EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.11.2024

COM(2024) 554 final

2024/0307(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10612/21, ST 10612/21 ADD 1) z dne 28. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo

2024/0307 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10612/21, ST 10612/21 ADD 1) z dne 28. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Potem ko je Slovenija 30. aprila 2021 predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, je Komisija Svetu zanj predlagala pozitivno oceno. Svet je odobril pozitivno oceno z Izvedbenim sklepom Sveta z dne 28. julija 2021 2 . Navedeni izvedbeni sklep Sveta je bil spremenjen 17. oktobra 2023 3 .

(2)Slovenija je 18. oktobra 2024 Komisiji predložila utemeljeno zahtevo za predlog spremembe Izvedbenega sklepa Sveta z dne 28. julija 2021 v skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2021/241 z utemeljitvijo, da načrta za okrevanje in odpornost zaradi objektivnih okoliščin delno ni več mogoče doseči. Na podlagi tega je Slovenija predložila spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost.

Spremembe na podlagi člena 21 Uredbe (EU) 2021/241

(3)Spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je Slovenija predložila zaradi objektivnih okoliščin, se nanašajo na pet ukrepov.

(4)Slovenija je pojasnila, da dveh ukrepov delno ni več mogoče izvesti zaradi nezadostnega števila upravičenih projektnih vlog. To zadeva cilj 5 investicije D (Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije) v okviru komponente 1 (Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije) oziroma cilj 27 investicije B (Trajnostna prenova stavb) v okviru komponente 2 (Trajnostna prenova stavb). Na podlagi tega je Slovenija zaprosila za izločitev cilja 27. Poleg tega je Slovenija zaprosila za podaljšanje časovnega okvira za izvedbo cilja 5. Izvedbeni sklep Sveta z dne 28. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)Slovenija je nadalje zaprosila, da se sredstva, sproščena z izločitvijo cilja 27 v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2021/241, uporabijo za povečanje ravni izvajanja enega ukrepa. To zadeva cilj 5 investicije D (Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije) v okviru komponente 1 (Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije). Na podlagi tega je Slovenija zaprosila za povečanje ravni zahtevanega izvajanja cilja 5. Izvedbeni sklep Sveta z dne 28. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)Slovenija je pojasnila, da enega ukrepa delno ni več mogoče izvesti zaradi motenj v dobavni verigi. To zadeva cilj 24 oziroma cilj 25 investicije B (Trajnostna prenova stavb) v okviru komponente 2 (Trajnostna prenova stavb). Na podlagi tega je Slovenija zaprosila za izločitev cilja 24. Poleg tega je Slovenija zaprosila za spremembo cilja 25. Izvedbeni sklep Sveta z dne 28. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(7)Slovenija je pojasnila, da enega ukrepa delno ni več mogoče izvesti zaradi lanskoletnih poplav v Sloveniji, ki so povzročile zamike pri pripravi in izvajanju projektov. To zadeva cilj 35 investicije F (Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče) v okviru komponente 3 (Čisto in varno okolje). Na podlagi tega je Slovenija zaprosila za podaljšanje časovnega okvira za izvedbo navedenega cilja. Izvedbeni sklep Sveta z dne 28. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(8)Slovenija je pojasnila, da je bil en ukrep spremenjen v prid izvajanju boljših alternativ, da bi se dosegla prvotna ambicija ukrepa. To zadeva cilja 157 in 158 v okviru investicije E (Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja) v okviru komponente 12 (Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod). Na podlagi tega je Slovenija zaprosila za spremembo navedenih ciljev. Izvedbeni sklep Sveta z dne 28. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(9)Slovenija je pojasnila, da je bil en ukrep spremenjen v prid izvajanju boljše alternative, ki omogoča zmanjšanje upravnega bremena, hkrati pa bodo cilji zadevnega ukrepa še vedno doseženi. To zadeva reformo A (Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela) v okviru komponente 10 (Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov). Na podlagi tega je Slovenija zaprosila za spremembo opisa reforme. Izvedbeni sklep Sveta z dne 28. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(10)Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla Slovenija, upravičujejo spremembe v skladu s členom 21(2) Uredbe (EU) 2021/241, zato bi bilo treba Izvedbeni sklep Sveta z dne 28. julija 2021 ustrezno spremeniti.

Porazdelitev mejnikov in ciljev

(11)Porazdelitev mejnikov in ciljev po obrokih bi bilo treba spremeniti, da se upoštevajo spremembe načrta in okvirni časovni razpored, ki jih je predložila Slovenija.

Popravek tehnično-vsebinskih napak

(12)V besedilu Izvedbenega sklepa Sveta sta bili ugotovljeni dve tehnično-vsebinski napaki, ki vplivata na en mejnik in en cilj v okviru dveh ukrepov in dveh različnih komponent. Izvedbeni sklep Sveta bi bilo treba spremeniti, da se popravita ti tehnično-vsebinski napaki, ki ne odražata vsebine načrta za okrevanje in odpornost, predloženega Komisiji 20. aprila 2021, kot je bil dogovorjen med Komisijo in Slovenijo. Ena tehnično-vsebinska napaka se nanaša na mejnik 15 investicije E (Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije) v okviru komponente 1 (Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije). Druga tehnično-vsebinska napaka se nanaša na cilj 106 investicije J (Digitalizacija izobraževanja in znanosti) v okviru komponente 7 (Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave). Ta popravka ne vplivata na izvajanje zadevnih ukrepov.

Ocena Komisije

(13)Komisija je spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost ocenila glede na merila za ocenjevanje iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241.

(14)Komisija meni, da spremembe, ki jih je predložila Slovenija, ne vplivajo na pozitivno oceno načrta za okrevanje in odpornost iz Izvedbenega sklepa Sveta (ST 10612/21; ST 10612/21 ADD 1) z dne 28. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo v zvezi z njegovo ustreznostjo, uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo glede na merila za ocenjevanje iz člena 19(3), točke (a), (b), (c), (d), (da), (db), (e), (f), (g), (h), (i), (j) in (k).

Pozitivna ocena

(15)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe in Prilogo V k njej določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo za njegovo izvajanje v obliki nepovratne finančne podpore.

Finančni prispevek

(16)Ocenjeni skupni stroški spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost Slovenije znašajo 2 685 886 000 EUR. Ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost višji od posodobljenega najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Slovenijo, bi moral biti finančni prispevek, določen v skladu s členom 20(4) in dodeljen za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Slovenije, enak skupnemu znesku najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Slovenije. Ta znesek je 1 612 948 340 EUR.

Posojila

(17)Podpora v obliki posojila, na voljo Sloveniji v znesku največ 1 072 370 000 EUR, ostaja nespremenjena.

(18)Izvedbeni sklep Sveta (ST 10612/21; ST 10612/21 ADD 1) z dne 28. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi jasnosti bi bilo treba Prilogo k navedenemu izvedbenemu sklepu Sveta v celoti nadomestiti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep Sveta z dne 28. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo se spremeni:

(1) Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2
Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Republiko Slovenijo.

V Bruslju,

(1)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2)    ST 10612/21; ST 10612/21 ADD 1.

(3)    ST 13615/23; ST 13615/23 REV 1 (en); ST 13615/23 ADD 1 REV1.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.11.2024

COM(2024) 554 final

PRILOGA

k

Predlogu IZVEDBENEGA SKLEPA SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10612/21, ST 10612/21 ADD 1) z dne 28. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo

PRILOGA

ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

Opis reform in naložb

A. KOMPONENTA 1: OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN UČINKOVITA RABA ENERGIJE

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava več izzivov, s katerimi se soočajo proizvajalci in odjemalci energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, ter stare in neučinkovite sisteme daljinskega ogrevanja, izgube v distribucijskem sistemu električne energije in omejeno uporabo sistemov upravljanja z energijo.

Cilji komponente so povečati rabo obnovljivih virov energije, izboljšati energetsko učinkovitost in zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Reforme, ki podpirajo investicije, vključujejo regulativne spremembe za izkoriščanje potenciala proizvodnje energije iz obnovljivih virov, okrepitev elektroenergetskega omrežja in izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu. Investicije, ki jih podpirajo te reforme, se nanašajo na povečanje deleža električne energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje izgub v električnem omrežju in spodbujanje ukrepov za energetsko učinkovitost v industriji.

Te investicije in reforme bodo prispevale k specifičnim priporočilom za Slovenijo v zadnjih dveh letih, in sicer naj „ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na [...] nizkoogljični in energijski prehod“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019) ter „[u]smeri naložbe na zeleni [...] prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, okoljsko infrastrukturo“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Reforma spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji

Cilj reforme je pospešiti uvajanje tehnologij obnovljivih virov energije v elektroenergetskem sektorju. Reforma bo podprla tudi nacionalni prispevek k cilju Unije glede obnovljivih virov energije.

Reforma bo izvedena z začetkom veljavnosti Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Zakon bo podprl pospešitev in nastanek dodatnih projektov na področju obnovljivih virov energije, in sicer z odpravo nekaterih pravnih in upravnih ovir na področju prostorskega načrtovanja, in vzpostavitvijo enotne kontaktne točke za pomoč odjemalcem pri vseh postopkih za namestitev in uporabo obnovljivih virov energije. Reforma bo upoštevala tudi rezultate kartiranja biotske raznovrstnosti v zvezi s potencialom obnovljivih virov energije na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 31. decembra 2024.

Reforma C. Energetska učinkovitost v gospodarstvu

Cilj reforme je povečati potencial energetske učinkovitosti industrije v Sloveniji.

Reforma bo spodbujala digitalizacijo poročanja in spremljanja energetske učinkovitosti. Akcijski načrt za upravljanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu bo predvidel uvedbo digitaliziranega načina poročanja podatkov o energetskih pregledih podjetij ter spremljanje potencialnih in doseženih prihrankov energije. Digitaliziran način poročanja bodo uporabljala tako podjetja, zavezana k izvajanju energetskih pregledov po Zakonu o energetski učinkovitosti, kot podjetja, za katera zakon trenutno ne velja. Akcijski načrt bo predvidel tudi, da ustrezne institucije vključijo zahtevo za poročanje in izvajanje energetskih pregledov za podjetja, ki prejemajo podporo za izboljšanje energetske učinkovitosti.

Reforma naj bi z digitalizacijo administrativno razbremenila podjetja ter izboljšala in uskladila poročanje in spremljanje podatkov na področju energetske učinkovitosti, kar bo omogočilo boljše vrednotenje učinkov ukrepov energetske učinkovitosti.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 31. decembra 2023.

Investicija D. Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije

Cilj te investicije je povečati energetsko učinkovitost sistemov daljinskega ogrevanja. V oceni iz leta 2017 je bilo ugotovljeno, da se le približno dve tretjini sistemov daljinskega ogrevanja štejeta za energetsko učinkovite.

S to investicijo bo pridobljenih 27 MW dodatnih zmogljivosti obnovljivih virov energije v sistemih daljinskega ogrevanja. Investicija bo izvedena z razpisnim postopkom, ki se bo začel leta 2022, in bo izključevala uporabo biomase, ki krši zahteve iz Direktive (EU) 2018/2001.

Glede na opis ukrepa in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ta ukrep naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Zlasti se pri nadgradnji učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja kot vir toplote ne bodo uporabljala fosilna goriva, temveč izključno obnovljivi viri.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 30. junija 2026.

Investicija F. Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (transformatorske postaje)

Cilj investicije je posodobiti distribucijsko omrežje električne energije v skladu z naraščajočo porabo električne energije iz obnovljivih virov ter omogočiti priključitev proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, toplotnih črpalk in polnilnih mest za električna vozila.

Investicija vključuje izgradnjo in začetek obratovanja 838 novih transformatorskih postaj.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 30. junija 2026.

Investicija G. Naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu

Cilj investicije je izboljšati poročanje in spremljanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu.

Naložba je sestavljena iz vzpostavitve spletnega digitalnega orodja za poročanje, prek katerega bodo podjetjem dodeljene e-izkaznice za poročanje in spremljanje izvajanja energetskih pregledov. E-izkaznico o energetski učinkovitosti bo prejelo najmanj 20 podjetij.

Cilj v zvezi z izvedbo investicije bo dosežen do 31. marca 2026.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

A.3    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma B. Reforma oskrbe z električno energijo za potrebe spodbujanja obnovljivih virov energije

Cilj reforme je izboljšati vključevanje naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v omrežje in prilagajanje odjema.

Reforma vključuje začetek veljavnosti Zakona o oskrbi z električno energijo, ki določa ukrepe za zagotovitev varnega obratovanja omrežij, vključno z uvedbo pametnih omrežnih storitev, ter ukrepe za priključitev novih zmogljivosti, vključno s prilagajanjem odjema in objekti za shranjevanje energije.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 31. decembra 2025.

Investicija E. Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije

Cilj investicije je izgradnja novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov s tehnološko nevtralnim konkurenčnim javnim razpisom za različne tehnologije (geotermalne in hidroelektrarne) ter sončno tehnologijo za javne stavbe. Projekti bodo skladni z ustreznimi prilogami Delegirane uredbe Komisije (EU) (C(2021) 2800 final), ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852).

Investicija vključuje nepovratna sredstva za izgradnjo izbranih naprav, da se namesti 30 MW zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali največja količina, združljiva z razpisom, ki bo potekal v konkurenčnih pogojih.

Glede na opis ukrepa ter mejnike in cilje, ki jih mora Slovenija doseči, ta ukrep naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Zlasti bo dokazana popolna in vsebinska skladnost z veljavnimi pravnimi določbami. Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 30. junija 2026.

Investicija F. Krepitev distribucijskega omrežja električne energije (nizkonapetostno omrežje)

Cilj investicije je posodobiti distribucijsko omrežje električne energije v skladu z naraščajočo porabo električne energije iz obnovljivih virov ter omogočiti priključitev proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, toplotnih črpalk in polnilnih mest za električna vozila.

Investicija vključuje izgradnjo in začetek delovanja novega nizkonapetostnega omrežja, dolgega vsaj 1 300 kilometrov.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 30. junija 2026.

A.4    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

B: KOMPONENTA 2: TRAJNOSTNA PRENOVA STAVB

Slovenija v svojem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu ocenjuje, da bo v obdobju 2021–2030 potrebnih približno 9 500 000 000 EUR investicij za prenovo stavb, da se do leta 2030 poraba končne energije v stavbah zmanjša za 20 %, emisije toplogrednih plinov iz stavb pa za vsaj 70 % v primerjavi z letom 2005.

Cilj te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati temeljito prenovo stavb s poudarkom na nacionalnem stavbnem fondu, da se doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe energije v primerjavi s predhodnimi emisijami.

Te investicije in reforme bodo prispevale k specifičnim priporočilom za Slovenijo v zadnjih dveh letih, in sicer naj „ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na [...] nizkoogljični in energijski prehod“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019) ter „[u]smeri naložbe na zeleni [...] prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, okoljsko infrastrukturo“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

B.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Reforma načrtovanja in financiranja energetske prenove stavb javnega sektorja

V okviru reforme bodo opredeljeni stroškovno učinkoviti pristopov prenov, politike in ukrepe za spodbujanje temeljite prenove stavb, vključno z ukrepi za usmerjanje investicijskih odločitev posameznikov, gradbene industrije in finančnih institucij ter oceno pričakovanih prihrankov energije in širših koristi, kot je določeno v novi dolgoročni strategiji prenove.

Z reformo bo zlasti uvedena zakonska prepoved načrtovanja in vgradnje kotlov na kurilno olje, mazut in premog za ogrevanje novih stavb. Ta del reforme bo izveden z začetkom veljavnosti zakona do 30. junija 2023.

Reforma vključuje tudi odobritev in objavo akcijskega načrta za energetsko prenovo javnih stavb, ki bo pripravljen do 31. decembra 2025 in bo vseboval vsaj analizo stavbnega fonda, analizo potreb v javnem sektorju in upoštevanje zagotavljanja kontinuitete storitev tekom prenove stavb ter konkretne korake pri prenovi stavb, vključno z opredelitvijo možnih virov financiranja.

Investicija B. Trajnostna prenova stavb

Cilj investicije je osredotočen na energetsko prenovo javnih stavb in zajema tudi energetsko prenovo stanovanjskih stavb v javni lasti.

Za vse investicije bodo zagotovljeni vsaj 30-odstotni skupni prihranki energije v primerjavi s predhodnimi emisijami, izjema so investicije v izvedbo posameznih nadgradenj tehničnih stavbnih sistemov, kot so npr. klimatski in prezračevalni sistemi.

Investicije bodo vključevale toplotno izolacijo stavb, energetsko učinkovito opremo (okna, zasteklitev, vrata), sisteme ogrevanja in prezračevanja, energetsko učinkovito razsvetljavo in nadzorne sisteme. Pri delih se bodo zagotovili visoki zdravstveni in okoljski standardi, in sicer z obravnavanjem vidikov, kot so drugim preprečevanje nesreč in zaščita pred nevarnostmi, povezanimi s podnebjem, odstranjevanje škodljivih snovi in zaščita pred njimi ter požarna in potresna varnost. Prenova javnih stavb naj bi vključevala izboljšanje njihove dostopnosti za invalide.

Ker je Slovenija ena od najbolj potresno ogroženih evropskih držav, bo energetska prenova izvedena vzporedno s potresno sanacijo, da se zagotovi stroškovno učinkovit pristop in dolgotrajen učinek investicije. Pri delih se bo spoštovala estetska in arhitekturna kakovost stavb, in sicer z upoštevanjem morebitnih zahtev glede kulturne zaščite pri prenovi stavb, ki so del kulturne dediščine.

Upravičene bodo naslednje kategorije stavb:

·stavbe izjemnega upravnega pomena zaradi epidemije COVID-19,

·stavbe velikega družbenega pomena zaradi epidemije COVID-19,

·stavbe, ki zahtevajo posamezne nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov,

·večstanovanjske stavbe v javni lasti.

Prenove bodo dokončane do 30. junija 2026.

B.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

B.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Investicija B. Nadaljevanje trajnostne prenove stavb

Cilj investicije je energetska prenova javnih stavb.

Za vse projekte bodo zagotovljeni vsaj 30-odstotni skupni prihranki energije v primerjavi s predhodnimi emisijami, izjema so investicije v izvedbo posameznih nadgradenj tehničnih stavbnih sistemov, kot so npr. klimatski in prezračevalni sistemi.

Investicije bodo vključevale toplotno izolacijo stavb, energetsko učinkovito opremo (okna, zasteklitev, vrata), sisteme ogrevanja in prezračevanja, energetsko učinkovito razsvetljavo in nadzorne sisteme. Pri delih se bodo zagotovili visoki zdravstveni in okoljski standardi, in sicer z obravnavanjem vidikov, kot so drugim preprečevanje nesreč in zaščita pred nevarnostmi, povezanimi s podnebjem, odstranjevanje škodljivih snovi in zaščita pred njimi ter požarna in potresna varnost. Prenova javnih stavb naj bi vključevala izboljšanje njihove dostopnosti za invalide.

Ker je Slovenija ena od najbolj potresno ogroženih evropskih držav, bodo energetske prenove izvedene vzporedno s potresno sanacijo, da se zagotovi stroškovno učinkovit pristop in dolgotrajen učinek investicije. Pri delih se bo spoštovala estetska in arhitekturna kakovost stavb, in sicer z upoštevanjem morebitnih zahtev glede kulturne zaščite pri prenovi stavb, ki so del kulturne dediščine.

Upravičene bodo naslednje kategorije stavb:

·stavbe izjemnega upravnega pomena zaradi epidemije COVID-19,

·stavbe velikega družbenega pomena zaradi epidemije COVID-19,

·stavbe, ki zahtevajo posamezne nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 30. junija 2026.

B.4    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

C. KOMPONENTA 3: ČISTO IN VARNO OKOLJE

Slovenija se zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov in zlasti poplav sooča s precejšnjimi potrebami po investicijah v zaščito pred nesrečami, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Slednje ogrožajo velik delež slovenskega prebivalstva, ki živi na območjih z veliko poplavno ogroženostjo, in povzročajo znatno gospodarsko škodo.

Poleg tega izgube vode ostajajo nad povprečjem EU. Taka iztekanja so potrata površinske in podtalne vode, ki povzročajo večjo porabo energije za namene čiščenja in distribucije vode, prav tako pa pomenijo večja tveganja za onesnaženje vode.

Cilj te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost je izvajati usklajen pristop k preprečevanju, pripravljenosti, odzivanju in obnovi v primeru naravnih nesreč, povezanih s podnebjem, zlasti z izboljšanjem infrastrukture in s tem povezane organizacije, raziskavami, ozaveščanjem in usposabljanji. Njen cilj je tudi izboljšati gospodarjenje z vodami.

Te investicije in reforme bodo prispevale k specifičnim priporočilom za Slovenijo v zadnjih dveh letih, in sicer naj „ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na [...] nizkoogljični in energijski prehod“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019) ter „[u]smeri naložbe na zeleni [...] prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, okoljsko infrastrukturo“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Ta komponenta prispeva k ohranjanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam ter tako krepi ekološko, socialno in gospodarsko odpornost.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

C.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Krepitev pripravljenosti in odziva v primeru podnebno pogojenih nesreč

V okviru reforme bosta opredeljena organizacija in odziv na podnebno pogojene nesreče, in sicer z ustanovitvijo modularnih enot za odziv, specializiranih in usposobljenih za odzivanje na nesreče, povezane s podnebjem, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter ponovno opredelitvijo vloge obstoječih enot. Struktura bo obravnavala nesreče, povezane s podnebjem, ki predstavljajo največje tveganje za Slovenijo, kot so poplave in veliki požari v naravi.

Reforma bo izvedena do 31. decembra 2023, in sicer z začetkom veljavnosti nove Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nova organizacijska struktura naj bi do 30. junija 2026 zajemala celotno ozemlje Slovenije in vse prebivalce, poseben poudarek pa naj bi bil na ranljivih skupinah.

Reforma C. Obnova in blaženje posledic podnebnih sprememb ter podnebno pogojenih nesreč za odporne biotsko pestre gozdove

Reforma varstva in obnove gozdov naslavlja priporočila Komisije za Strateški načrt Skupne kmetijske politike Slovenije (SWD(2020) 394) z zmanjševanjem tveganja vnosa in širjenja gozdnih škodljivcev pri obnovi gozdov ter z zagotavljanjem strokovnega nadzora s transparentnim sledenjem izvora in genetske pestrosti gozdnega reprodukcijskega materiala, ki omogoča bodočim gozdovom prilagajanje na spreminjajoče se okolje, zlasti ohranjanje zdravja in prilagodljivosti gozdov na podnebne spremembe. Reforma bo prispevala k doseganju dobrega stanja habitatov in vrst, povezanih z gozdovi, da se okrepijo ekološke storitve, biotska raznovrstnost in odpornost na grožnje, kot so vplivi podnebnih sprememb na gozdove.

Pravilnik o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala se spremeni, da se zagotovi ustrezna kakovost gozdnega reprodukcijskega materiala. Pravilnik o glavnih spričevalih o istovetnosti gozdnega reprodukcijskega materiala se spremeni, da se izboljšata sledenje in strokovni nadzor.

Reformo bo do 31. decembra 2022 izvedlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer s spremembami Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala.

Investicija E. Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji

Z investicijo bodo ustanovljeni posebni centri za ukrepe za preprečevanje podnebno pogojenih nesreč, kot so poplave in veliki požari v naravi, ter pripravljenost in odzivanje nanje. Investicija bo vključevala usposabljanja za sile civilne zaščite, da se zagotovijo celostni ukrepi in ukrepi za ozaveščanje širše javnosti. Poleg tega bo zajemala tudi digitalizacijo zgrajenega centra za usklajeno odzivanje in nadgradnjo številke za klic v sili (112).

Pri izgradnji potrebne energetsko učinkovite infrastrukture se bo upoštevala potreba po tem, da so prostori na ustreznem območju, izpostavljenem ustreznim tveganjem, povezanim s podnebjem. Investicijo bo izvedlo Ministrstvo za obrambo, in sicer z javnimi razpisi in ob upoštevanju zahtev glede zelenih javnih naročil.

Investicija bo zajemala tudi tečaje usposabljanja za obvladovanje posebnih tveganj, kot so poplave in veliki požari v naravi, v obdobju 2025–2026 ter dejavnosti ozaveščanja med različnimi ciljnimi skupinami prebivalstva v obdobju 2021–2026.

Cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 31. decembra 2025.

Investicija F. Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče

Investicije za preprečevanje poplavne ogroženosti bodo vključevale zaščitne ukrepe kot so sistemi za zadrževanje vode in širjenje obstoječih razlivnih površin, kjer je to izvedljivo. V največji možni meri dajejo prednost rešitvam, ki temeljijo na naravi, in zelenim infrastrukturam. Poleg tega bodo specifične investicije usmerjene v tveganje plazov.

Rešitve, ki temeljijo na naravi, bodo vključene med merila za izbor projektov in bodo imele prednost, kjer so izvedljive. Projekti bodo skladni z ustreznimi prilogami k veljavnim delegiranim uredbam Komisije, ki dopolnjujejo Uredbo o taksonomiji (EU) 2020/852.

Glede na opis ukrepa ter mejnike in cilje, ki jih mora Slovenija doseči, ta ukrep naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Zlasti bo dokazana popolna in vsebinska skladnost z veljavnimi pravnimi določbami.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija G. Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov

Cilj investicije je povečati dolgoročno količino, kakovosti in odpornost gozdov EU, zlasti pred požari, škodljivci in drugimi grožnjami, ki se bodo zaradi podnebnih sprememb verjetno povečale. Še naprej se bodo razvijale biotski raznovrstnosti prijazne gozdarske prakse s poudarkom na genskem ohranjanju in genski raznovrstnosti.

Pri izgradnji potrebne energetsko učinkovite raziskovalne infrastrukture, vključno z oddelkom za semenarstvo, oddelkom za drevesničarstvo in oddelkom za varstvo gozdov, se bo upoštevala potreba po koncentraciji infrastrukture in baze znanja za nadaljnje inovacije, razvoj in raziskave na tem področju.

Investicijo bo izvedel Gozdarski inštitut Slovenije, in sicer z javnimi razpisi in ob upoštevanju zahtev glede zelenih javnih naročil.

Investicija bo dokončana do 31. decembra 2025.

Investicija H. Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode 

Z investicijo se bosta financirali izgradnja dodatnih sistemov za odpadno vodo od začetka do konca, pri katerih bo neto poraba energije enaka nič, in prenova dodatnega sistema za odpadno vodo od začetka do konca, da se povprečna poraba energije zmanjša za vsaj 10 % (izključno z ukrepi za energetsko učinkovitost in ne s spremembami materialov ali spremembami v obremenitvi). Investicije se bodo osredotočale na projekte v zvezi s sistemi za odpadno vodo, ki prispevajo k območjem Natura 2000 in vodovarstvenim območjem.

Investicija bo izvedena z nepovratnimi sredstvi za občine za projekte, ki jih bo s posebnim razpisom za projekte izbralo Ministrstvo za okolje in prostor.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija I. Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo

Cilj investicije je obravnavati izgube vode v Sloveniji, ki so zaradi starosti vodne infrastrukture še vedno znatne.

Investicija vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indeksom izgub ≤ 1,5 ter prenovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali da se izgube zmanjšajo za več kot 20 %.

Investicija bo izvedena z nepovratnimi sredstvi za občine za projekte, ki jih bo s posebnim razpisom za projekte izbralo Ministrstvo za okolje in prostor.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

C.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

C.3    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma B. Krepitev preventive za dvig protipoplavne varnosti

Reforma izrecno obravnava poplavno ogroženost, ki je za Slovenijo eno najpomembnejših tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami.

Z začetkom veljavnosti novega načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti se bo pospešilo načrtovanje in izvajanje ukrepov in projektov, ki prispevajo k preprečevanju posledic poplav. Ključna elementa reforme bosta ustanovitev rečne nadzorne službe in uvedba avtomatiziranih rešitev za nadzorne sisteme. Direkcija Republike Slovenije za vode bo reorganizirana, da se doseže decentralizacija in optimizacija postopkov.

Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje 2022–2026 bo začel veljati najpozneje 31. decembra 2022 in bo zagotovil, da obvladovanje poplavne ogroženosti postane stalna naloga z namenskimi sredstvi iz nacionalnega proračuna. Reforma bo spodbujala prihodnje investicije z rešitvami, ki temeljijo na naravi, in zelenimi infrastrukturami.

Reforma D. Povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja

Reforma z izboljšanjem organizacije in nadzora javne službe ter zagotavljanjem vzdržnosti financiranja nadgradenj infrastrukture obravnava ključni izziv izgub pri gospodarjenju z vodami v Sloveniji. Z njo bo nadgrajen standard za izvajanje javne službe, da se poveča učinkovitost gospodarjenja z vodami in omogoči uporaba sistemov za ponovno uporabo.

Reforma bo s pregledom stroškovne učinkovitosti pristojbin in dajatev za rabo vode zagotovila dolgoročno vzdržnost financiranja investicij v infrastrukturo. Eden od njenih ključnih ciljev je tudi nadgradnja informacijskega sistema za spremljanje dejavnosti izvajalcev javne službe in poročanje o njih.

Reforma bo izvedena do 31. decembra 2023, in sicer s spremembo predpisov o izvajanju javnih služb in začetkom veljavnosti novega Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja.

Investicija F. Nadaljnje zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče

Glede na veliko investicijsko vrzel komponenta vključuje dodatne investicije za preprečevanje poplavne ogroženosti.

Investicije za preprečevanje poplavne ogroženosti bodo vključevale zaščitne ukrepe, kot so sistemi za zadrževanje vode in širjenje obstoječih razlivnih površin, kjer je to izvedljivo, ter bodo čim bolj dajale prednost rešitvam, ki temeljijo na naravi, in zelenim infrastrukturam. Rešitve, ki temeljijo na naravi, bodo vključene med merila za izbor projektov in bodo imele prednost, kjer so izvedljive.

Projekti bodo skladni z ustreznimi prilogami k veljavnim delegiranim uredbam Komisije, ki dopolnjujejo Uredbo o taksonomiji (EU) 2020/852.

Glede na opis ukrepa ter mejnike in cilje, ki jih mora Slovenija doseči, ta ukrep naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Zlasti bo dokazana popolna in vsebinska skladnost z veljavnimi pravnimi določbami.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija H. Nadaljnji projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter njene ponovne rabe

Z investicijo se bosta financirali izgradnja dodatnih sistemov za odpadno vodo od začetka do konca, pri katerih bo neto poraba energije enaka nič, in prenova dodatnega sistema za odpadno vodo od začetka do konca, da se povprečna poraba energije zmanjša za vsaj 10 % (izključno z ukrepi za energetsko učinkovitost in ne s spremembami materialov ali spremembami v obremenitvi). Investicije se bodo osredotočale na projekte v zvezi s sistemi za odpadno vodo, ki prispevajo k območjem Natura 2000 in vodovarstvenim območjem.

Investicija bo izvedena z dolgoročnimi posojili po ugodnih obrestnih merah za občine za projekte, ki jih bo s posebnim razpisom za projekte izbralo Ministrstvo za okolje in prostor.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija I. Nadaljnji projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo

Z investicijo se bodo zgradili dodatni sistemi za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indeksom izgub ≤ 1,5 ter prenovili obstoječi sistemi za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali da se izgube vode zmanjšajo za več kot 20 %.

Investicijo bodo izvedle občine za projekte, ki jih bo s posebnim razpisom za projekte izbralo Ministrstvo za okolje in prostor.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

C.4    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

D. KOMPONENTA 4: TRAJNOSTNI PROMET

Velika odvisnost od cestnega prevoza in avtomobilov ter nizka stopnja uporabe javnega prevoza bistveno prispevata k emisijam ogljika v Sloveniji. Emisije iz prometa so v letu 2018 povzročile 42,7 % vseh slovenskih emisij CO2, kar je precej nad povprečjem EU (32,6 %), in v absolutnem smislu še naprej naraščajo.

Cilj te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati uporabo javnega prometa ter železniškega potniškega in tovornega prometa, uporabo alternativnih goriv v prometu ter digitalno preobrazbo železniškega in cestnega prometa.

Te investicije in reforme bodo prispevale k specifičnim priporočilom za Slovenijo v zadnjih dveh letih, in sicer naj „ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na [...] nizkoogljični in energijski prehod, trajnostni promet (zlasti železniški)“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019) ter „[u]smeri naložbe na [...] trajnostni promet“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

D.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa

Javni promet v Sloveniji je bil med pandemijo COVID-19 zelo prizadet, saj se je število potnikov leta 2020 zmanjšalo za 75 %.

Cilj reforme je spodbujati in izboljšati dostopnost in konkurenčnost javnega prometa, da bo lahko okreval po pandemiji. Z reformo bo na nacionalni ravni vzpostavljen integriran upravljavec javnega potniškega prometa, ki bo podpiral povezovanje železniškega in avtobusnega javnega prometa z medkrajevnim in mestnim prometom ter šolskimi in delavskimi prevozi. Reforma naj bi bistveno izboljšala standard dostopnosti javnega prometa.

Reforma bo izvedena do 31. decembra 2023, in sicer z začetkom veljavnosti novega zakona o javnem potniškem prometu ter vzpostavitvijo in začetkom delovanja novega upravljavca integriranega javnega prometa s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. To naj bi se odražalo v povečanju uporabe javnega potniškega prometa do 30. junija 2025.

Reforma B. Reforma na področju uvajanja infrastrukture za alternativna goriva

Cilj reforme je povečanje uporabe alternativnih goriv v domačem in čezmejnem prometu ter zmanjšanje deleža emisij toplogrednih plinov in onesnaževal iz prometa. Z reformo bo zlasti določen subjekt za usklajevanje potreb prometnega in energetskega sektorja, ki bo zagotavljal in usklajeval vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva ter tako okrepil odpornost prehoda na brezemisijsko in nizkoemisijsko mobilnost.

Reforma bo izvedena do 30. junija 2022, in sicer z začetkom veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih v prometu in infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim bo tudi vzpostavljen nacionalni regulativni okvir na področju alternativnih goriv v prometu.

Z novim regulativnim okvirom naj bi bilo v Sloveniji do 31. decembra 2025 izgrajenih vsaj 400 novih registriranih polnilnih ali oskrbovalnih mest za alternativna električna vozila poleg tistih, ki se financirajo v okviru slovenskega načrta za okrevanje in odpornost.

Investicija C. Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture

Cilj investicij bo spodbujati železniški promet in povezljivost z mestnimi središči. Investicije bodo tudi izboljšale dostopnost železniških postaj za širše prebivalstvo, vključno z invalidi.

Izbrani projekti bodo izboljšali prevozne storitve za potniški in tovorni promet, in sicer z:

·nadgradnjo večjih železniških postaj na regionalnem omrežju, tj. Grosuplje in Domžale,

·nadgradnjo dela železniške proge Ljubljana–Divača, ki predstavlja glavno prometno povezavo med Primorsko in osrednjo Slovenijo in je del obeh koridorjev TEN-T, ki potekata skozi Slovenijo, in sicer sredozemskega in baltsko-jadranskega koridorja, ter nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Jesenice. Progi trenutno ne dosegata obstoječega obsega prometa in sta pomembni za čezmejni tovorni promet.

Investicija se bo financirala iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz nacionalnih sredstev.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 30. junija 2025.

Investicija D. Digitalizacija železniške in cestne infrastrukture

Cilj investicije je zagotavljati zanesljive informacije o prometnem sistemu, da se izboljšata pridobivanje in izmenjava prometnih podatkov o stanju prometne infrastrukture in gibanju vozil v realnem času. Investicija bo zagotovila boljšo interoperabilnost sistemov za upravljanje, ter s tem tudi učinkovitejše vodenje prometa in izboljšanje varnosti z digitalizacijo cestnega prometa.

Digitalizacija 70 kilometrov cest: investicija bo med drugim vključevala nadgradnjo optičnega omrežja in nakup cestnih detektorjev za zbiranje podatkov o prometu v realnem času, vključno s simulacijskim orodjem za načrtovanje, nadzor in napovedovanje prometa na avtocestnem omrežju ter aplikativnimi orodji za uporabnike. Z omogočanjem prilagajanja omejitev hitrosti v realnem času se pričakuje, da bo lahko upravljavec prometa preprečil nesreče in zastoje ter zmanjšal emisije. Investicijo bo izvedla Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), ki ji je podeljen pravni monopol pri izgradnji in upravljanju avtocest.

Dejavnosti v okviru te investicije bodo dokončane do 31. decembra 2025.

Investicija E. Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu

Cilj investicije bo sofinancirati vzpostavitev polnilne oziroma oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva. To bo vključevalo 368 polnilnih mest za električna vozila za splošno uporabo. Dodatnih 80 polnilnih mest bo v državni lasti in namenjenih uporabi za izvajanje upravnih nalog.

Investicija bo izvedena z razpisom, ki bo zagotovil ustrezno geografsko porazdelitev, vključno z analizo prihodnjih potreb po taki infrastrukturi in kartiranjem kritičnih območij, na katerih je znatno pomanjkanje take infrastrukture.

Cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 31. decembra 2025.

D.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore    

D.3    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma F. Nadaljnje uvajanje infrastrukture za alternativna goriva

Cilj te reforme je olajšati pospešeno uvajanje infrastrukture za alternativna goriva v prometnem sektorju. Cilj reforme je vzpostaviti sistem za strateško načrtovanje in postavitev infrastrukture za alternativna goriva, vključitev v elektroenergetski sistem in financiranje prometa brez emisij.

Z reformo se vzpostavi nacionalni mehanizem spodbud za uvajanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu z (i) uvedbo novega okvira politike, ki zajema strateško načrtovanje in upravljanje infrastrukture za alternativna goriva (vzpostavitev in delovanje javne službe), (ii) pripravo državnih in lokalnih načrtov polnilne infrastrukture ter vzpostavitvijo nacionalne digitalne platforme za spodbujanje investicij ter (iii) uvedbo sistemskega vira financiranja za postavitev strateško načrtovane infrastrukture za alternativna goriva in prehod na čista vozila.

Reforma se izvede z začetkom veljavnosti Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.

Ukrep se izvede do 30. junija 2023.

Investicija C. Dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture

Cilj investicije je spodbujati železniški promet in povezljivost z mestnimi središči s pomočjo povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture. Cilj investicije je tudi izboljšanje dostopnosti železniških postaj za širše prebivalstvo, vključno z invalidi.

Cilj izbranih projektov bo izboljšati prevozne storitve za potniški in tovorni promet, in sicer z:

·nadgradnjo železniške postaje Ljubljana,

·nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica,

·nadgradnjo odsekov na regionalni železniški progi Jesenice–Sežana, regionalni železniški progi Maribor–Prevalje–državna meja in železniški progi Ljubljana–Divača.

Investicije bodo omogočile izboljšanje učinkovitosti železniškega prometa za končne uporabnike. Prenova železniške postaje v Ljubljani bo povečala kapacitete za tovorni in potniški promet v širšem mestnem območju. Z dokončano investicijo na odseku Ljubljana–Divača se pričakuje, da bosta ti investiciji izboljšali omrežje TEN-T in prispevali k boljši povezljivosti. Cilj nadgradnje železniške proge Ljubljana–Divača je povečanje varnosti odseka z nadgrajenimi varovanimi cestnimi prehodi. Odsek Ljubljana–Brezovica–Borovnica železniške proge Ljubljana–Divača je sofinanciran tako iz sredstev RRF kot iz nacionalnih sredstev.

Prenova železniške postaje Nova Gorica bo potnikom omogočila dodatno dostopnost.

Regionalni železniški progi Jesenice–Sežana na odseku Bled Jezero–Bohinjska Bistrica ter Maribor–Prevalje–državna meja in na odseku Sveti Daniel–Dravograd–državna meja se nahajata na območjih, ki sta bili prizadeti v letošnjih naravnih nesrečah (2023). Prenova obeh odsekov bo izboljšala dostopnost teh dveh regij po železnici.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 30. junija 2026.

D.4    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
67bis	C: Dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Mejnik	Oddaja naročil za nadgradnjo odsekov železniške proge	Objava rezultatov razpisa za nadgradnjo železniške proge na odsekih: Bled Jezero–Bohinjska Bistrica in Sveti Daniel–Dravograd–državna meja				Q2	2025	Oddaja naročil za nadgradnjo železniške proge na odsekih: Bled Jezero–Bohinjska Bistrica in Sveti Daniel–Dravograd–državna meja. Razpisne specifikacije bodo zagotavljale skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in naslednjimi zahtevami: – povečanje pretočnosti železniškega prometa z odpravo ozkih grl na progi št. 34 Maribor–Prevalje–državna meja in progi 70 Jesenice–Sežana; – nadgradnja prog in postaj v skladu s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost; – smernice za nosilnost ustrezne kategorije D4 v višini 22,5 t/os in 8 t/m; – dvig hitrosti vlakov na nove projektirane hitrosti.
67ter	F: Nadgradnja ukrepa spodbujanja vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva	Mejnik	Začetek veljavnosti Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu	Zakonodajne določbe o začetku veljavnosti zadevnega zakona				Q2	2023	Zakon določa (i) uvedbo novega okvira politike, ki zajema strateško načrtovanje in upravljanje infrastrukture za alternativna goriva (vzpostavitev in delovanje javne službe), (ii) pripravo državnih in lokalnih načrtov polnilne infrastrukture ter vzpostavitvijo nacionalne digitalne platforme za spodbujanje investicij ter (iii) uvedbo sistemskega vira financiranja za postavitev strateško načrtovane infrastrukture za alternativna goriva in prehod na čista vozila.
67	C: Dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Mejnik	Oddaja naročil za nadgradnjo železniških postaj Ljubljana in Nova Gorica	Objava rezultatov razpisa				Q2	2024	Oddaja naročil za nadgradnjo železniških postaj Ljubljana in Nova Gorica. Razpisne specifikacije bodo zagotavljale skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter vključevale izboljšave trenutne dostopnosti za potnike in zmogljivosti prog. Projekt nadgradnje železniške postaje Ljubljana bo zagotovil zmogljivost železniške proge do osne obremenitve kategorije D4 (22,5 t/os) za tovorni promet, višje hitrosti, možnost prevoza vlakov z dolžino 740 m za tovorni promet in standard, ki ga zahtevajo tehnične specifikacije za uredbo o interoperabilnosti.
68	C: Dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Mejnik	Nadgrajeni železniški postaji Ljubljana in Nova Gorica	Dokončana gradbena dela in izdano poročilo o tehničnem pregledu				Q2	2026	Dokončana obnovitvena dela na železniških postajah Ljubljana in Nova Gorica v skladu z zahtevami iz mejnika 67 in izdano poročilo o tehničnem pregledu.
68bis	C: Dodatno povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture	Cilj	Dolžina nadgrajenih železniških prog		Število (km)	0	54	Q2	2026	Kilometri obnovljene železniške proge (Bled Jezero–Bohinjska Bistrica, Sveti Daniel–Dravograd–državna meja ter Ljubljana–Brezovica–Borovnica) v skladu z zahtevami iz mejnika 67bis (za odseka Bled Jezero–Bohinjska Bistrica, Sveti Daniel–Dravograd–državna meja) in v skladu z zahtevami mejnika 57 (za odsek Ljubljana–Brezovica–Borovnica).

E. KOMPONENTA 5: KROŽNO GOSPODARSTVO – UČINKOVITA RABA VIROV

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive, povezane z doseganjem podnebne nevtralnosti do leta 2050, povečanjem produktivnosti materialov, spodbujanjem energetske učinkovitosti in ekoloških inovacij, izboljšanjem sistema ravnanja z odpadki in krepitvijo lesne predelovalne verige. Komponenta uvaja tudi zeleno proračunsko načrtovanje.

Cilj komponente je podpreti prehod slovenskega linearnega gospodarstva na nizkoogljično krožno gospodarstvo v skladu s Strategijo razvoja Slovenije 2030 in novim akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo: „Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo“.

Te investicije in reforme bodo prispevale k specifičnim priporočilom za Slovenijo v zadnjih dveh letih, in sicer naj „ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na [...] nizkoogljični in energijski prehod“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019) ter „[u]smeri naložbe na zeleni [...] prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, okoljsko infrastrukturo“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

E.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno transformacijo

Cilj reforme je pospešiti prehod na krožno gospodarstvo za učinkovito rabo virov.

Vzpostavljen bo strateški in pravni okvir za prehod na krožno gospodarstvo, da se izboljša podaljšana odgovornost proizvajalcev in spodbudi vključevanje recikliranih materialov v nove izdelke. Z reformo bo vzpostavljeno zeleno proračunsko načrtovanje, pri čemer bo uvedena metodologija za opredelitev in oceno elementov javnega proračuna, ki vplivajo na okoljske politike. Reforma bo olajšala usmerjanje proračuna ter podpirala skladnost proračunskih in fiskalnih politik s podnebnimi cilji. Poleg tega bo z vključevanjem načel krožnega gospodarstva okrepila obstoječi sistem zelenih javnih naročil. V okviru reforme bo vzpostavljena enotna točka, ki bo podpirala podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), pri prehodu na krožno gospodarstvo.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 31. decembra 2023.

Investicija B. Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo

Cilj investicije je povečati učinkovitost virov podjetij in podpreti njihov prehod v krožno gospodarstvo.

Projekti v okviru te investicije bodo zajemali podpiranje zagonskih podjetij na področju nizkoogljičnega krožnega gospodarstva, usposabljanje mentorjev za pomoč podjetjem pri iskanju in razvoju transformativnih rešitev ter podpiranje krožnih vrednostnih verig prek okolju prijaznega poslovnega okolja za vlagatelje.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 31. decembra 2025.

Investicija C. Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo

Ta investicija naj bi prispevala k večji domači predelavi lesa na podlagi okolju prijaznega proizvodnega procesa in učinkovite rabe virov.

S to investicijo se bodo financirale nove zmogljivosti in širitev obstoječih zmogljivosti za predelavo lesa. V obeh primerih se bodo pri dejavnostih upoštevala načela trajnostne gradnje in uporabe najboljših razpoložljivih tehnik. Poleg tega bodo zanje veljala stroga merila za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, zlasti v zvezi z zaščito biotske raznovrstnosti.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

E.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

F. KOMPONENTA 6: DIGITALNA PREOBRAZBA GOSPODARSTVA

Slovenska podjetja zaostajajo pri prilagajanju spremembam, ki jih prinaša digitalizacija, in sicer zaradi pomanjkanja kompetenc, znanja in spretnosti zaposlenih ter omejenih sredstev za investicije v opremo in napredne digitalne tehnologije.

Glede na to so cilji te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost povečati učinkovitost in rast podjetij, podpirati njihovo preobrazbo z digitalnimi tehnologijami, pospešiti večjo uporabo naprednih tehnologij, hkrati pa prilagoditi regulativni okvir ter izboljšati dostop do trga, preglednost in varnost, s čimer naj bi se dolgoročno povečala konkurenčnost države. Nadaljnje vključevanje slovenskih podjetij v globalne vrednostne verige bo podprto s sodelovanjem v večdržavnih projektih.

Te investicije in reforme bodo prispevale k specifičnim priporočilom za Slovenijo v letih 2019 in 2020, naj „[i]zboljša poslovno okolje z zmanjšanjem regulativnih omejitev in upravnega bremena“ (specifično priporočilo št. 2 iz leta 2019), in naj „[u]smeri naložbe na [...] digitalni prehod [...] ter uvajanje omrežja 5G. Spodbuja digitalne zmogljivosti podjetij ter krepi digitalna znanja in spretnosti, e-trgovino in e-zdravje.“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

F.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Digitalna transformacija gospodarstva (podjetij in industrije)

Digitalna transformacija gospodarstva se podpre z začetkom veljavnosti strategije za digitalno transformacijo podjetij in smernic za inovativno javno naročanje ter operacionalizacijo enotne digitalne identitete (e-identitete) za podjetja. Strategija določa prenos registrov v enotni poslovni register. Strategija bo zagotovila prenos registrov v enotni poslovni register, v skladu z njo pa bo vsaj 200 podjetij pridobilo e-identiteto.

Strategija bo vključevala tudi časovni načrt za izvajanje skupnega nabora orodij Unije za povezljivost 2 , ki se bo osredotočal na dejavnosti v zvezi z enotno informacijsko točko. Slednjo bo mogoče povezati z enim registrom in e-identiteto podjetij.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 31. decembra 2024. 

Investicija B. Program digitalne transformacije industrije/podjetij

Z investicijo naj bi se povečali produktivnost in rast z optimizacijo procesov in uvajanjem naprednih digitalnih tehnologij, razvijali digitalna znanja in spretnosti zaposlenih ter spodbujale konkurenčnost in inovacije z olajšanjem vstopa novih udeležencev na trg.

V javnih razpisih bodo opredeljeni posebni projekti za razširitev uporabe naprednih tehnologij, da se poveča učinkovitost, produktivnost in konkurenčnost ter pospeši uvajanje digitalnih inovacij in prenos digitalnih kompetenc. Upravičenci bodo konzorciji, ki jih sestavljajo velika, mala in srednja podjetja. Podjetja bodo razvijala in izvajala celovito strategijo digitalne preobrazbe za doseganje ciljev iz javnih razpisov.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 30. junija 2024.

Investicija D. Čezmejni in večdržavni projekti – Skupna evropska infrastruktura podatkov in storitve

Cilji večdržavnega projekta v zvezi s skupno evropsko infrastrukturo podatkov in storitvami so razviti in industrijsko uvesti novo generacijo nizkoporabne infrastrukture in storitev na robu in v oblaku, s tem pa posledično zagotoviti, da ima EU svetovne, v prihodnost usmerjene, izjemno varne in zelene industrijske zmogljivosti za obdelavo podatkov.

Ta projekt bo morda v obliki načrtovanega pomembnega projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI) v zvezi z infrastrukturo in storitvami v oblaku naslednje generacije.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo projekta bodo doseženi do 30. junija 2026.

Investicija E. Čezmejni in večdržavni projekti – Nizkoporabni procesorji in polprevodniški čipi

Cilji večdržavnega projekta v zvezi z nizkoporabnimi procesorji in polprevodniškimi čipi so okrepiti zmogljivosti pri načrtovanju ter povečati odpornost evropskih in slovenskih vrednostnih verig polprevodnikov, povezovati nacionalne in evropske procese za prekrivanje krogov dela ter okrepiti vrednostno verigo za mikroelektroniko z (1) modularnim pristopom (orodja in oprema, materiali, oblikovanje, izdelava, pakiranje in testiranje), ki sledi potrebam industrije, (2) opredelitvijo novega razvoja z opredelitvijo ekosistema mikroelektronike ter (3) povezovanjem celotnega ekosistema mikroelektronike v Evropi.

Ta projekt bo morda v obliki načrtovanega pomembnega projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI).

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo projekta bodo doseženi do 30. junija 2024.

F.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

G. KOMPONENTA 7: DIGITALNA PREOBRAZBA JAVNEGA SEKTORJA IN JAVNE UPRAVE

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive digitalizacije, povezane z javno upravo, kot so zagotavljanje širokopasovne pokritosti celotnega ozemlja Slovenije, uvajanje e-storitev javnega sektorja, interoperabilnost sistemov za upravljanje podatkov, digitalna znanja in spretnosti ter oprema javnih uslužbencev, kibernetska varnost in zagotavljanje usklajevanja pri upravljanju investicij v IKT.

Cilj komponente je odzivanje na kritične pomanjkljivosti, ugotovljene pri digitalizaciji javnega sektorja med pandemijo COVID-19. Zlasti se želi s komponento ustvariti okolje za uspešno digitalno preobrazbo, okrepiti e-upravo, izboljšati digitalna znanja in spretnosti ter okrepiti kibernetsko varnost.

Komponenta bo obravnavala tudi prehod na gigabitno družbo z izboljšanjem regulativnega okolja in krepitvijo digitalne povezljivosti z investicijami v širokopasovno infrastrukturo na težko dostopnih območjih.

Te investicije in reforme bodo prispevale k specifičnim priporočilom za Slovenijo v letu 2020, naj „[u]smeri naložbe na [...] digitalni prehod [...] ter uvajanje omrežja 5G. Spodbuja digitalne zmogljivosti podjetij ter krepi digitalna znanja in spretnosti, e-trgovino in e-zdravje.“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

G.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Okrepitev upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave

Cilj reforme je izboljšati upravljanje digitalne preobrazbe v javni upravi. To naj bi se doseglo s sprejetjem Strategije digitalnih javnih storitev za obdobje 2021–2030 in vzpostavitvijo Sveta za razvoj informatike kot organa za usklajevanje digitalnih rešitev.

Strategijo digitalnih javnih storitev za obdobje 2021–2030 bo sprejela Vlada Republike Slovenije, njen cilj pa bo zagotavljati uporabniku prijazne in enostavne digitalne storitve, podatke za boljše storitve in odločanje ter varno, zaupanja vredno in vključujoče digitalno okolje.

Svet za razvoj informatike bo deloval kot upravljavski organ za usklajevanje operacij v javnem sektorju, povezanih z investicijami v informacijsko tehnologijo, standardi, podpornimi sistemi in drugim tehnološkim razvojem, pri katerem je združljivost sistemov bistvena za njihovo delovanje in vzdrževanje.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 31. decembra 2021.

Reforma B. Vzpostavitev okolja za uporabo e-storitev javne uprave

Cilj reforme je zagotoviti ustrezno pravno podlago za e-storitve javne uprave, zlasti za uvedbo storitev e-identitete.

Z začetkom veljavnosti Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja ter spremenjenega Zakona o osebni izkaznici se bo za javne storitve začela uporabljati nacionalna e-identiteta, zagotovljeni pa bodo tudi osnovni pogoji za e-trgovino. E-identiteta bo priznana tudi čezmejno in priglašena v okviru eIDAS.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen in e-osebni dokumenti se bodo začeli izdajati do 30. junija 2022.

Reforma C. Posodobitev upravnih procesov za uspešno digitalno preobrazbo

Cilj reforme je zagotoviti pravno podlago za nadaljnjo digitalizacijo javnih storitev.

Zakon o splošnem upravnem postopku in Uredba o upravnem poslovanju bosta spremenjena, da se razširi področje uporabe elektronskih postopkov v upravnih postopkih.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 31. decembra 2022.

Reforma D. Vzpostavitev kompetenčnega centra – centra za kadre in dvig usposobljenosti zaposlenih v javni upravi

Cilj reforme je izboljšati upravljanje človeških virov v javni upravi.

Kompetenčni center – center za kadre, ki bo vzpostavljen ter operativen s spremembo Zakona o javnih uslužbencih. Center bo spodbujal strateški pristop k upravljanju kompetenc s presojo osebnih sposobnosti in veščin v postopkih za nove zaposlitve, prispeval k razvoju osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela (med drugim tudi digitalnih znanj in spretnosti) javnih uslužbencev ter drugih orodij za ravnanje s kadrovskimi viri v organih državne uprave. Poleg tega bo sprejeta Strategija upravljanja z javnimi uslužbenci, ki bo obravnavala upravljanje talentov, poklicni razvoj, vseživljenjsko učenje in nove razmere, ki so posledica pandemije COVID-19.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 30. junija 2024.

Reforma E. Zagotavljanje kibernetske varnosti

Cilj te reforme je okrepiti strateško in operativno raven subjektov, ki so del nacionalnega sistema kibernetske varnosti, z izboljšanjem njihove medsebojne povezljivosti in sodelovanja.

Zmogljivosti skupine za odzivanje na kibernetske grožnje (Sigov-CERT) in Uprave Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV) bodo okrepljene z vzpostavitvijo certifikacijskega organa za kibernetsko varnost, sistema za izmenjavo in analizo informacij ter skupne platforme za priglasitev varnostnih incidentov pri URSIV.

Reforma bo dokončana do 30. junija 2026.

Reforma F. Prehod v gigabitno družbo

Cilj te reforme je prispevati k zagotavljanju širokopasovne pokritosti celotnega ozemlja Republike Slovenije.

Zakon o elektronskih komunikacijah bo spremenjen, da se optimizirajo postopki za izgradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij ter poveča učinkovitost skupne gradnje in predvidljivost poslovnega okolja. Vlada Republike Slovenije bo sprejela nacionalni načrt za širokopasovna omrežja, ki bo določal potrebe za razvoj širokopasovne pokritosti celotne države do leta 2025 in ukrepe za dosego tega cilja.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 30. junija 2022.

Investicija G. Modernizacija digitalnega okolja javne uprave

Cilji investicije so razviti na uporabnika osredotočene e-storitve, nadgraditi informacijsko infrastrukturo v javni upravi, izvesti pilotni projekt za avtomatizirano in trajnostno upravljanje javnih stavb, zagotavljati digitalne storitve ter okrepiti razvoj znanj in spretnosti javnih uslužbencev.

Investicija je sestavljena iz več podinvesticij, zlasti v:

·usposabljanja na področju digitalnih spretnosti, kjer naj bi bilo opravljenih vsaj 40 000 udeležb javnih uslužbencev,

·digitalno platformo e-Zakonodaja za pripravo, sprejetje in objavo nacionalne zakonodaje in predpisov,

·večdržavni projekt v zvezi z vzpostavitvijo in operacionalizacijo nacionalne infrastrukture za kvantno komunikacijo (QCI) ter njeno povezavo z nacionalnimi omrežji sosednjih držav in namenskimi sateliti drugih omrežij.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija H. Gigabitna infrastruktura

Cilj investicije je omogočiti vzpostavitev infrastrukture za širokopasovni dostop do nadgradljivih zelo visokozmogljivih omrežij.

Investicija bo podpirala izgradnjo zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij za najmanj 6 838 gospodinjstev na območjih „belih lis“, predvsem na redko poseljenih in težko dostopnih območjih. Projekti bodo imeli minimalen vpliv na prostor in okolje, saj se bo dajala prednost skupni uporabi obstoječe infrastrukture ter skupni gradnji in povezovanju z drugimi investicijami v infrastrukturo.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija I. Digitalizacija notranje varnosti

Cilj investicije je izboljšati in nadgraditi tehnologijo, ki je na voljo na ravni slovenske policije, da se optimizirajo in podprejo delovni postopki.

Za potrebe nacionalne policije bo vzpostavljen in operativen zaseben oblak, ki bo interoperabilen z obstoječimi sistemi na ravni države. Ta oblak naj bi zagotovil nemoteno delovanje policijskih aplikacij.

Za potrebe nacionalne policije bo na celotnem območju države vzpostavljena in operativna tudi infrastruktura digitalnega radijskega omrežja po standardu TETRA. Omrežje bo združljivo z drugimi nacionalnimi radijskimi sistemi sosednjih držav.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 31. decembra 2025.

Investicija J. Digitalizacija izobraževanja in znanosti

Cilji investicije so digitalizirati pedagoški proces in vodenje zavodov na vseh ravneh izobraževanja, zagotoviti ustrezno informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo ter zagotoviti ustrezne e-storitve za razvoj digitalnih kompetenc. V raziskovalnih organizacijah bodo zagotovljeni visokohitrostna povezljivost, shranjevanje podatkov ter krepitev kompetenc za odprte podatke in odprto znanost. To naj bi prispevalo k razvoju digitalnih znanj, spretnosti in kompetenc ter zmanjšanju digitalnega razkoraka.

Investicija bo zagotovila zlasti:

·povezljivost za osnovnošolske in srednješolske zavode, višje strokovne šole ter organizacije za izobraževanje odraslih,

·razvoj in operacionalizacijo novih rešitev IT v podporo digitalizaciji pedagoškega procesa za vse ravni izobraževanja,

·visokohitrostno hrbtenično optično omrežje med vstopnimi točkami Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) ter odložišči podatkov za ohranjanje rezultatov odprtih raziskav.

Cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 31. decembra 2025.

Investicija K. Zeleni slovenski lokacijski okvir

Cilj investicije je spodbujati pametno upravljanje prostora kot omejenega naravnega vira in omejiti gradnjo na novih zemljiščih ter tako povečati odpornost na podnebne spremembe. Poleg tega naj bi se z investicijo zagotovili prostorski podatki in storitve v realnem času na podlagi kombinirane uporabe nepremičninskih evidenc ter evidenc okolja, voda, gospodarska javne infrastrukture in stavbnih zemljišč.

Investicija bo zagotovila, da bodo ključni digitalni prostorski in okoljski podatki medsebojno povezani. To naj bi podprlo razvoj in operacionalizacijo digitalnih storitev, povezanih zlasti z okoljem, poplavnimi območji, zemljiško politiko na lokalni in nacionalni ravni ter udeležbo javnosti pri prostorskem načrtovanju.

Cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 31. decembra 2025.

Investicija L. Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva

Cilja investicije sta poenostaviti upravno breme za upravičence prihodnje skupne kmetijske politike in gozdarski sektor ter zagotoviti boljše podatke za nosilce odločanja.

Investicija vključuje zlasti razvoj podatkovnega skladišča, ki naj bi omogočil povezovanje in razširjanje podatkov, podporo delu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter digitalizacijo podatkovnih zbirk v živinoreji. Na podlagi tega bodo na področju kmetijstva, prehrane, gozdarstva, javne službe kmetijskega svetovanja ter spremljanja in inšpekcijskega nadzora razvite e-storitve.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija M. Digitalizacija na področju kulture

Cilji investicije so povečati dostopnost kulturne dediščine, optimizirati postopke za prijavljanje kulturnih spomenikov in pridobitev kulturnovarstvenih soglasij za posege v dediščino ter podpirati e-arhiviranje.

Investicija vključuje vzpostavitev informacijske platforme e-Kultura, da se izboljša infrastruktura in zagotovi vključitev digitalnih kulturnih vsebin v procese izobraževanja na daljavo, ter razvoj kompetenc ustvarjalcev s področja kulture za ustvarjanje digitalnih vsebin v turistične namene. E-storitve bodo operativne in uporabljale jih bodo kulturne ustanove.

K preoblikovanju tega sektorja naj bi prispevala sistem e-Dediščina za posodobitev in vzpostavitev dinamičnih e-storitev za varstvo kulturne dediščine ter posodobitev slovenskega sistema e-ARH.si za e-arhiviranje.

Cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 30. junija 2026.

Investicija N. Digitalizacija pravosodja

Cilj investicije je izboljšati dostopnost pravosodja za podjetja in državljane.

Z investicijo se bosta pospešila nadaljnja digitalizacija storitev in razvoj novih rešitev IT, da se zagotovi celovita izmenjava informacij in pravne dokumentacije ter prispeva k hitrejšemu reševanju sodnih postopkov. Z varno in kakovostno avdiovizualno opremo se bo izboljšal dostop za državljane in podjetja. Za Center za izobraževanje v pravosodju bo razvit sistem za usposabljanje na daljavo in digitalizacijo izpitov.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

G.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
90	A: Okrepitev upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave	Mejnik	Ustanovljen in operativen Svet za razvoj informatike v državni upravi	Sprejetje sklepa o ustanovitvi Sveta s strani Vlade Republike Slovenije in imenovanje njegovih članov s strani Ministrstva za javno upravo				Q4	2021	Svet bo zagotavljal osrednjo točko za javno upravo za usklajevanje operacij na operativni ravni, povezanih z investicijami v IT, standardi, podpornimi sistemi in drugim tehnološkim razvojem, pri katerem je združljivost sistemov bistvena za njihovo učinkovito delovanje in vzdrževanje.
91	B: Vzpostavitev okolja za uporabo e-storitev javne uprave	Mejnik	Varni nacionalni dokumenti z e-identiteto	Začetek izdajanja novih nacionalnih izkaznic z e-identiteto				Q2	2022	Izdajo se prve nove izkaznice z e-identiteto, ki se uporabljajo v e-trgovini znotraj države in čezmejno. Nova izkaznica bo državljanom omogočala elektronsko identifikacijo in avtentikacijo za dostop do elektronskih storitev in elektronsko podpisovanje. Pravna podlaga za izdajo e-identitete bosta Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja ter spremenjeni Zakon o osebni izkaznici (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici). Sistem bo v okviru eIDAS priglašen kot čezmejno priznan.
92	D: Vzpostavitev kompetenčnega centra – centra za kadre in dvig usposobljenosti zaposlenih v javni upravi	Mejnik	Vzpostavljen in operativen kompetenčni center – center za kadre	Kompetenčni center – center za kadre je operativen				Q2	2024	Kompetenčni center – center za kadre bo vzpostavljen s spremembo Zakona o javnih uslužbencih. Center bo prispeval k ocenjevanju in razvoju kompetenc. Center bo izbiral kandidate v postopkih zaposlovanja državne uprave. Hkrati bo tudi razvijal kompetenčni okvir javnih uslužbencev ter druga orodja za ravnanje s kadri v organih državne uprave. Prispeval bo k oblikovanju sodobnega in učinkovitega sistema upravljanja človeških virov, in sicer z razvojem različnih vodstvenih in operativnih kompetenc za namene zaposlovanja, poklicnega razvoja in odkrivanja talentov. Med drugim bo prispeval tudi k izboljšanju digitalnih kompetenc javnih uslužbencev.
93	C: Posodobitev upravnih procesov za uspešno digitalno preobrazbo	Mejnik	Odprava pravnih in upravnih ovir za opravljanje e-storitev:	Zakonodajna določba o začetku veljavnosti sprememb Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju				Q4	2022	Spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju bodo namenjene poenostavitvi pravnih zahtev za opravljanje storitev elektronske javne uprave ter nadaljnji digitalizaciji upravnih postopkov. To bo med drugim vključevalo plačilne storitve, podporo razvoju elektronskih aplikacij in elektronsko predložitev dokumentov.
94	F: Prehod v gigabitno družbo	Mejnik	Sprejetje Načrta razvoja širokopasovnih omrežij 2021–2025	Sprejetje Načrta razvoja širokopasovnih omrežij s strani Vlade Republike Slovenije				Q2	2022	Sprejeti načrt bo določal: 1. potrebo po zagotavljanju ustreznih širokopasovnih omrežij v Sloveniji do leta 2025 v skladu s cilji glede povezljivosti za evropsko gigabitno družbo do leta 2025; 2. nacionalni načrt za izgradnjo infrastrukture 5G; 3. potrebne spremembe pravnih podlag na področju elektronskih komunikacij; 4. ukrepe za zagotovitev ustreznega območja radiofrekvenčnega spektra v Sloveniji; 5. konkretne ukrepe, potrebne za doseganje ciljev, ter 6. ključne kazalnike uspešnosti za doseganje zastavljenih ciljev v določenih rokih.
95	E: Zagotavljanje kibernetske varnosti	Mejnik	Večja zmogljivost javne uprave za odzivanje na kibernetske incidente	Operativni sistem za izmenjavo informacij in analizo, platforma za priglasitev varnostnih incidentov in certifikacijski organ za kibernetsko varnost				Q2	2026	Vzpostavljeni in operativni bodo nacionalni certifikacijski organ za kibernetsko varnost, funkcionalna platforma centra za izmenjavo in analizo informacij (ISAC) v okviru Urada Vlade za informacijsko varnost ter funkcionalna platforma za priglasitev varnostnih incidentov v okviru Urada Vlade za informacijsko varnost. Operativni sistem za izmenjavo informacij in analizo, platforma za priglasitev varnostnih incidentov in certifikacijski organ za kibernetsko varnost
96	G: Modernizacija digitalnega okolja javne uprave	Mejnik	Vzpostavitev nacionalnega omrežja SI-EuroQCI	Operativno nacionalno omrežje SI-EuroQCI				Q2	2026	Nacionalno omrežje SI-EuroQCI (infrastruktura za varno kvantno komunikacijo) bo operativno ter povezano z nacionalnimi omrežji sosednjih držav ter konstelacijo namenskih satelitov.
97	G: Modernizacija digitalnega okolja javne uprave	Mejnik	Začetek delovanja platforme e-Zakonodaja	Začetek delovanja platforme e-Zakonodaja				Q4	2025	V okviru enotne digitalne platforme se bodo izvajale vse dejavnosti v zvezi s pripravo, sprejetjem in objavo zakonodaje za vse javne organe. Zunanji deležniki in javnost bodo do digitalne platforme dostopali prek nadgrajenega nacionalnega pravno-zakonodajnega portala.
98	G: Modernizacija digitalnega okolja javne uprave	Cilj	Število udeležb javnih uslužbencev, ki so zaključili usposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti		Število	0	40 000	Q2	2026	Na usposabljanjih za digitalne kompetence bo realiziranih vsaj 40 000 udeležb. To vključuje vsaj 1 000 udeležb strokovnjakov za informacijsko tehnologijo (zaposlenih javnih uslužbencev) na specialističnih IT usposabljanjih.
99	H: Gigabitna infrastruktura	Cilj	Dodatna gospodinjstva s širokopasovnim dostopom		Število	0	6 838	Q2	2026	Vsaj 6 838 dodatnih gospodinjstev z nadgradljivimi in zelo visokozmogljivimi širokopasovnimi povezavami. Gre za gospodinjstva, ki se nahajajo na redko poseljenih območjih in območjih, na katerih ni visokozmogljive širokopasovne infrastrukture (območja „belih lis“). I:
100	I: Digitalizacija notranje varnosti	Cilj	Uporabniki novega policijskega digitalnega radijskega omrežja (TETRA)		Število	0	11 000	Q4	2022	Digitalno radijsko omrežje nacionalnih organov Republike Slovenije naj bi imelo 11 000 uporabnikov. Omrežje bo uporabljalo radijske frekvence za javno varnost, usklajene na ravni EU, in bo združljivo z nacionalnimi radijskimi sistemi sosednjih držav.
101	I: Digitalizacija notranje varnosti	Mejnik	Operativen zasebni oblak policije	Operativen zasebni oblak policije				Q4	2025	V oblaku bodo nameščene in se bodo uporabljale aplikacije v podporo področjem preprečevanja kriminala, javne varnosti, mejnih kontrol in poslovnih procesov.
102	K: Zeleni slovenski lokacijski okvir	Cilj	Povezana prostorska in okoljska digitalna podatkovna infrastruktura		Število	0	4	Q4	2025	Podatkovne zbirke eProstor, eOkolje, eVode in eNarava bodo medsebojno povezane. Infrastruktura bo zagotovila povezovanje postopkov, podatkov in storitev ter dostop do digitalnih podatkov in storitev na področju prostora, okolja, nepremičnin, vode in narave. Služila naj bi kot podlaga za razvoj povezanih digitalnih storitev.
103	L: Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva	Cilj	Nove operativne e-storitve na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva		Število	0	15	Q4	2024	Razvitih in operativnih naj bi bilo skupno 15 e-storitev, ki bodo vključevale zlasti: • podporo za izvajanje nalog Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, • sisteme za izvajanje skupne kmetijske politike (podatkovne zbirke v živinoreji), • orodje za trajnostno spremljanje kmetijskih aktivnosti, • informacijski sistem, ki bo podpiral pametni in ciljno usmerjen inšpekcijski nadzor za zagotavljanje skladnosti, varnosti in urejenosti kmetijskega prostora, • e-opremo in e-operabilnost javnih gozdarskih storitev, • opredelitev območij s pomočjo časovne vrste satelitskih podatkov, • pridobivanje in uporabo satelitskih posnetkov (za posamezna območja) z visoko ločljivostjo.
104	L: Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva	Cilj	Nove operativne e-storitve na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva		Število	15	32	Q2	2026	Razvitih in operativnih naj bi bilo skupno 32 e-storitev (vključno z e-storitvami iz cilja 103), ki bodo vključevale zlasti: • podporo za izvajanje nalog Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, • sisteme za izvajanje skupne kmetijske politike (podatkovne zbirke v živinoreji, podatkovno skladišče), • naloge javne službe kmetijskega svetovanja, • orodje za trajnostno spremljanje kmetijskih aktivnosti, • informacijski sistem, ki bo podpiral pametni in ciljno usmerjen inšpekcijski nadzor za zagotavljanje skladnosti, varnosti in urejenosti kmetijskega prostora, • informacijski sistem in aplikacijo eGozdarstvo.
105	N: Digitalizacija pravosodja	Cilj	Novi ali nadgrajeni informacijski sistemi, ki jih uporabljajo pravosodne institucije		Število	0	11	Q2	2026	Razvitih ali nadgrajenih bo skupno 11 informacijskih sistemov za uporabo v pravosodju. Informacijski sistemi bodo med drugim zagotovili izvajanje videokonferenčnih sistemov, sistema za usposabljanje na daljavo in sistema za digitalizacijo izpitov v Centru za izobraževanje v pravosodju.
106	J: Digitalizacija izobraževanja in znanosti	Cilj	Dodatni izobraževalni zavodi z optičnimi povezavami s hitrostjo nad 1 Gb/s		Število	0	204	Q2	2024	204 osnovnošolskih in srednješolskih izobraževalnih zavodov ter organizacij za izobraževanje odraslih bo povezanih z optičnimi povezavami s hitrostjo nad 1 Gb/s. To naj bi zajemalo približno 18 % obstoječih izobraževalnih zavodov v državi in približno 35 000 učečih. Investicija bo zajemala naslednje vrste izobraževalnih zavodov: osnovne šole, srednje šole, zavode za otroke in mlade s posebnimi potrebami, dijaške domove in organizacije za izobraževanje odraslih.
107	J: Digitalizacija izobraževanja in znanosti	Cilj	Dodatne hrbtenične optične povezave s hitrostjo 100 Gb/s		Število	0	40	Q4	2023	Hrbtenične optične povezave bodo povezovale podatkovna vozlišča javnih zavodov Akademske in raziskovalne mreže Slovenije. Vzpostavljenih bo vsaj 40 medkrajevnih optičnih povezav s hitrostjo 100 Gb/s, ki naj bi zajemale vsaj 75 % vseh povezav med javnimi zavodi.
108	J: Digitalizacija izobraževanja in znanosti	Cilj	Nove rešitve IT, ki se uporabljajo pri poučevanju, učenju in spremljanju diplomantov poklicnega izobraževanja		Število	0	11	Q4	2025	Razvitih bo skupno 11 novih rešitev IT (aplikacij in digitalnih storitev), ki se bodo uporabljale v izobraževalnih zavodih in kot testni material pri poučevanju, učenju ter spremljanju diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja. Te rešitve bodo med drugim vključevale aplikacije za digitalizacijo učnih načrtov, podporo branju elektronskih knjig, podporo projektnemu učenju in spremljanje zaposljivosti diplomantov poklicnega izobraževanja.
109	M: Digitalizacija na področju kulture	Cilj	Kulturne ustanove z operativnimi dinamičnimi e-storitvami		Število	0	20	Q2	2026	E-storitve za digitalizacijo kulturnih vsebin in postopkov, vključevanje digitalnih kulturnih vsebin v izobraževanje na daljavo in podporo vsem stopnjam dela s kulturno dediščino bodo operativne in jih bodo uporabljale kulturne ustanove.

H. KOMPONENTA 8: RRI – RAZISKAVE, RAZVOJ IN INOVACIJE

Uspešnost Slovenije na področju raziskav in inovacij ostaja neoptimalna. Raven odhodkov za raziskave in inovacije ter njihova učinkovitost ostajata skromni, kar omejuje znanstveno in tehnološko uspešnost države. Posledično je prispevek raziskav in inovacij k rasti produktivnosti, konkurenčnosti ter digitalnemu in zelenemu prehodu omejen.

Cilji te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost so izboljšati upravljanje in usklajevanje politike na področju raziskav in inovacij, povišati raven javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj ter povečati njihovo učinkovitost in uspešnost. S tem bi se zagotovilo, da so raziskave, razvoj in inovacije ključno gonilo produktivnosti in gospodarske rasti. Predlagani ukrepi bi zagotovili tudi, da so raziskave in inovacije ključni dejavnik za digitalni in zeleni prehod.

Te investicije in reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo v letih 2019 in 2020, in sicer naj „ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na raziskave in inovacije“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019) ter „[u]smeri naložbe na [...] raziskave in inovacije“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

V priporočilu Sveta iz leta 2020 je bilo navedeno, da gospodarska recesija ogroža raziskave, razvoj in inovacije podjetij ter da so zato potrebne investicije za pomoč inovativnim malim in srednjim podjetjem, da okrepijo proizvodnjo. Poleg tega so močnejše povezave med univerzami in podjetji bistvene za uspešno pretvorbo znanja v inovacije, izboljšanje uspešnosti raziskav, razvoja in inovacij v državi, spodbujanje gospodarske rasti ter podpiranje uvajanja inovacij, ki so ključne za zeleni in digitalni prehod.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

H.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Delovanje in upravljanje RRI sistema

Cilji reforme so povečati uspešnost javnih naložb v raziskave, razvoj in inovacije (RRI), ustvariti učinkovito in v rezultate usmerjeno raziskovalno in inovacijsko okolje ter prizadevanja na področju raziskav, razvoja in inovacij usmeriti v zeleni in digitalni prehod.

Reformo sestavljajo začetek veljavnosti novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, uvedba novega modela upravljanja in povezovanja raziskovalnega in inovacijskega ekosistema (vključno z ustanovitvijo skupnega Programskega odbora), vzpostavitev skupnega sistema spremljanja in evalvacij politik na področju raziskav, razvoja in inovacij, okrepitev in opolnomočenje dveh izvajalskih agencij na področju raziskav ter okrepitev podpornega okolja že vzpostavljenih subjektov in mrež na nacionalni ravni in v mednarodnem prostoru za spodbujanje pretoka znanja ter sodelovanja med akademsko sfero in podjetji.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 30. junija 2022.

Investicija B. Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji

Cilj investicije je spodbujati dolgoročnejše konzorcijsko sodelovanje raziskovalnih organizacij, velikih podjetij in MSP na področjih zelenega in digitalnega prehoda ter zagotoviti stabilnost in večjo predvidljivost instrumentov za podporo RRI.

Investicija vključuje sofinanciranje projektov sodelovanja med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom na vseh ravneh tehnološkega razvoja. Izvedena bo z dvema javnima razpisoma, v okviru katerih se bodo izbrali konzorciji raziskovalnih organizacij in gospodarstva. 15 000 000 EUR bo namenjenih dolgoročnejšim velikim sodelovalnim programom na področju industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja, 36 641 145 EUR pa bo namenjenih podjetniškim vlaganjem v RRI na višjih ravneh tehnološkega razvoja.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija C. Sofinanciranje projektov za krepitev mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne vpetosti slovenskih prijaviteljev

Cilj te investicije je okrepiti znanstveno odličnost, raziskovalne kapacitete ter prenos in kroženje znanja prek spodbujanja mednarodne in medsektorske mobilnosti in reintegracije raziskovalcev v slovenski raziskovalno-razvojni in inovacijski prostor.

Investicijo sestavlja javni poziv z več odpiranji in financiranje projektov, ki spodbujajo mobilnost in/ali reintegracijo, ter za financiranje stroškov izvajanja dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij ter krepitve zmogljivosti za pridobivanje in prenos znanja v slovenski raziskovalni sektor v skladu z ukrepi Marie Sklodowske-Curie v okviru programa Obzorje Evropa.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija D. Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte

Cilji investicije so izboljšati inovacijsko uspešnost Slovenije s povečanjem javnih in zasebnih investicij v RRI, krepiti sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter povezovanje širšega inovacijskega ekosistema in spodbujati podjetniška vlaganja za zeleni prehod, zlasti v zvezi s krožnim gospodarstvom.

Investicija bo izvedena z javnim razpisom, v okviru katerega bodo izbrani projekti konzorcijev podjetij in raziskovalnih organizacij. Gre za sofinanciranje stroškov raziskovalno-razvojnih dejavnosti na področju industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja ter testiranja in uvedbe rešitve v realnem okolju.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

H.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

I. KOMPONENTA 9: DVIG PRODUKTIVNOSTI, PRIJAZNO POSLOVNO OKOLJE ZA INVESTITORJE

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava nizko raven investicij zasebnega sektorja v Sloveniji z izboljšanjem ureditve kapitalskih trgov, reformo načel javne podpore za zasebne investicije in zagotavljanjem financiranja investicij podjetij.

Cilji komponente so okrepiti alternativne, nebančne vire financiranja, olajšati investicije podjetij v najnaprednejše visoko produktivne zelene in digitalne tehnologije ter okrepiti okvir podpore za podjetja.

Te investicije in reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo v letih 2019 in 2020, in sicer naj „podpira razvoj trgov lastniških vrednostnih papirjev“ (specifično priporočilo št. 2 iz leta 2019) ter ukrepa „za zagotavljanje likvidnosti in financiranja podjetjem in gospodinjstvom ter […] spodbuja zasebne naložbe v podporo gospodarskemu okrevanju“ in [u]smeri naložbe na zeleni in digitalni prehod“(specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

I.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Krepitev kapitalskih trgov

Cilj te reforme je okrepiti kapitalske trge v Sloveniji.

Reforma vključuje začetek veljavnosti novega Zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov, ki bo jasno opredelil oblike investicijskih skladov. Novi akt temelji na rezultatih projekta programa za podporo strukturnim reformam „krepitev segmenta alternativnih investicijskih skladov (AIS)“.

Poleg tega bo sprejeta strategija za slovenski trg kapitala, v kateri bodo določeni posebni ukrepi za nadaljnji razvoj, ki bodo temeljili na rezultatih projekta programa za podporo strukturnim reformam „krepitev in razvoj kapitalskega trga v Sloveniji“.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 30. junija 2022.

Reforma B. Produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod

Cilj te reforme je povečati produktivnost slovenskega gospodarstva s preusmeritvijo meril za javno podporo investicijam z ustvarjanja delovnih mest v visoko produktivne, trajnostne in digitalno usmerjene poslovne modele in investicije.

Reforma vključuje začetek veljavnosti sprememb Zakona o spodbujanju investicij, kar zadeva spodbujanje domačih in tujih investicij podjetij. Spremembe bodo državne investicijske spodbude preusmerile predvsem v pomoč izvedbi kapitalsko intenzivnih naložb z visoko dodano vrednostjo. Z reformo se bo javna podpora pogojevala s posebnim sklopom meril okoljske trajnosti.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 30. junija 2022.

Investicija C. Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij

Cilj investicije je podpreti podjetja, ki povečujejo produktivnost.

Izbrani projekti bodo izpolnjevali poseben sklop meril okoljske uspešnosti, zlasti energetsko in snovno učinkovitost, ter bodo skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Poleg tega pogodba o sofinanciranju upravičence zavezuje k upoštevanju dodatnih merljivih trajnostnih ciljev, ki jih bo treba doseči ob dokončanju investicije.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), bodo na podlagi meril za izbor projektov v pogojih za prihodnje razpise za projekte iz podpore izključene naslednje dejavnosti: (i) dejavnosti v zvezi s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 4 ; (ii) dejavnosti ki so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, če predvidene emisije niso nižje od ustrezne referenčne vrednosti 5 ; (iii) dejavnosti v zvezi z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 6 in napravami za mehansko biološko obdelavo 7 ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. V pogojih bo poleg tega navedeno, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija D. Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture

Cilj investicije je okrepiti konkurenčnost vrednostnih verig v različnih gospodarskih sektorjih s podporo inovativnim ekosistemom.

Investicija bo podpirala razvoj ekonomsko-poslovne infrastrukture, ki prispeva k ciljem Strategije pametne specializacije (krepitev konkurenčnosti gospodarstva s krepitvijo njegove inovacijske zmogljivosti). Investicija bo nadalje razvila obstoječa poslovna območja in degradirana območja v poslovno infrastrukturo ter omejila potrebo po znatnih investicijah v novo mestno in prometno infrastrukturo.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

I.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

J. KOMPONENTA 10: TRG DELA – UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE POSLEDIC NEGATIVNIH STRUKTURNIH TRENDOV

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava strukturne zaposlitvene izzive, povezane s staranjem prebivalstva in tehnološkimi spremembami, s celovitim sklopom reform in investicij. Ti izzivi med drugim vključujejo nizko stopnjo zaposlenosti starejših delavcev in invalidov, brezposelnost mladih, nizko vključevanje v vseživljenjsko učenje in usposabljanje, tveganja za finančno vzdržnost pokojninskega sistema in primernost pokojnin.

Cilji komponente so krepitev odpornosti trga dela, povečanje udeležbe na trgu dela ter zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema in ustreznosti pokojnin.

Te investicije in reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo iz leta 2019, naj „[Z]agotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, vključno s prilagoditvijo zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem predčasnega upokojevanja. Poveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem ustreznosti izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela ter z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi, vključno z izboljšanjem digitalne pismenosti“ (specifično priporočilo št. 1, 2019) in leta 2020, naj poskrbi „za zagotavljanje likvidnosti in financiranja podjetjem in gospodinjstvom“ ter „zagotovi ustrezno nadomestilo dohodka in socialno zaščito; ublaži učinek krize na zaposlenost, med drugim z okrepitvijo shem krajšega delovnega časa in s prožnimi ureditvami dela; poskrbi, da bodo ti ukrepi zagotavljali ustrezno zaščito za delavce z nestandardnimi oblikami zaposlitve“ (specifična priporočila št. 2, 2020).

J.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela

Cilj reforme je povečati odpornost trga dela, zlasti z zagotavljanjem njegove prilagoditve demografskim trendom.

Reforma bo zagotovila:

a.začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa za podjetja, ki se soočajo z dejanskimi ali pretečimi težavami ali grožnjami zaradi izrednih razmer, na katere nimajo vpliva, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih med krizo zaradi COVID-19 in med energetsko krizo leta 2022. Zakon bo vključeval obveznosti usposabljanja in izobraževanja v času skrajšanega delovnega časa;

b.začetek veljavnosti sprememb zakonodaje na področju nadomestila za brezposelnost. Določbe Zakona o urejanju trga dela na področju nadomestila za brezposelnost bodo spremenjena, da se poviša stopnja zaposlenosti starejših in preprečijo predčasni odhodi s trga dela. Delo bo temeljilo na analizi OECD glede sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji;

c.začetek veljavnosti sprememb pokojninske zakonodaje za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema. Reforma bo upoštevala obstoječa gibanja odhodkov, pokojninske pogoje, indeksacijo, prispevke, povezave med plačili in prejemki ter ustreznost in preglednost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vključevala konkretne zakonodajne ukrepe za zagotovitev ustreznosti pokojnin in javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema, da se znatno zmanjšajo tveganja, ki izhajajo iz odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, iz sedanje kategorije z visokim tveganjem. Pokojninska reforma bo sprejeta do 31. decembra 2024;

d.pregled akcijskega načrta za aktivno politiko zaposlovanja in kataloga ukrepov aktivne politike zaposlovanja, da se zagotovi učinkovitejše izvajanje in doseganje strateških ciljev, določenih v smernicah za izvajanje aktivne politike zaposlovanja 2021–2025, zlasti glede zmanjšanja dolgotrajne brezposelnosti in hitrejšega aktiviranja starejših in nizko usposobljenih delavcev.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 31. decembra 2024.

Investicija C. Uvajanje prožnejših načinov dela, prilagojenih potrebam invalidov, v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih

Cilj investicije je zagotoviti tehnično podlago za uvedbo prožnejših načinov dela.

Investicija vključuje projekte za invalidska podjetja in zaposlitvene centre. Ti vključujejo usposabljanja, ki se izvajajo s poudarkom na krepitvi digitalnih kompetenc za invalide in zaposlene, ki sodelujejo z invalidi v delovnem procesu. Projekt vključuje psihosocialno pomoč invalidom. Poleg tega bodo pripravljeni načrti za razvoj novih poslovnih modelov s poudarkom na digitalizaciji in uvedbi prožnejših načinov dela.

Vzpostavljena bo spletna platforma s svetovalno točko za izmenjavo dobrih praks. Namenjena bo obveščanju, ozaveščanju in promocijski dejavnosti. Svetovalna točka bo zagotavljala neposredno podporo vsem invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom pri prilagajanju delovnih procesov invalidom.

Cilj v zvezi z izvedbo investicije bo dosežen do 30. junija 2025.

Investicija D. Hitrejši vstop mladih na trg dela

Cilj investicije je zmanjšati brezposelnost mladih po pandemiji COVID-19.

Investicija vključuje finančne spodbude za delodajalce, da zaposlijo mlade do 29. leta za nedoločen čas. To bo vključevalo tudi zavezo delodajalca, da zagotovi ustreznega mentorja, pomoč in usposabljanje na določenem delovnem mestu. Od mladih se pričakuje, da bodo v 18-mesečnem obdobju financiranja pridobili dodatne kompetence, potrebne za opravljanje poklica, in oplemenitili teoretično znanje s konkretnimi delovnimi izkušnjami. V tem času bosta novi zaposleni in njegov mentor vključena v usposabljanje ali izobraževanje v obsegu vsaj 30 šolskih ur, pri čemer bo poudarek na povečanju digitalnih kompetenc.

Cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 31. decembra 2024.

J.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

K. KOMPONENTA 11: TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENSKEGA TURIZMA, VKLJUČNO S KULTURNO DEDIŠČINO

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava resne posledice pandemije COVID-19 za turistični sektor in vpliv na zaposlovanje, okoljsko trajnost, kakovost in dodano vrednost slovenske turistične infrastrukture ter razvoj kulturne dediščine.

Cilji komponente so podpirati trajnostni razvoj turizma, izboljšati mednarodni položaj Slovenije kot vodilne destinacije na področju okoljske trajnostnosti ter povečati dodano vrednost sektorja z ukrepi, osredotočenimi na izboljšano javno infrastrukturo ter na izboljšanje in spodbujanje kulturne dediščine.

Te investicije in reforme bodo obravnavale specifična priporočila za Slovenijo leta 2020, in sicer naj ukrepa za „zagotavljanje likvidnosti in financiranja podjetjem in gospodinjstvom […]“, „[d]a prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe v podporo gospodarskemu okrevanju“ ter „[u]smeri naložbe na zeleni in digitalni prehod“ (specifično priporočilo št. 3, 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

K.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Krepitev trajnostnega razvoja turizma

Cilj reforme je odzvati se na posledice pandemije COVID-19 in zagotoviti srednjeročni okvir za razvoj slovenskega turizma v smeri trajnostnega, visokokakovostnega turizma z visoko dodano vrednostjo.

Reforma vključuje začetek veljavnosti Uredbe o razvojnih spodbudah za turizem, ki bo vključevala ključne pogoje in merila za dodelitev sredstev v sektorju. Ti med drugim vključujejo energetsko izkaznico najmanj razreda B za vsako prenovo in pridobitev vsaj enega mednarodnega znaka za okolje, potreba novogradenj po primarni energiji pa bo morala biti vsaj 20 % nižja od zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije. Poleg tega bodo okrepljene zmogljivosti za spremljanje in analizo podatkov v okviru Zelene sheme slovenskega turizma.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 31. decembra 2025.

Investicija B. Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma

Cilj te investicije je podpreti trajnostni turizem z izboljšanjem trajnostnosti turističnih nastanitev.

Investicija bo podpirala obnovo, razširitev ali izgradnjo turističnih objektov v skladu z visokimi standardi energetske učinkovitosti. Projekti bodo vključevali tudi obvezno usposabljanje v zvezi s kakovostjo storitev in digitalnimi kompetencami za osebje in vodstvo, tržne raziskave in ekonomsko analizo.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija C. Trajnostni razvoj javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah

Cilj te investicije je podpreti trajnostni turizem z razvojem javne in skupne turistične infrastrukture.

Investicija vključuje prenovo in vzpostavitev javnih in skupnih zmogljivosti za turistično infrastrukturo, da se dopolni in izboljša kakovost turistične ponudbe.

Cilj v zvezi z izvedbo investicije bo dosežen do 31. decembra 2025.

Investicija D. Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture

Cilj te investicije je podpreti trajnostni turizem s ponovnim oživljanjem kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture.

Investicija vključuje podporo za prenovo, obnovo, celostno oživljanje in modernizacijo kulturnih spomenikov in javne kulturne infrastrukture v lasti države ali občin s pričakovanim multiplikativnim učinkom na turistični razvoj. Projekti bodo vključevali digitalizacijo in uporabo IKT za promoviranje in interpretacijo kulturne dediščine.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

K.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

L. KOMPONENTA 12: KREPITEV KOMPETENC, ZLASTI DIGITALNIH IN TISTIH, KI JIH ZAHTEVAJO NOVI POKLICI IN ZELENI PREHOD

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava raven digitalnih kompetenc učečih, odraslih in strokovnih delavcev v izobraževalnem sistemu, zeleni prehod v njem, izobraževalno infrastrukturo in ustreznost izobrazbe za potrebe trga dela.

Cilji komponente so krepitev kompetenc, zlasti za digitalni in zeleni prehod ter finančno pismenost, hitrejše odzivanje na potrebe gospodarstva in družbe, olajšanje prehoda iz izobraževanja na trg dela, krepitev odpornosti izobraževalnega sistema in vseživljenjskega učenja.

Te investicije in reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo v letih 2019 in 2020, in sicer naj „[p]oveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem ustreznosti izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela ter z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi, vključno z izboljšanjem digitalne pismenosti“ (specifično priporočilo št. 1 iz leta 2019) ter „krepi digitalna znanja in spretnosti“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

L.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Prenova vzgojno izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod

Cilj reforme je učencem in učiteljem zagotoviti nove kompetence, zlasti na področju digitalizacije, trajnostnega razvoja in finančne pismenosti. To bo okrepilo odpornost izobraževalnega sistema in izboljšalo usklajevanje kompetenc z zahtevami trga dela.

Reforma obsega posodobitev izobraževalnih programov s spremembo učnih načrtov in programskih dokumentov na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih na zadevnih tematskih področjih. Spremenjeni učni načrti med drugim vključujejo digitalne kompetence, osnovno računalništvo in informatiko, kompetence za trajnostni razvoj in finančno pismenost.

Cilj v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 31. decembra 2025.

Reforma B. Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod

Cilj reforme je posodobiti visokošolsko strokovno izobraževanje zaradi zelenega in digitalnega prehoda ter uskladiti programe s potrebami trga dela in družbe.

Reforma vključuje posodobitev visokošolskih strokovnih študijskih programov s spremembo učnih načrtov in praktičnega izobraževanja v delovnem okolju. Spremenjeni učni načrti bodo med drugim vključevali digitalne kompetence in kompetence za trajnostni razvoj ter bodo odražali digitalizacijo učnega okolja.

Poleg tega bodo sprejete Smernice za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja, vključno z izhodišči za vlaganje v zeleno, odporno, vzdržno in digitalno povezano visoko šolstvo.

Reforma bo dokončana do 30. junija 2026.

Reforma C. Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z vajeništvom

Cilj reforme je olajšati prehod iz poklicnega izobraževanja na trg dela.

Reforma zajema prenovo izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja ter višješolskih študijskih programov, med drugim tudi z boljšo uporabo možnosti odprtega dela učnega načrta, uporabo podatkov o zaposljivosti diplomantov ter večjim poudarkom na digitalnih, zelenih in drugih kompetencah, ki jih bodo bodoči diplomanti potrebovali pri delu v tehnološko naprednih okoljih. V okviru reforme se bodo tudi razvijali novi in spodbujali obstoječi modeli sodelovanja med sektorjem izobraževanja in usposabljanja ter delodajalci pri izvajanju izobraževalnih programov ter podpirala digitalno opremljena učna mesta za študente v pilotnih programih (s poudarkom na zdravstvenem varstvu, socialnem varstvu in predšolski vzgoji).

Reforma bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija E. Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja

Cilj investicije je prispevati k ciljem reforme A, in sicer okrepiti digitalne kompetence, kompetence za trajnostni razvoj in finančno pismenost učiteljev in šolajočih, izobraževalne sisteme uskladiti s potrebami trga dela ter olajšati prehod na trg dela.

Investicija zajema usposabljanja na področju digitalnih in zelenih znanj in spretnosti ter finančne pismenosti za strokovnjake na področju izobraževanja in usposabljanja, projekte z izobraževalnimi ustanovami za podporo posodabljanju pedagoških praks in vključevanju novih znanj in spretnosti v redne študijske programe ter izvajanje programov izobraževanja odraslih na področju finančne pismenosti.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija F. Pilotni projekti za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod

Cilj investicije je pripraviti visokošolsko izobraževanje na povečano povpraševanje po znanjih in spretnostih, ki odražajo nove družbene potrebe, z razvojem in izvajanjem bolj vključujočih in prilagodljivih učnih pristopov.

Investicija bo vključevala izvajanje pilotnih projektov za vključevanje zelenih in digitalnih znanj in spretnosti v visokošolsko izobraževanje. Investicija bo tudi podpirala prilagajanje poklicnih študijskih programov poklicem prihodnosti in potrebam trga dela.

Mejnik in cilji v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 31. decembra 2025.

Investicija G. Krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela

Cilj investicije je uskladiti kompetence, pridobljene v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju, s potrebami trga dela. Investicija je sestavljena iz promocije poklicnega izobraževanja in vajeništva za spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, usposabljanja mentorjev v podjetjih za izboljšanje kakovosti praktičnega usposabljanja in krepitve sodelovanja socialnega partnerstva z izvedbo različnih dogodkov.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

Investicija H. Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji

Cilj investicije je prispevati k zagotavljanju sodobnejše in okolju prijaznejše izobraževalne infrastrukture.

Investicija vključuje izgradnjo izobraževalne ustanove v skladu s ciljem izgradnje energetsko visoko učinkovitih stavb s potrebo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj nič-energijsko stavbo.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

L.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

L.3    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma D. Strategija za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji

Cilj reforme je nadgraditi izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo v Sloveniji za potrebe sodobnih izobraževalnih in raziskovalnih procesov, vključno z oblikovanjem prožnih prostorov, ki omogočajo sodobne pristope k prenosu znanja, kot so participativno in sodelovalno učenje ter celostni institucionalni pristop k izvajanju izobraževanja za trajnostni razvoj.

Reforma vključuje sprejetje strategije za energetsko učinkovit in razvojno naravnan sistem vlaganja v izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo do leta 2030. V strategiji bodo opredeljene zlasti prednostne naloge za investicije v okolju prijaznejše izobraževalne in raziskovalne zmogljivosti. Strategijo za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture bo sprejela Vlada Republike Slovenije.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 31. decembra 2022.

Investicija H. Nadaljnja ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji

Cilj investicije je prispevati k nadaljnjemu zagotavljanju trajnostne in okolju prijazne izobraževalne infrastrukture.

Investicija vključuje nadaljnjo izgradnjo ali prenovo osmih izobraževalnih ustanov v skladu s ciljem izgradnje energetsko visoko učinkovitih stavb s potrebo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj nič-energijsko stavbo.

Investicija bo dokončana do 30. junija 2026.

L.4    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

M. KOMPONENTA 13: UČINKOVITE JAVNE INSTITUCIJE

Ta komponenta slovenskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive, povezane z učinkovitostjo upravljanja javnega sektorja in širše z upravnim bremenom.

Cilji komponente so izboljšati učinkovitost plačnega sistema v javnem sektorju, izboljšati poslovno okolje s poenostavitvijo zakonodaje in predpisov ter reformami gradbene in prostorske zakonodaje ter izboljšati profesionalizacijo, digitalizacijo in konkurenco v sistemu javnih naročil.

Za reforme v okviru te komponente slovenskega načrta za okrevanje in odpornost ni predvideno financiranje.

Te reforme obravnavajo specifična priporočila za Slovenijo leta 2019, naj „[i]zboljša poslovno okolje z zmanjšanjem regulativnih omejitev in upravnega bremena. Izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil“ (specifično priporočilo št. 2 iz leta 2019) in 2020 ukrepa za „zmanjšanje upravnega bremena“ ter „[d]a prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe v podporo gospodarskemu okrevanju“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

M.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma A. Odpravljanje administrativnih ovir

Cilj reforme je zmanjšati upravno breme za podjetja in državljane, znižati stroške upravnih postopkov in poenostaviti s tem povezano zakonodajo v Sloveniji.

Reforma je sestavljena iz začetka veljavnosti „Zakona o debirokratizaciji“, tj. paketa zakonodajnih sprememb, namenjenih poenostavitvi zakonodaje. Po javnih posvetovanjih, tudi z državljani, predstavniki podjetij, sindikati, občinami in drugimi, bo začel veljati tudi drugi debirokratizacijski paket. Drugi paket se osredotoča na poenostavitev zakonodaje, nastale pred osamosvojitvijo.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 30. junija 2022.

Reforma B. Moderen in odporen javni sektor

Cilj reforme je okrepiti uporabo variabilnega nagrajevanja in plačil glede na uspešnost dela v javnem sektorju, da se poveča njegova učinkovitost. Reforma bo ohranila javnofinančno vzdržnost sistema plač v javnem sektorju.

Reforma vključuje začetek veljavnosti novega zakona, ki posodablja sistem plačil v javnem sektorju. Novi sistem plačil naj bi poudaril vlogo vodstvenih delavcev in izboljšal upravljanje človeških virov ter razvil model kompetenc za zaposlene v javnem sektorju. Poleg tega bo določal različna plačila glede na segment javnega sektorja, kar naj bi ustvarilo večjo prožnost, in zagotavljal, da je plačilo povezano z uspešnostjo dela. Zakonodaja bo omogočala različno ureditev za posamezne dejavnosti oziroma poklice, obenem pa obravnavala tudi pomanjkanje določenih poklicev v javnem sektorju.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 30. junija 2024.

Reforma C. Ustvarjanje sistemskih pogojev za rast investicij

Cilj reforme je povečati javne in zasebne investicije s poenostavitvijo postopkov na področju gradnje in prostorskega načrtovanja ter reformo sistema javnih naročil.

Reforma obsega začetek veljavnosti sprememb Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora, ki bodo izboljšale instrumente urejanja prostora, vzpostavile učinkovitejše vodenje državnega in občinskega urejanja prostora ter omogočile digitalizacijo ključnih prostorskih podatkov, ki se uporabljajo za pripravo prostorskih dokumentov. Spremembe bodo pospešile izdajanje dovoljenj, hkrati pa varovale javne interese in zagotavljale pravno varnost vsem akterjem, ki sodelujejo pri gradnji.

Reforma bo obsegala tudi ukrepe za izboljšanje sistema javnega naročanja v Sloveniji. Zakon o javnem naročanju bo spremenjen, da se povečata digitalizacija in konkurenca v postopkih javnega naročanja. Z reformo bo ustanovljena tudi Akademija javnega naročanja, da se poviša raven profesionalizacije z nadaljnjim kakovostnim izobraževanjem in usposabljanjem oseb, ki sodelujejo pri izvajanju javnih naročil. Reforma bo zagotavljala tudi primerljivost in razširjanje podatkov o javnih naročilih prek pregleda enotnega trga. Tehnična pomoč naj bi podprla izvajanje reforme ter opredelila načine za izboljšanje konkurence in oceno reforme, ko bo v celoti izvedena. Pričakovano doseganje cilja bo pomenilo napredek pri povečanju preglednosti in konkurenčnosti sistema javnega naročanja v Sloveniji.

Mejniki in cilj v zvezi z izvedbo investicije bodo doseženi do 31. decembra 2024.

Reforma D. Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost – kontrolni in revizijski sistemi

Cilj reforme je vzpostaviti in formalizirati pravni in institucionalni okvir za ustrezno delovanje kontrolnih in revizijskih sistemov.

Reforma obsega ustanovitev Urada za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost kot ločenega organa v okviru Ministrstva za finance, ki bo deloval kot koordinacijski organ za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Reforma obsega tudi sprejetje nacionalne uredbe in smernic usklajevalnega organa, ki določajo postopke za izvajanje revizij in kontrol v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ter nadgradnjo informacijskega sistema Ministrstva za finance (MFERAC).

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 30. septembra 2021.

M.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore