EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.1.2025
COM(2025) 14 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Madžarske
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.1.2025
COM(2025) 14 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Madžarske
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Madžarske
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 121 Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/1263 in zlasti člena 17 Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
SPLOŠNE UGOTOVITVE
(1)30. aprila 2024 je začel veljati prenovljeni okvir ekonomskega upravljanja EU. Osrednji elementi prenovljenega okvira so Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru 1 skupaj s spremenjeno Uredbo (ES) št. 1467/97 o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem 2 in spremenjeno Direktivo Sveta 2011/85/EU o proračunskih okvirih držav članic 3 . Namen okvira je spodbujanje zdravih in vzdržnih javnih financ ter trajnostne in vključujoče rasti in odpornosti ter preprečitev čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Spodbuja tudi nacionalno odgovornost in je usmerjen bolj srednjeročno ob učinkovitejšem in doslednejšem izvrševanju pravil.
(2)V središču novega okvira ekonomskega upravljanja so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki jih države članice predložijo Svetu in Komisiji. Načrti morajo izpolniti dva cilja: (i) zagotovitev, da se bo med drugim dolg sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja verjetno zmanjševal ali ostal na preudarni ravni ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša in ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ter (ii) zagotovitev izvajanja reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, in obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU. V ta namen mora biti v vsakem načrtu predstavljena srednjeročna zaveza za pot gibanja očiščenih odhodkov 4 , ki dejansko določa proračunsko omejitev za trajanje načrta, ki zajema štiri- ali petletno obdobje (odvisno od rednega trajanja zakonodajnega obdobja v državi članici). Poleg tega je treba v načrtu pojasniti, kako bo država članica zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo (specifična priporočila za države, vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, če je ustrezno), in kako bo država članica obravnavala skupne prednostne naloge Unije. Obdobje za fiskalno prilagoditev traja štiri leta in se lahko podaljša za največ tri leta, če se država članica zaveže, da bo izvedla sklop ustreznih reform in naložb, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (EU) 2024/1263.
(3)Komisija mora po predložitvi načrta oceniti, ali načrt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.
(4)Svet mora nato na priporočilo Komisije sprejeti priporočilo, v katerem določi pot gibanja očiščenih odhodkov za zadevno državo članico in po potrebi potrdi sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje fiskalnega prilagoditvenega obdobja.
UGOTOVITVE V ZVEZI Z NACIONALNIM SREDNJEROČNIM FISKALNO-STRUKTURNIM NAČRTOM MADŽARSKE
(5)Madžarska je Svetu in Komisiji 4. novembra 2024 predložila nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Načrt je bil po dogovoru s Komisijo predložen po podaljšanju roka, določenega v členu 36 Uredbe (EU) 2024/1263. Razlog za odloženo predložitev je bil zagotoviti, da načrt predstavlja točno stanje proračunskih postopkov in zavez Madžarske v skladu s proračunskim načrtovanjem za leto 2025. Madžarska je 20. decembra 2024 predložila dodatek k načrtu, ki je odražal novejše podatke, z revidirano potjo gibanja očiščenih odhodkov, da bi se zagotovilo zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod 3 % BDP in da bi se začel predvideni delež dolga sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja dovolj verjetno zmanjševati ali se še naprej zmanjševal.
Postopek pred predložitvijo načrta
(6)Da bi določila okvir za dialog, ki vodi do predložitve nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov, je Komisija 21. junija 2024 Madžarski v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2024/1263 posredovala referenčno smer 5 . Komisija je referenčno smer objavila 4. novembra 2024 6 . Referenčna smer temelji na tveganjih in zagotavlja, da se do konca obdobja fiskalne prilagoditve in ob odsotnosti nadaljnjih proračunskih ukrepov po prilagoditvenem obdobju dolg sektorja država verjetno zmanjšuje ali srednjeročno ostane na preudarni ravni ter se primanjkljaj sektorja država v prilagoditvenem obdobju zmanjša pod 3 % BDP in srednjeročno ostane pod to referenčno vrednostjo. Srednjeročno obdobje je opredeljeno kot desetletno obdobje po koncu prilagoditvenega obdobja. V skladu s členom 6, točka (d), ter členoma 7 in 8 Uredbe (EU) 2024/1263 je referenčna smer skladna tudi z merilom glede primanjkljaja, zaščitnim ukrepom za vzdržnost dolga in zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj. Referenčna smer Madžarske določa, da na podlagi predpostavk Komisije, na katerih temeljijo predhodne smernice, posredovane junija 2024, in ob predpostavki štiriletnega prilagoditvenega obdobja rast očiščenih odhodkov ne bi smela preseči vrednosti iz tabele 1. To ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 4,4 % v prilagoditvenem obdobju (2025–2028).
|
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
Povprečje 2025–2028 |
|
|
Najvišja rast očiščenih odhodkov (letno, v %) |
4,4 |
4,8 |
4,5 |
4,3 |
4,4 |
Tabela 1: Referenčna smer, ki jo je Komisija posredovala Madžarski 21. junija 2024
Vir: izračuni Komisije.
(7)Madžarska je julija in septembra 2024 s Komisijo opravila tehnični dialog v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1263. Dialog je bil osredotočen na pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je predvidela Madžarska, in njene temeljne predpostavke, pa tudi na predvideno izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter na skupne prednostne naloge Unije na področju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti, energetske varnosti ter izgradnje obrambnih zmogljivosti.
(8)V načrtu, ki ga je predložila Madžarska, ni omenjeno posvetovanje z zadevnimi nacionalnimi deležniki (vključno s socialnimi partnerji) pred predložitvijo načrta. V skladu z informacijami iz načrta je mogoče posvetovanje s parlamentom v zvezi z načrtom po tem, ko mu vlada predloži predlog proračuna za leto 2025.
Drugi povezani postopki
(9)Svet je 26. julija 2024 ugotovil obstoj čezmernega primanjkljaja na Madžarskem zaradi neizpolnjevanja merila glede primanjkljaja.
(10)Komisija je 26. novembra 2024 objavila priporočilo za priporočilo Sveta na podlagi člena 126(7) PDEU za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja na Madžarskem 7 . V odsotnosti nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, ki bi ga potrdil Svet, je priporočena korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov odražala referenčno smer s štiriletno fiskalno prilagoditvijo, posodobljeno na podlagi novejših podatkov, vključno z jesensko napovedjo Komisije 2024 (Tabela 2). Komisija je 16. januarja 2025 sprejela spremenjeno priporočilo za priporočilo Sveta na podlagi člena 126(7) PDEU Madžarski po oceni nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Madžarske. To priporočilo se izdaja hkrati s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) PDEU za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja na Madžarskem. Istočasno sprejetje teh priporočil, ki je prilagojeno in utemeljeno s prehodom na novi okvir ekonomskega upravljanja, zagotavlja skladnost med priporočenimi prilagoditvenimi potmi.
Tabela 2: Referenčna smer, posodobljena na podlagi novejših podatkov
|
Leto |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
Povprečje 2025–2028 |
|
|
Stopnje rasti (v %) |
letne |
3,9 |
3,3 |
3,3 |
3,1 |
3,4 |
|
skupne* |
7,6 |
11,1 |
14,7 |
18,3 |
n. r. |
|
* Skupne stopnje rasti se izračunajo glede na izhodiščno leto 2023.
(11)Komisija je 19. junija 2024 ugotovila, da na Madžarskem obstajajo makroekonomska neravnotežja. Madžarska se zlasti sooča z ranljivostmi, povezanimi s cenovnimi pritiski ter potrebami po zunanjem in državnem financiranju, ki so še vedno relevantne, čeprav je izboljšanje zunanjih razmer ublažilo nekatera kratkoročna tveganja 8 .
(12)Svet je 21. oktobra 2024 na Madžarsko naslovil vrsto specifičnih priporočil v okviru evropskega semestra 9 .
POVZETEK NAČRTA IN KOMISIJINA OCENA NAČRTA
(13)Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2024/1263 načrt ocenila, kot sledi:
Ozadje: makroekonomski in fiskalni položaj ter obeti
(14)BDP Madžarske je v letu 2023 upadel za 0,9 %, in sicer zaradi šibkega domačega in zunanjega povpraševanja. Glede na jesensko napoved Komisije 2024 naj bi BDP v letu 2024 znova narasel, in sicer na 0,6 %, zlasti zaradi zasebne potrošnje in pozitivnega prispevka neto izvoza. V letu 2025 naj bi se realni BDP povečal za 1,8 % ob podpori potrošnje in zmerne ponovne rasti naložb. Za leto 2026 se napoveduje 3,1-odstotno povečanje realne rasti BDP zaradi domačega povpraševanja in okrevanja izvoza. Potencialni BDP Madžarske naj bi z 1,4 % v letu 2024 narasel na 1,7 % v letu 2026 po zaslugi naložb in povečane produktivnosti. Stopnja brezposelnosti je leta 2023 znašala 4,1 % in naj bi po napovedi Komisije nekoliko narasla, in sicer na 4,5 % v letu 2024, nato pa spet upadla na 4,3 % v letu 2025 in 4,1 % v letu 2026. Inflacija (deflator BDP) naj bi se zmanjšala s 14,6 v letu 2023 na 7,2 % v letu 2024, nato pa dosegla 4,1 % v letu 2025 in 3,3 % v letu 2026.
(15)Leta 2023 je primanjkljaj sektorja država Madžarske znašal 6,7 % BDP. Glede na jesensko napoved Komisije 2024 ob predpostavki nespremenjene politike naj bi v letu 2024 dosegel 5,4 % BDP in v letih 2025 in 2026 upadel na 4,6 % oziroma 4,1 % BDP. Napoved Komisije ne vključuje proračuna Madžarske za leto 2025, ki ga je nacionalni parlament sprejel decembra 2024. Dolg sektorja država je ob koncu leta 2023 znašal 73,4 % BDP in naj bi se ob koncu leta 2024 povečal na 74,5 %. Po napovedi naj bi se ob koncu leta 2025 stabiliziral pri 74,5 % BDP in ob koncu leta 2026 upadel na 73,8 %. Fiskalna napoved Komisije vključuje le verodostojno napovedane in dovolj podrobno opredeljene zaveze politike, ne vključuje pa vseh ukrepov, ki jih je Madžarska predložila v načrtu.
Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne makroekonomske predpostavke v načrtu
(16)Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Madžarske zajema obdobje 2025–2028 in določa fiskalno prilagoditev v štiriletnem obdobju.
(17)Načrt vključuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 13 Uredbe (EU) 2024/1263.
(18)Načrt, kot je bil dopolnjen z dodatkom, vsebuje zavezo glede poti gibanja očiščenih odhodkov, navedeno v tabeli 3, ki ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 4,0 % v letih 2025–2028. Povprečna rast očiščenih odhodkov, sporočena v načrtu za prilagoditveno obdobje (2025–2028), je nižja od referenčne smeri, ki jo je Komisija posredovala 21. junija 2024, vendar višja od referenčne poti, posodobljene na podlagi novejših podatkov. V načrtu se predpostavlja, da se bo potencialna rast BDP v letu 2025 povečala na 1,5 % (z 1,4 % v letu 2024), nato pa se v letu 2028 povečala na 1,7 %. Poleg tega se v načrtu pričakuje, da se bo stopnja rasti deflatorja BDP zmanjšala na 4,1 % v letu 2025 (s 7,2 % v letu 2024), nato pa se v letu 2028 zmanjšala na 3,4 %.
Tabela 3: Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne predpostavke v načrtu Madžarske
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
Povprečje v obdobju veljavnosti načrta 2025–2028 |
|
|
Rast očiščenih odhodkov
|
4,6 |
4,3 |
4,0 |
3,9 |
3,7 |
4,0 |
|
Rast očiščenih odhodkov
|
4,6 |
9,1 |
13,5 |
17,9 |
22,2 |
n. r. |
|
Potencialna rast BDP (v %) |
1,4 |
1,5 |
1,7 |
1,7 |
1,6 |
1,6 |
|
Inflacija (rast deflatorja BDP) (v %) |
7,2 |
4,1 |
3,5 |
3,4 |
3,4 |
3,6 |
Vir: srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Madžarske in izračuni Komisije
Posledice zavez glede očiščenih odhodkov v načrtu za dolg sektorja država
(19)Če bi se pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Madžarska zavezala v načrtu, in temeljne predpostavke uresničile, bi se dolg sektorja država v skladu z načrtom postopno zmanjšal s 74,0 % v letu 2024 na 68,2 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028), kot je razvidno iz naslednje tabele. Po prilagoditvenem obdobju naj bi se delež dolga v srednjeročnem obdobju (tj. do leta 2038) v skladu z načrtom še naprej zmanjševal in do leta 2038 dosegel 54,5 % BDP. V skladu z načrtom bi se torej dolg sektorja država srednjeročno zmanjšal pod referenčno vrednost 60 % BDP iz Pogodbe. To je verjetno, saj naj bi dolg na podlagi predpostavk iz načrta glede na vse deterministične obremenitvene teste analize vzdržnosti dolga, ki jo je izvedla Komisija, do leta 2038 znašal manj kot 60 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede dolga iz člena 6, točka (a) in člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.
Tabela 4: Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Madžarske
|
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2038 |
|
|
Javni dolg (v % BDP) |
73,4 |
74,0 |
73,5 |
71,3 |
69,9 |
68,2 |
54,5 |
|
Javnofinančni saldo (v % BDP) |
–6,7 |
–4,9 |
–3,6 |
–2,5 |
–2,0 |
–1,5 |
–2,2 |
Vir: srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Madžarske.
Posledice zavez glede očiščenih odhodkov v načrtu za saldo sektorja država
(20)Na podlagi poti gibanja očiščenih odhodkov in predpostavk iz načrta bi se primanjkljaj sektorja država zmanjšal s 4,9 % BDP v letu 2024 na 2,5 % BDP do leta 2026 ter na 1,5 % BDP leta 2028. V skladu z načrtom torej saldo sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja (2028) ne bi presegel referenčne vrednosti 3 % BDP. Poleg tega javnofinančni primanjkljaj v desetih letih po prilagoditvenem obdobju (tj. do leta 2038) ne bi presegel 3 % BDP. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede primanjkljaja iz člena 6, točka (b), in člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.
Časovni profil fiskalne prilagoditve
(21)Časovni profil fiskalne prilagoditve, izmerjen kot sprememba primarnega strukturnega salda, kot je opisan v načrtu, je linearen, kot se zahteva v členu 6, točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zaščitno določbo, ki ne dovoljuje zamika proti koncu obdobja, iz člena 6, točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263.
Tabela 5: Gibanje primarnega strukturnega salda v načrtu Madžarske
|
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
|
|
Primarni strukturni saldo (v % BDP) |
–1,7 |
0,6 |
1,2 |
1,7 |
2,3 |
2,8 |
|
Sprememba primarnega strukturnega salda (v odstotnih točkah) |
n. r. |
2,3 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
0,5 |
Vir: srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Madžarske.
Skladnost načrta s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem
(22)Pot gibanja očiščenih odhodkov, določena v načrtu, je v skladu z zahtevami v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (zlasti z minimalno letno strukturno prilagoditvijo iz člena 3(4), tretji pododstavek, Uredbe Sveta (ES) 1467/97).
Skladnost načrta z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj
(23)Zahteva preventivnega dela iz člena 8 Uredbe (EU) 2024/1263 v zvezi z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj, katerega cilj je zagotoviti skupni razpon glede na referenčno vrednost primanjkljaja 3 % BDP, se za Madžarsko uporablja od leta 2027 naprej, saj se načrtuje, da bo primanjkljaj od leta 2026 naprej znašal manj kot 3 % BDP. V letih 2027 in 2028 v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2024/1263 letna prilagoditev primarnega strukturnega salda ne bi smela biti nižja od 0,4 odstotne točke, če bi strukturni primanjkljaj v predhodnem letu ostal nad 1,5 % BDP, da se doseže skupen razpon odpornosti v strukturnem smislu v višini 1,5 % BDP. Fiskalna prilagoditev, ki izhaja iz zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta, znaša 0,5 % BDP za leti 2027 in 2028. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj.
Skladnost načrta z zaščitnim ukrepom za vzdržnost dolga
(24)Ker bo dolg sektorja država v prilagoditvenem obdobju v skladu z načrtom znašal med 60 % in 90 % BDP, se mora delež dolga v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2024/1263 v povprečju zmanjšati za vsaj 0,5 odstotne točke na leto, dokler ne pade pod 60 %. To zmanjševanje je izračunano za celotno obdobje 2027–2028, tj. z začetkom v letu, v katerem naj bi se postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem v skladu z načrtom zaključil, in znaša 1,7 odstotne točke. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zaščitnim ukrepom za vzdržnost dolga.
Makroekonomske predpostavke v načrtu
(25)Načrt temelji na sklopu predpostavk, ki so skladne s predpostavkami, na katerih je zasnovana referenčna smer, posodobljena na podlagi novejših podatkov (vključno z jesensko napovedjo Komisije 2024) v tabeli 2, razen dveh spremenljivk, in sicer začetne točke (primarni strukturni saldo za leto 2024) in rast deflatorja BDP za leto 2026. Potrebna je skrbna ocena teh razlik v predpostavkah, da se zagotovi, da temeljijo na trdnih in na podatkih temelječih ekonomskih argumentih. Ocena teh razlik v predpostavkah je navedena v nadaljevanju, skupaj z oceno posameznih razlik v predpostavkah, obravnavanih ločeno.
·V načrtu je predviden ugodnejši začetni fiskalni položaj, ki predvideva primarni strukturni saldo v višini 0,6 % BDP v primerjavi z 0,2 % iz jesenske napovedi Komisije 2024. Višji primarni strukturni saldo v načrtu odraža boljši proračunski rezultat od pričakovanega v obdobju od januarja do novembra 2024, zlasti višje nedavčne prihodke od pričakovanih in nekoliko nižje odhodke od pričakovanih. Posledično se ta predpostavka šteje za upravičeno in prispeva k višji povprečni rasti očiščenih odhodkov v prilagoditvenem obdobju.
·V načrtu se predpostavlja, da bi inflacija (deflator BDP) v letu 2026 znašala 3,5 % v primerjavi s 3,3 % v jesenski napovedi Komisije 2024. V načrtu je ta razlika pojasnjena z višjim povišanjem plač v letu 2026 ob upoštevanju triletnega plačnega sporazuma, ki so ga 25. novembra 2024 podpisala poslovna in delavska združenja na Madžarskem. Tako bo minimalna plača v letu 2025 zrasla za 9 %, kar je v skladu z jesensko napovedjo Komisije 2024. Za leto 2026 sporazum določa rast minimalne plače v višini 13 %, kar pomeni višjo rast plač in inflacije kot po projekcijah iz jesenske napovedi Komisije 2024. Ta predpostavka se šteje za upravičeno in prispeva k višji povprečni rasti očiščenih odhodkov v prilagoditvenem obdobju iz načrta.
Na splošno je razlika med potjo gibanja očiščenih odhodkov v načrtu in referenčno smerjo, posodobljeno na podlagi novejših podatkov, pojasnjena z razlikami v predpostavkah, ki so ustrezno utemeljene v skladu s členom 13, točka (b), Uredbe (EU) 2024/1263. V celoti gledano vse razlike v predpostavkah skupaj vodijo do povprečne rasti očiščenih odhodkov v načrtu, ki je višja od referenčne smeri, posodobljene na podlagi novejših podatkov. Na podlagi te ocene načrt izpolnjuje zahtevo iz člena 13, točka (b), Uredbe (EU) 2024/1263.
Komisija bo zgornjo oceno predpostavk iz načrta upoštevala pri prihodnjih ocenah skladnosti s potjo gibanja očiščenih odhodkov.
Fiskalna strategija načrta
(26)Načrt ne vsebuje celovite in količinsko opredeljene fiskalne strategije. Natančna opredelitev ustreznih ukrepov politike se potrdi ali prilagodi in količinsko opredeli v letnih proračunih. Sprejeti proračun za leto 2025 opredeljuje ukrepe politike, s katerimi namerava država izpolniti zavezo glede očiščenih odhodkov za leto 2025. V načrt je poleg tega vključenih več količinsko neopredeljenih ukrepov, ki večajo primanjkljaj, na več področjih, kar lahko vpliva na srednjeročne fiskalne rezultate. Zato bodo morda za doseganje zavez iz načrta potrebni dodatni fiskalni ukrepi.
Reforme in naložbe v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter za obravnavanje skupnih prednostnih nalog Unije
(27)V načrtu so opisane namere politike v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, in za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU. Načrt vsebuje približno 132 reform in naložb za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU, od katerih jih 41 prejema finančno podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, 29 pa iz skladov kohezijske politike.
(28)Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119, načrt vsebuje več kot 40 reform in naložb. Več reform in naložb v zvezi z zelenim prehodom je vključenih v načrt za okrevanje in odpornost Madžarske, tudi v poglavje REPowerEU, ali pa prejemajo finančno podporo iz skladov kohezijske politike. Načrt vključuje ukrepe za podporo prehodu na podnebno nevtralnost in zeleni promet, zlasti s povečanjem obsega uvedbe električnih vozil, razvojem železnic, polnilnih omrežij in kolesarskih stez. Druge reforme in naložbe so namenjene izboljšanju ravnanja z odpadki v državi in zlasti podpiranju krožnega gospodarstva, na primer s pripravo načrta gospodarjenja z odpadki in uporabo pametne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Poleg tega načrt vključuje ukrepe, namenjene podpori okolju prijaznih proizvodnih postopkov in okrepitvi zelenih spretnosti. Drugi ukrepi so namenjeni izboljšanju vodne infrastrukture, pospešitvi prilagajanja podnebnim spremembam pri gospodarjenju z vodo, zagotavljanju naložb v ohranjanje narave in uvedbi obdavčitve na kvoto za CO2. Namen več reform in naložb je tudi prispevati k digitalnemu prehodu Madžarske s ponujanjem digitalnih rešitev na področju davčnega poročanja in spremljanja davkov (eDDV, elektronska potrdila o plačilu (eReceipt) in e-blagajnik (eCashier)), razvojem digitalnih spretnosti, reformo enotnega državnega sistema za določanje cen in obveščanje potnikov ter izboljšanjem digitalne pripravljenosti podjetij in javnih služb, energetskega sistema in ravnanja z odpadki. Cilj ukrepov, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, je obravnavati specifična priporočila za državo (iz let 2019, 2020, 2022 in 2023) v zvezi s trajnostnim prometom, ravnanjem z odpadki in upravljanjem voda, energijskim prehodom, poenostavitvijo obdavčitve, kakovostjo odločanja, digitalizacijo podjetij in trgom dela. V načrt niso vključeni ukrepi, povezani s specifičnimi priporočili za državo iz let 2023 in 2024 v zvezi s postopnim opuščanjem subvencij za fosilna goriva.
(29)Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt vsebuje približno 80 reform in naložb, za katere Madžarska pričakuje, da bodo prispevale h krepitvi socialne in gospodarske odpornosti države. Več reform in naložb v zvezi s socialno in gospodarsko odpornostjo je vključenih v načrt za okrevanje in odpornost Madžarske, tudi v poglavje REPowerEU, ali pa prejemajo finančno podporo iz skladov kohezijske politike. Načrt vključuje ukrepe za izboljšanje dostopa do trga dela za nekatere ranljive skupine (na primer z zagotovitvijo dodatnih mest v otroških jaslih), vključno z mladimi in starejšimi, izboljšanje stanovanjskega sektorja (tudi z gradnjo novih socialnih stanovanj v okviru programa „Naselja za zmanjšanje zaostanka“ in različnih programov „Ustvari si dom“), izobraževanja (vključno s povišanjem učiteljskih plač) in zdravstva (na primer z razvojem primarnega zdravstvenega varstva in bolnišnic). Načrt vključuje tudi ukrepe za spodbujanje socialne kohezije, digitalizacijo in razvoj infrastrukture v javnem in visokošolskem izobraževanju ter v poklicnem usposabljanju in izobraževanju. Vključuje tudi več ukrepov za izboljšanje zaposljivosti s preusposabljanjem ter za podporo razvoju podjetij. Namen ukrepov, kot je dajanje ugodnih posojil malim in srednjim podjetjem, je izboljšati izvozne zmogljivosti podjetij. Za področje raziskav in inovacij načrt navaja ukrepe, kot je vzpostavitev nacionalnih laboratorijev, namenjene spodbujanju inovacij. Poleg tega so v načrt vključene reforme in naložbe, katerih cilj je modernizacija javne uprave in davčnega sistema. Načrt poleg tega vključuje ukrepe za izvajanje sprejete nacionalne protikorupcijske strategije in akcijskega načrta ter za redno izvajanje pregledov porabe. Reforme in naložbe, ki jih zajema načrt, naj bi obravnavale specifična priporočila za državo iz let 2019, 2020, 2022, 2023 in 2024 v zvezi z izobraževanjem, raziskavami in razvojem, socialno politiko, poslovnim okoljem, proračunskim okvirom, davčnim sistemom, protikorupcijskim okvirom, neodvisnostjo sodstva, trgom dela in zdravstvom. Načrt ne vključuje ukrepov, namenjenih obravnavi specifičnega priporočila za državo iz leta 2022 v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo pokojninskega sistema, saj glede na načrt vlada v bližnji prihodnosti ne načrtuje sprememb pokojninskega sistema. Prav tako ne vključuje ukrepov za obravnavo s postopkom v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji povezanih specifičnih priporočil za državo iz let 2023 in 2024 v zvezi z učinkovitim usklajevanjem makroekonomskih politik in opuščanjem zamejenih obresti in cen, da se zmanjša učinek izkrivljanja. V načrt niso vključeni ukrepi za obravnavo specifičnih priporočil za državo iz let 2019, 2020, 2022, 2023 in 2024 v zvezi s primernostjo denarnih nadomestil za brezposelnost, saj je v načrtu navedeno, da vlada ne namerava spremeniti trajanja denarnega nadomestila za brezposelnost. Načrt ne vključuje ukrepov, namenjenih obravnavi specifičnih priporočil za državo iz let 2023 in 2024 v zvezi s socialnim dialogom. In končno, načrt ne vključuje ukrepov, katerih cilj bi bil obravnavati specifična priporočila za državo iz let 2020, 2023 in 2024 v zvezi z omejeno uporabo izrednih ukrepov v skladu z načelom enotnega trga in pravne države.
(30)Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, načrt vključuje reforme in naložbe, za katere Madžarska pričakuje, da bodo prispevale h krepitvi energetske varnosti države. Več teh reform in naložb je vključenih v načrt za okrevanje in odpornost Madžarske, tudi v poglavje REPowerEU, ali pa prejemajo finančno podporo iz skladov kohezijske politike. Načrt vključuje ukrepe, namenjene podpiranju uvajanja vetrnega parka, povečanju energijske učinkovitosti stanovanjskih enot, podpiranju namestitve stanovanjskih sončnih panelov in elektrifikacije ogrevalnih sistemov. Druge reforme iz načrta so namenjene uvajanju alternativne energije iz obnovljivih virov, modernizaciji javnih stavb (kot so bolnišnice, izobraževalne ustanove) in izboljšanju energijske učinkovitosti industrije in podjetij. Načrt poleg tega vključuje ukrepe, namenjene razvoju energetskega omrežja in povečanju zmogljivosti za shranjevanje energije. Ukrepi iz načrta, povezani s skupno prednostno nalogo energetske varnosti, so namenjeni obravnavi specifičnih priporočil za državo (iz let 2022, 2023 in 2024) v zvezi z energijo.
(31)Kar zadeva skupno prednostno nalogo obrambnih zmogljivosti, načrt ne vključuje nobenih ukrepov. V načrtu se predpostavlja, da se bo raven obrambnih izdatkov v obdobju načrta ohranila na ravni 2 % BDP.
(32)Načrt navaja informacije o skladnosti in, kjer je ustrezno, komplementarnosti s skladi kohezijske politike in načrtom za okrevanje in odpornost Madžarske. Poglavje načrta o reformah in naložbah izrecno navaja, ali je posamezen ukrep vključen v načrt za okrevanje in odpornost oziroma v programe kohezijske politike. Poleg tega je v tabeli 9 načrta predstavljen celovit pregled ukrepov skupaj z njihovimi povezavami z načrtom za okrevanje in odpornost, programi kohezijske politike in skupnimi prednostnimi nalogami. V načrtu je pojasnjeno, da se vlada ne strinja z ukrepi politike za reformo pokojninskega sistema, kot jih je v zvezi z reformo, predvideno v načrtu za okrevanje in odpornost, predlagal neodvisni strokovnjak. Načrt navaja tudi, da bo vlada nekatere davke na nepričakovane dobičke in sektorske davke opustila pozneje, kot se je zavezala s posameznimi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost, medtem ko se za nekatere opustitev ne načrtuje.
(33)Načrt zagotavlja pregled potreb Madžarske po javnih naložbah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami EU, razen četrte prednostne naloge, povezane z gradnjo obrambnih zmogljivosti. Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji, je v potrebe po naložbah v načrt vključenih več naložb v zeleni in digitalni prehod podjetij ter v digitalizacijo javne uprave. Cilj novih naložb je izobraževalni sistem opremiti z digitalnimi orodji in povezano infrastrukturo. Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, so v načrt vključene potrebe po naložbah v podjetja za izboljšanje njihovih izvoznih in inovacijskih zmogljivosti. V skladu z načrtom obstajajo potrebe po naložbah za razvoj aktivnih politik trga dela, zlasti prek programov preusposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja, ter za podporo najrevnejšim gospodinjstvom. V zdravstvu je namen naložb v digitalizacijo procesov zdravstvenega varstva olajšati dostop zdravstvenih storitev in izboljšanje kakovosti oskrbe. Javne naložbe v prenovo železniških prog in digitalizacijo prispevajo k povečanju trajnostnosti prometnega sektorja. Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, so v načrt vključene potrebe po naložbah v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, izboljšanje energijske učinkovitosti stanovanjskih nepremičnin in javnih stavb ter nadgradnja elektroenergetskih omrežij in elektromobilnosti, vključno s povezano infrastrukturo.
Zaključek ocene Komisije
(34)Komisija na splošno meni, da načrt Madžarske izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.
SPLOŠNI ZAKLJUČEK
(35)Svet bi moral v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1263 Madžarski priporočiti pot gibanja očiščenih odhodkov, kot je določena v načrtu –
PRIPOROČA, da Madžarska:
(1)zagotovi, da rast očiščenih odhodkov ne preseže najvišjih vrednosti, določenih v Prilogi I k temu priporočilu.
Svet poleg tega Madžarsko poziva, naj zagotovi izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, ter obravnava skupne prednostne naloge Unije.
PRILOGA I
Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov
(letne in skupne stopnje rasti, nominalno)
Madžarska
|
Leto |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
|
|
Stopnje rasti (v %) |
letne |
4,3 |
4,0 |
3,9 |
3,7 |
|
skupne* |
9,1 |
13,5 |
17,9 |
22,2 |
|
* Skupne stopnje rasti se izračunajo glede na izhodiščno leto 2023. Skupne stopnje rasti se uporabljajo pri letnem naknadnem spremljanju skladnosti v kontrolnem računu.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik