosti ter dejavno podprejo uresničevanje pobud iz načrta in prispevajo k njihovemu uresničevanju.

(1)

Kot ga meri Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) OECD.

(2)

OECD (2023), Rezultati PISA 2022 (Zvezek I), The State of Learning and Equity in Education (Stanje učenja in pravičnosti v izobraževanju), PISA, OECD Publishing, Pariz,  https://doi.org/10.1787/53f23881-en .

(3)

Mednarodno združenje za ocenjevanje uspešnosti izobraževanja (IEA) (2023), Trends in International Mathematics and Science Study (Mednarodna raziskava trendov v znanju matematike in naravoslovja); IEA (2021), Progress in International Reading Literacy Study (Mednarodna raziskava bralne pismenosti).

(4)

IEA (2023), International Computer and Information Literacy Study (Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti).

(5)

IEA (2022), International Civic and Citizenship Education Study (Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja).

(6)

OECD (2024), Do Adults Have the Skills They Need to Thrive in a Changing World? Survey of Adult Skills 2023 (Ali imajo odrasli potrebne spretnosti za uspeh v spreminjajočem se svetu? Raziskava o spretnostih odraslih 2023), OECD Skills Studies, OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/b263dc5d-en .

(7)

Eurostat, 2023.

(8)

Program politike Digitalno desetletje.

(9)

Poročilo Draghija (2024): A competitiveness strategy for Europe (Strategija za konkurenčnost Evrope).

(10)

Poročilo Lette (2024): Much more than a market – Speed, Security, Solidarity Empowering the Single Market to deliver a sustainable future and prosperity for all EU Citizens (Mnogo več kot le trg – hitrost, varnost, solidarnost – krepitev enotnega trga za trajnostno prihodnost in blaginjo vseh državljanov EU).

(11)

2018/C 189/01.

(12)

COM(2023) 439 final.

(13)

2016/C 484/01.

(14)

2022/C 469/01.

(15)

2022/C 243/03.

(16)

2016/C 484/01.

(17)

2021/L 223/14.

(18)

2022/C 469/01.