EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 31.10.2024

COM(2024) 506 final

2024/0285(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leti 2025 in 2026, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Uredba (EU) št. 1380/2013 1 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) določa cilje, ki se med drugim uporabljajo pri določanju ribolovnih možnosti, tj. omejitev ulova in ribolovnega napora za zagotovitev, da je ribištvo Unije ekološko, gospodarsko in družbeno trajnostno. Evropski parlament in Svet sta sprejela uredbi (EU) 2018/973 2 in (EU) 2019/472 3 o vzpostavitvi večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode, v katerih je za nekatere staleže določeno, kako naj se ti cilji dosežejo pri določanju ribolovnih možnosti (v nadaljnjem besedilu: večletni načrt za Severno morje in večletni načrt za zahodne vode).

Ribolovne možnosti se za večino staležev določijo vsako leto, za nekatere staleže pa vsaki dve do štiri leta.

Nekatere ribolovne možnosti določi EU samostojno, nekatere pa na podlagi več- ali dvostranskih posvetovanj s tretjimi državami.

Namen tega predloga je določiti ribolovne možnosti za nekatere:

–staleže, za katere EU samostojno določi ribolovne možnosti, vključno z globokomorskimi staleži;

–staleže, ki se: (i) upravljajo skupaj z Združenim kraljestvom v Severnem morju in severozahodnih vodah, vključno z globokomorskimi staleži na navedenih območjih; (ii) upravljajo skupaj z Norveško in Združenim kraljestvom v Severnem morju; (iii) upravljajo skupaj z Norveško v Skagerraku in Kattegatu; ali (iv) ki so predmet posvetovanj z obalnimi državami Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC);

–staleže, ki jih upravljajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO); in

–staleže v vodah tretjih držav.

Številne ribolovne možnosti so v tem predlogu označene kot „pm“ (pro memoria), ker:

–znanstveno mnenje o nekaterih avtonomnih staležih EU ob sprejetju predloga še ni bilo na voljo, ali

–nekatere omejitve ribolova in drugi ukrepi zadevnih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva še niso na voljo, ker te organizacije še niso imele letnega zasedanja, ali

–do zaključka dvo- ali večstranskih posvetovanj z nekaterimi tretjimi državami podatki še niso na voljo za: (i) staleže, ki se upravljajo skupaj s tretjimi državami; (ii) ribolovne možnosti, ki se izmenjujejo s tretjimi državami; in (iii) staleže v vodah tretjih držav.

Pristop k določanju ribolovnih možnosti

Ribolovne možnosti se določijo v skladu s členom 16(4) osnovne uredbe, ki se nanaša na cilje SRP ter večletna načrta za Severno morje in zahodne vode.

Komisija vsako leto objavi sporočilo, ki vsebuje pregled stanja staležev na podlagi znanstvenega mnenja in pojasnjuje njen pristop k predlogu ribolovnih možnosti. Najnovejše letno sporočilo ima naslov Trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2025 (COM(2024) 235 final).

Komisija predlaga ribolovne možnosti, ki temeljijo na znanstvenem mnenju in so v skladu s pristopom, opisanim v letnem sporočilu.

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je med 31. majem in 30. junijem 2024 v odgovor na poziv Komisije pripravil letno ali dveletno znanstveno mnenje o številnih avtonomnih staležih v EU, zajetih v tem predlogu 4 .

Znanstveno mnenje ICES je odvisno predvsem od podatkov:

–(i) za staleže, za katere so na voljo celoviti nabori podatkov, ki omogočajo celovite analitične ocene glede na starost/dolžino, ICES pripravi ocene velikosti staležev in napovedi o tem, kako bodo različni scenariji izkoriščanja vplivali na te velikosti staležev (tabele scenarijev ulova). Na tej podlagi ICES oceni, kakšne prilagoditve ribolovnih možnosti so potrebne, da bo stalež na ravni, ki omogoča največji trajnostni donos (MSY);

–(ii) za staleže, za katere je na voljo manj podatkov, ICES ne zagotovi scenarijev ulova, temveč opredeli dolgoročne trende lovnega prirasta, biomase in ribolovne umrljivosti. Na tej podlagi ICES oceni ribolovne možnosti v skladu z največjim trajnostnim donosom, in sicer na podlagi približkov največjega trajnostnega donosa; in

–(iii) za druge staleže, za katere so na voljo omejeni podatki, se ICES pri pripravi svojega mnenja o ravni ribolovnih možnosti opira na previdnostni pristop k upravljanju ribištva in uporablja določeno metodologijo 5 . Za staleže, za katere je na voljo več podatkov, ICES opredeli dolgoročne trende lovnega prirasta, biomase in ribolovne umrljivosti, da bi ocenil status staležev, ne oceni pa približkov največjega trajnostnega donosa. Za staleže, za katere je na voljo najmanj podatkov, ICES opredeli trende ulova ali iztovarjanja za oceno statusa staležev.

Ocene ICES za staleže iz točk (i) in (ii) se imenujejo „analitična ocena“, mnenje pa se imenuje „mnenje na podlagi MSY“. Ocene za staleže iz točke (iii) se imenujejo „previdnostna ocena“, mnenje pa se imenuje „previdnostno mnenje“.

Za staleže iz točke (i) ICES vsako leto objavi mnenje. Za staleže iz točk (ii) in (iii) ICES ne izvaja ocene staležev in ne objavlja letnega mnenja. Za take staleže iz točk (ii) in (iii) ICES namesto tega ocenjuje dolgoročne trende. ICES zato meni, da se ocenjeni status navedenega staleža v obdobju iz mnenja ne bo bistveno spremenil. Za te staleže je mnenje, ki ga objavi ICES, najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za celotno obdobje iz mnenja. Komisija zato za avtonomne staleže EU, za katere ICES objavi mnenje, veljavno več let, predlaga določitev letnega celotnega dovoljenega ulova (TAC), ki zajema celotno obdobje iz mnenja, tj. obdobje dveh let (večletni TAC).

Ribolovne možnosti, ki so na voljo EU, se dodelijo državam članicam v skladu s členom 16(1) osnovne uredbe o načelu relativne stabilnosti.

Ribolovne možnosti, ki bodo predlagane pozneje

Ribolovne možnosti za avtonomne staleže EU, za katere znanstveno mnenje še ni na voljo, so v tem predlogu označene kot „pm“ in bodo predlagane, ko bo to znanstveno mnenje na voljo, v skladu s pristopom, opisanim v letnem sporočilu. Ko bo na voljo znanstveno mnenje, bo ta predlog ustrezno posodobljen z neuradnimi dokumenti služb Komisije.

Prav tako bodo ribolovne možnosti za nekatere druge staleže predlagane glede na rezultate posvetovanj s tretjimi državami, ki trenutno potekajo, in letnih zasedanj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ki še niso potekala. V zvezi s temi posvetovanji in letnimi zasedanji regionalnih organizacij za upravljanje ribištva Komisija predlaga, Svet pa sprejme stališča EU, ki se izrazijo v imenu EU, v skladu s pristopom iz letnega sporočila. Za dvostranska posvetovanja z Združenim kraljestvom o skupnih staležih in v primeru letnih zasedanj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva Komisija predlaga, Svet pa sprejme specifikacije večletnih stališč 6 .

Kadar posvetovanja še potekajo, letna zasedanja nekaterih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva še niso potekala ali pa znanstveno mnenje še ni na voljo, je besedilo ustreznih uvodnih izjav in določb Uredbe Sveta (EU) 2024/257 7 vključeno v ta predlog v oglatih oklepajih, ribolovne možnosti pa so označene kot „pm“.

Po zaključku posvetovanj s tretjimi državami, letnem zasedanju zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali ko bodo na voljo znanstvena mnenja, bo ta predlog posodobljen z neuradnimi dokumenti služb Komisije. 

Obveznost iztovarjanja

V skladu s členom 15 osnovne uredbe za vse staleže, za katere veljajo omejitve ulova, od 1. januarja 2019 velja obveznost iztovarjanja, kar pomeni, da bi bilo treba ves ulov izvleči na krov in obdržati na krovu ribiških plovil, evidentirati, iztovoriti in po potrebi odšteti od kvot. Vendar osnovna uredba določa nekatere izjeme od obveznosti iztovarjanja. Komisija je na podlagi skupnih priporočil držav članic sprejela delegirane uredbe, ki določajo podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova, ki dovoljujejo zavržke na podlagi izjeme de minimis ali izjeme zaradi visoke stopnje preživetja.

Od uvedbe obveznosti iztovarjanja in v skladu s členom 16(2) osnovne uredbe morajo ribolovne možnosti odražati razliko med iztovorjenimi in ulovljenimi količinami, saj zavržki načeloma niso več dovoljeni.

Ob upoštevanju uporabe obveznosti iztovarjanja Komisija predlaga TAC na podlagi mnenja o ulovu ICES. Pri predlaganih kvotah EU se upoštevajo zavržki, do katerih pride na podlagi določenih izjem; te količine se ne bodo iztovarjale in vštevale v kvote, zato se odštejejo od kvot EU. Do izračuna navedenih količin so kvote EU v tem predlogu označene kot „pm“. Poleg tega Komisija za staleže, za katere ICES izda le mnenje o iztovarjanju, na podlagi tega mnenja predlaga TAC.

Vsakoletna prilagodljivost

Upoštevati je treba tudi povezave med osnovno uredbo in Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 8 . Člena 3 in 4 navedene uredbe določata vsakoletno prilagodljivost za kvote za analitične in previdnostne ocene staležev. V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96 Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 in 4 navedene uredbe ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Komisija predlaga izključitev vsakoletne prilagodljivosti v skladu s členoma 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitične ocene staležev z biomaso pod Blim 9 in previdnostne ocene staležev, za katere ICES priporoča bodisi nični ulov bodisi prekinitev ciljnega ribolova.

Člen 15(9) osnovne uredbe določa nadaljnjo vsakoletno prilagodljivost za kvote. Da pa bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila doseganje ciljev SRP, se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ter člen 15(9) osnovne uredbe ne bi smeli uporabljati kumulativno.

Vsakoletno prilagodljivost za kvote v skladu s členom 15(9) osnovne uredbe bi bilo treba prav tako izključiti v primerih, ko bi ogrozila doseganje ciljev SRP, zlasti za: (i) analitične ocene staležev z biomaso pod Blim, za katere bo dovoljen le prilov ali znanstveni ribolov, in (ii) previdnostne ocene staležev, za katere bo dovoljen le tak ribolov. Poleg tega bi bilo treba izključiti vsakoletno prilagodljivost za staleže, za katere se EU in zadevna tretja država oziroma države niso dogovorile o uporabi vsakoletne prilagodljivosti ali pa so izključile uporabo te prilagodljivosti na podlagi biološkega statusa staležev.

Rekreacijski ribolov

Rekreacijski ribolov ima lahko znaten vpliv na staleže, pri katerih rekreacijski ribolov pomeni znaten del celotnega ulova teh staležev. Za take staleže je zato primerno upoštevati vse dejavnosti, ki bi lahko vplivale na status staležev, ne glede na to, ali so te dejavnosti gospodarske ali rekreacijske. Komisija za doseganje ciljev SRP in po potrebi na podlagi člena 10(4) večletnega načrta za Severno morje in člena 11 večletnega načrta za zahodne vode predlaga ukrepe tudi za rekreacijski ribolov, med drugim z obale.

Predlagane ribolovne možnosti in pojasnilo

Avtonomni staleži EU

Avtonomni globokomorski staleži EU

Staleži iz Priloge 36, tabela F, k sporazumu o trgovini in sodelovanju

Poleg tega Komisija predlaga ribolovne možnosti za nekatere staleže iz Priloge 36, tabela F, k Sporazumu o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani 23 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o trgovini in sodelovanju). V navedeni prilogi so navedeni staleži, ki so prisotni samo v vodah ene pogodbenice.

Jegulja

ICES je izdal mnenje za celotno naravno območje razširjenosti jegulje (Anguilla anguilla), ki vključuje severovzhodni Atlantik in Sredozemsko morje. Glede na kritično stanje jegulje je ICES:

–(i) v zadnjih dveh desetletjih dosledno priporočal, naj se umrljivost jegulje zaradi človekovih dejavnosti na celotnem naravnem območju razširjenosti ohranja čim bliže ničli;

–(ii) novembra 2023 v mnenju 25 navedel, da bi bilo treba ob uporabi previdnostnega pristopa v vseh habitatih doseči nični ulov jegulje v letu 2024. To se nanaša na rekreacijski in gospodarski ulov ter vključuje ulov steklenih jegulj za obnovo staleža in akvakulturo;

–(iii) v mnenju 26 z dne 30. maja 2022 navedel, da kljub prizadevanjem držav članic ni bil dosežen splošni napredek pri doseganju cilja za celotno EU, da v morje dospe vsaj 40 % biomase srebrnih jegulj, na podlagi člena 2(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 27 . Priporočil je tudi, da bi se morala ohranitvena prizadevanja osredotočati na tiste ukrepe, za katere je po definiciji zelo verjetno, da bodo zmanjšali umrljivost in povečali število jegulj, ki dospejo na drstišča.

Mnenje ICES za leto 2025 bo objavljeno 1. novembra 2024.

Zaporedno trimesečno obdobje prepovedi ribolova jegulje je bilo določeno v uredbah o letnih ribolovnih možnostih za morske in brakične vode EU severovzhodnega Atlantika (od leta 2018 do leta 2022). Z Uredbo Sveta (EU) 2023/194 28 je bilo obdobje prepovedi ribolova jegulje v morskih in brakičnih vodah EU severovzhodnega Atlantika podaljšano na šest mesecev. Poleg tega je Uredba (EU) 2023/194 prepovedala ves rekreacijski ribolov jegulje v navedenih vodah. Uredba Sveta (EU) 2024/257 29 je ohranila navedene ukrepe in za zagotovitev učinkovitega varstva srebrne jegulje, ki se seli iz Baltskega morja v Severno morje, zahtevala, da se obalne države članice podobmočja ICES 3, torej Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska, dogovorijo o učinkovitih obdobjih prepovedi ribolova srebrne jegulje. Poleg tega so bili z Uredbo (EU) 2024/257 pojasnjeni pogoji za uporabo odstopanja za nadaljnji omejeni ribolov jegulje v obdobju selitve jegulje.

Glede na stalno kritično stanje jegulje Komisija za leto 2025 predlaga ohranitev ukrepov za jeguljo iz Uredbe (EU) 2024/257. Ta predlog bo posodobljen, potem ko bo ICES objavil svoje znanstveno mnenje za jeguljo v severovzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju za leto 2025.

•Skladnost z obstoječimi določbami s področja zadevne politike

Predlagani ukrepi so skladni s cilji in pravili iz osnovne uredbe ter večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode.

•Skladnost z drugimi politikami EU

Predlagani ukrepi so skladni z drugimi politikami EU, zlasti z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta 30 (Okvirna direktiva o morski strategiji), njihov cilj pa je prispevati k doseganju dobrega okoljskega stanja, zlasti kar zadeva deskriptor 3, ki zahteva, da so vse ribe in lupinarji, ki se izkoriščajo v komercialne namene, znotraj varnih bioloških meja.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog spada v izključno pristojnost EU, kot je navedeno v členu 3(1), točka (d), PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

•Sorazmernost

S predlogom se državam članicam dodelijo ribolovne možnosti v skladu s cilji in pravili iz osnovne uredbe ter večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode ter z izidi nekaterih letnih zasedanj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ki so že potekala. Zato bi bilo treba ribolovne možnosti določiti na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja ter ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih vidikov pri mešanem ribolovu, kjer je to mogoče.

Države članice se v skladu s členom 16(6) in (7) ter členom 17 osnovne uredbe odločijo, kako se ribolovne možnosti, ki so jim na voljo, dodelijo ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, v skladu z določenimi merili iz navedenih členov. Zato imajo države članice pri razdeljevanju dodeljenih kvot potrebno polje proste presoje v skladu s svojim prednostnim socialno-ekonomskim modelom, da izkoristijo ribolovne možnosti, ki so jim na voljo.

•Izbira instrumenta

Uredba se šteje za najprimernejši instrument, saj omogoča določitev zahtev, ki se uporabljajo neposredno za države članice in zadevne gospodarske subjekte. To bo pripomoglo k pravočasnemu in usklajenemu izvajanju zahtev ter s tem k večji pravni varnosti.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

(a)Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil anketirancev

Komisija se je posvetovala z deležniki, zlasti prek svetovalnih svetov, na podlagi svojega letnega sporočila Trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2025.

(b)Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Deležniki so v odgovorih na navedeno letno sporočilo predstavili svoja stališča o oceni stanja virov, ki jo je izvedla Komisija, in o ustreznem odzivu z ukrepi upravljanja. Komisija je njihove odgovore upoštevala pri oblikovanju tega predloga.

•Zbiranje in uporaba strokovnega znanja

Strokovne skupine ICES in organi odločanja so oblikovali okvir za svoje znanstveno mnenje. Znanstveno mnenje ICES se izda na podlagi navedenega okvira ter v skladu s cilji in pravili osnovne uredbe ter večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode, kot je zahtevala Komisija.

Eden od ciljev SRP je obnoviti staleže do ravni, ki omogočajo MSY, in jih ohraniti na teh ravneh. Ta cilj je izrecno vključen v člen 2(2) osnovne uredbe, ki določa, da se ta cilj „doseže […] za vse staleže [...] do leta 2020“.

Ribolovne možnosti za ciljne staleže v Severnem morju in zahodnih vodah 31 , za katere je bilo izdano mnenje na podlagi MSY, se določijo na podlagi ustreznih večletnih načrtov, ki opredeljujejo razpone vrednosti ribolovne umrljivosti, ki omogočajo MSY („razpon FMSY“) in tako zagotavljajo določeno stopnjo prilagodljivosti pod določenimi pogoji. Komisija je ICES pozvala, naj pripravi znanstveno mnenje, ki bo podlaga za izvajanje prilagodljivosti, in oceni, če so izpolnjeni pogoji za uporabo te prilagodljivosti. Zgornji razpon vrednosti FMSY se lahko uporabi za določitev TAC, če je biomasa zadevnega staleža nad MSY Btrigger in samo če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokaza to potrebno, da se:

–v primeru mešanega ribolova dosežejo cilji, določeni v ustreznem večletnem načrtu, ali

–prepreči resna škoda, ki jo staležu povzroča dinamika staležev znotraj vrste ali med različnimi vrstami, ali

–omejijo velika nihanja med leti.

Ko je biomasa staleža pod MSY Btrigger, bi bilo treba ribolovne možnosti določiti na ravni, ki ustreza ribolovni umrljivosti, ki se sorazmerno zmanjša ob upoštevanju zmanjšanja biomase.

Zato ta predlog upošteva mnenje na podlagi MSY, kadar je na voljo. V skladu s cilji SRP so TAC, če so predlagani ob upoštevanju mnenja na podlagi MSY, na ravni, ki bi glede na navedeno mnenje zagotovila doseganje MSY. Ta pristop sledi načelom, predstavljenim v letnem sporočilu z naslovom Trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2025.

V skladu s členom 4(6) večletnega načrta za Severno morje in členom 4(7) večletnega načrta za zahodne vode bi bilo treba določiti ribolovne možnosti za ciljne staleže, da se zagotovi manj kot 5-odstotna verjetnost, da biomasa pade pod Blim. Če je na voljo mnenje na podlagi MSY, lahko ICES v svojem mnenju navede take verjetnosti (kratkoročno). Da se ta verjetnost doseže, bo morda treba ustrezno zmanjšati ribolovno umrljivost ciljnega staleža ali začasno ustaviti usmerjeni ribolov.

Za ciljne staleže, za katere niso na voljo vsi podatki, so v znanstvenem mnenju ICES navedene količinske smernice o ulovu, ki so bile uporabljene za določitev ravni predlaganih TAC.

Ribolovne možnosti za staleže prilova v Severnem morju in zahodnih vodah bi bilo treba prav tako določiti na podlagi ustreznih večletnih načrtov. TAC za staleže prilova se predlagajo v skladu z mnenjem na podlagi MSY, če je na voljo. Pri določanju ribolovnih možnosti za staleže prilova bi bilo treba upoštevati tudi vidike mešanega ribolova na podlagi člena 5(3) večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode ter člena 16(4) osnovne uredbe v povezavi s členom 2(1) in (5), točki (c) in (f), navedene uredbe.

Za staleže prilova, za katere niso na voljo vsi podatki, se TAC predlagajo na podlagi količinskih smernic o ulovu iz znanstvenega mnenja ICES.

•Ocena učinka

Področje uporabe uredbe o ribolovnih možnostih je omejeno s členom 43(3) PDEU.

Namen tega predloga je preprečiti kratkoročne pristope v korist dolgoročne trajnostnosti. Upošteva pobude deležnikov in svetovalnih svetov, če jih je ICES proučil in o njih dal pozitivno mnenje. Predlog Komisije za reformo SRP je temeljil na oceni učinka (SEC(2011) 891), v kateri je bilo navedeno, da je doseganje cilja največjega trajnostnega donosa sicer nujen pogoj za okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostnost, vendar teh treh ciljev ni mogoče doseči ločeno.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Predlog je skladen s temeljnimi pravicami, zlasti tistimi, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima proračunskih posledic.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

2024/0285 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leti 2025 in 2026, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s temi možnostmi. Na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) 33 se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP), kot so določeni v členu 2(2) navedene uredbe. V skladu s členom 16(1) osnovne uredbe se ribolovne možnosti dodelijo državam članicam, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribištvo.

(2)Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato treba v skladu s členom 3 osnovne uredbe določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih vidikov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno obravnavo ribiških sektorjev, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki.

(3)Na podlagi člena 15 osnovne uredbe za vse staleže, za katere veljajo omejitve ulova, od 1. januarja 2019 velja obveznost iztovarjanja, čeprav se lahko uporabijo nekatere izjeme. Na podlagi skupnih priporočil držav članic in v skladu s členom 15 osnovne uredbe je Komisija sprejela delegirane akte, v katerih so določene podrobnosti v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova.

(4)Pri ribolovnih možnostih za staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da zavržki načeloma niso več dovoljeni. Zato bi ribolovne možnosti morale temeljiti na količini celotnega ulova iz mnenja, ki jo določi Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). Količine, ki se lahko kot izjema od obveznosti iztovarjanja še naprej zavržejo, bi bilo treba odšteti od navedene količine celotnega ulov iz mnenja. Poleg tega bi morale biti ribolovne možnosti za staleže, za katere ICES izda le mnenje o iztovarjanju, določene na podlagi navedenega mnenja.

(5)Z Uredbo (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta 34 je bil vzpostavljen večletni načrt za Severno morje (v nadaljnjem besedilu: večletni načrt za Severno morje), z Uredbo (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta 35 pa večletni načrt za zahodne vode (v nadaljnjem besedilu: večletni načrt za zahodne vode). Večletna načrta za Severno morje in zahodne vode določata cilje in ukrepe za dolgoročno upravljanje v njih zajetih staležev. Ribolovne možnosti za staleže iz člena 1(1) navedenih uredb (v nadaljnjem besedilu: ciljni staleži) bi bilo treba določiti v skladu z razponom vrednosti ribolovne umrljivosti, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY) (v nadaljnjem besedilu: razponi FMSY), ali na nižji ravni in v skladu z zaščitnimi ukrepi iz navedenih uredb. Razponi FMSY so določeni v ustreznih mnenjih ICES. Kadar ni na voljo dovolj znanstvenih informacij, bi bilo treba ribolovne možnosti za ciljne staleže ali staleže iz člena 1(4) navedenih uredb (v nadaljnjem besedilu: staleži prilova) določiti v skladu s previdnostnim pristopom iz navedenih uredb.

(6)V skladu s členom 4(6) večletnega načrta za Severno morje in členom 4(7) večletnega načrta za zahodne vode bi bilo treba določiti ribolovne možnosti za ciljne staleže, da se zagotovi manj kot 5-odstotna verjetnost, da biomasa pade pod mejno referenčno točko (Blim) 36 .

(7)Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od ciljnih staležev: (i) pod MSY Btrigger 37 , bi bilo treba sprejeti popravne ukrepe, zlasti določiti ribolovne možnosti na ravni, ki ustreza ribolovni umrljivosti, ki se sorazmerno zmanjša ob upoštevanju zmanjšanja biomase; in (ii) pod Blim, bi bilo treba v skladu s členom 7 večletnega načrta za Severno morje in členom 8 večletnega načrta za zahodne vode sprejeti nadaljnje popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev staleža na ravni, višje od tistih, ki omogočajo MSY. Ti popravni ukrepi lahko zlasti vključujejo prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti za navedene staleže ali druge staleže pri ribolovu.

(8)Za nekatere staleže ICES priporoča nični ulov ali majhen ulov ali pa napoveduje, da bi se manj kot 5-odstotna verjetnost, da biomasa pade pod Blim, lahko: (i) dosegla le z majhnim ulovom; (ii) dosegla le z ničnim ulovom; oziroma (iii) se ta verjetnost ne bi dosegla z ničnim ulovom. Če pa bi bili TAC za te staleže določeni na ravneh, ki jih priporoča ICES, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilovom teh staležev pri mešanem ribolovu, privedla do pojava, imenovanega „vrsta, ki omejuje ribolov“. „Vrsta, ki omejuje ribolov“ je vrsta brez kvote, zaradi katere mora eno ali več ribiških plovil prenehati z ribolovom, tudi če imajo še vedno kvoto za druge vrste. Na podlagi člena 5(3) večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode ter člena 16(4) osnovne uredbe v povezavi s členom 2(1) in (5), točki (c) in (f), navedene uredbe ter za dosego ravnovesja med nadaljevanjem ribolova zaradi morebitnih resnih socialno-ekonomskih posledic nenadaljevanja in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti pri največjem trajnostnem donosu (MSY), je primerno določiti posebne TAC za prilov navedenih staležev. Ravni navedenih prilovnih TAC bi bilo treba določiti tako, da se zagotovi zmanjšanje umrljivosti navedenih staležev in/ali ohranjanje stabilnosti njihove biomase ter spodbudi večja selektivnost in prepreči prilov teh staležev. Da bi se zmanjšal ulov staležev, za katere so določeni prilovni TAC, bi bilo treba ribolovne možnosti za ribolov, pri katerem se ujamejo ribe iz teh staležev, določiti na ravneh, ki pripomorejo k temu, da se biomasa ogroženih staležev obnovi na trajnostno raven.

(9)Da bi v največji možni meri zagotovili uporabo ribolovnih možnosti pri mešanem ribolovu v skladu s členom 16(2) osnovne uredbe, je ustrezno vzpostaviti skupen fond za izmenjavo kvot za tiste države članice, ki nimajo kvot za kritje svojega neizogibnega prilova.

(10)V skladu s členom 2(2) in členom 16(4) osnovne uredbe bi bilo treba za staleže, ki niso zajeti v večletnem načrtu za Severno morje ali večletnem načrtu za zahodne vode, ribolovne možnosti določiti na podlagi ribolovne umrljivosti na ravni MSY, kadar so na voljo ustrezne znanstvene informacije, in na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v členu 4(1), točka 8, osnovne uredbe, kadar take informacije niso na voljo.

(11)Za nekatere staleže mnenje ICES velja več let in ostaja najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za celotno obdobje iz mnenja. V teh primerih bi bilo treba določiti letne TAC, ki zajemajo celotno obdobje iz mnenja (v nadaljnjem besedilu: večletni TAC). Če pa bi bilo v navedenem obdobju na voljo novo mnenje ICES, bi bilo treba zagotoviti, da večletni TAC ostane skladen z novim mnenjem. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da letni odbitki od količine celotnega ulova iz mnenja (zaradi upoštevanja izjem od obveznosti iztovarjanja) ostanejo skladni z razpoložljivimi podatki.

(12)Glede na mnenje ICES za leto 2025 naj bi se biomasa brancina (Dicentrarchus labrax) v razdelkih ICES 8a in 8b v letu 2024 dodatno zmanjšala in ostala pod MSY Btrigger, vendar hkrati nad Blim. Zato Francija in Španija v skladu s členom 8(1) večletnega načrta za zahodne vode skupaj zagotovita, da je pri določanju njunih kvot za komercialni ribolov za ta stalež vsota komercialnih iztovarjanj, komercialnih zavržkov, rekreacijskih iztovarjanj in rekreacijskih zavržkov pod točkovno vrednostjo FMSY 38 za skupne odvzeme, kot se sorazmerno zmanjša ob upoštevanju zmanjšanja biomase. Da bi Komisija lahko spremljala pravilno uporabo ciljev in pravil iz osnovne uredbe in večletnega načrta za zahodne vode, bi morale države članice Komisiji predložiti informacije o teh kvotah.

(13)Dodatne ukrepe za rekreacijski ribolov brancina v razdelkih ICES 8a in 8b bi bilo treba ohraniti zaradi pomembnega vpliva rekreacijskega ribolova na biomaso navedenega staleža in ob upoštevanju zmanjšane biomase.

(14)Za nekatere staleže ICES priporoča ulov nad ravnjo majhnega ulova. Če pa bi bili TAC za te staleže določeni na navedenih ravneh, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilovom teh staležev pri mešanem ribolovu, privedla do pojava, imenovanega „vrsta, ki omejuje ribolov“, in predčasnega zaprtja nekaterih vrst ribolova. Na podlagi člena 5(3) večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode ter člena 16(4) osnovne uredbe v povezavi s členom 2(1) in (5), točki (c) in (f), navedene uredbe ter za dosego ravnovesja med nadaljevanjem ribolova zaradi morebitnih resnih socialno-ekonomskih posledic nenadaljevanja in potrebo po doseganju dobrega statusa navedenih staležev ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti pri največjem trajnostnem donosu (MSY), je primerno določiti posebne TAC za prilov navedenih staležev. Navedene prilovne TAC bi bilo treba določiti na podlagi dokazov o tem, da bi določitev TAC na ravni, ki jo priporoča ICES, privedla do predčasnega zaprtja enega ali več vrst ribolova in imela resne socialno-ekonomske posledice. Poleg tega bi bilo treba te prilovne TAC določiti na ravneh, ki: (i) zmanjšajo pojav „vrste, ki omejuje ribolov“, in predčasno zaprtje nekaterih vrst ribolova; (ii) zmanjšajo s tem povezane socialno-ekonomskih posledice; in (iii) zmanjšajo ribolovno umrljivost teh staležev in/ali zagotovijo, da njihova biomasa ostane stabilna; ter (iv) zagotavljajo spodbude za izboljšanje selektivnosti in preprečevanje prilova navedenih staležev.

(15)[V skladu z znanstvenim mnenjem rekreacijski ulov polaka na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1 ni zanemarljiv. Zato je primerno ohraniti omejitve rekreacijskega ribolova na navedenih območjih. Za zaščito drstitvenih območij in omejitev ulova mladic se med 1. januarjem in 30. aprilom pri rekreacijskem ribolovu ne bi smelo uloviti in obdržati nobenega osebka polaka, medtem ko se lahko v preostalem delu leta dovolita največ dva osebka.]

(16)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po objavi znanstvenega mnenja ICES za jeguljo za leto 2025.] [ICES je maja 2022 opozoril, da kljub prizadevanjem držav članic za obnovo jegulje (Anguilla anguilla) ni bil dosežen splošni napredek pri doseganju cilja za celotno Unijo, da v morje dospe vsaj 40 % biomase srebrnih jegulj, kot je določeno v členu 2(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 39 , in da glede umrljivosti niso bili opaženi jasni trendi. ICES je v svojem mnenju novembra 2023 znova priporočil, da bi bilo treba v primeru uporabe previdnostnega pristopa v vseh habitatih in v vseh življenjskih obdobjih določiti nični ulov jegulje, in sicer na celotnem naravnem območju njene razširjenosti, kar vključuje severovzhodni Atlantik in Sredozemsko morje. To se nanaša na rekreacijski in gospodarski ulov ter vključuje ulov steklenih jegulj za obnovo staleža in akvakulturo.]

(17)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po objavi znanstvenega mnenja ICES za jeguljo za leto 2025.] Z Uredbo Sveta (EU) 2023/194 40 je bilo obdobje prepovedi vseh komercialnih ribolovnih dejavnosti za jegulje v morskih in brakičnih vodah Unije severovzhodnega Atlantika podaljšano na šest mesecev. Z njo je bil prepovedan tudi ves rekreacijski ribolov jegulje v navedenih vodah. Štelo se je, da bi bil stalež bolje zaščiten s šestmesečnim obdobjem prepovedi ribolova kot z ukrepi Unije in nacionalnimi ukrepi, ki so se izvajali do leta 2022. Prav tako se je štelo, da bi podaljšano obdobje prepovedi ribolova pospešilo doseganje cilja, določenega v členu 2(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007, da v morje dospe vsaj 40 % srebrnih jegulj. Z Uredbo Sveta (EU) 2024/257 41 so bili navedeni ukrepi ohranjeni, hkrati pa so bila pojasnjena merila za določitev obdobja prepovedi ribolova in morebitno odstopanje za nadaljnji omejeni ribolov jegulje v obdobju selitve jegulje. Glede na stalno kritično stanje jegulje je primerno, da se navedeni ukrepi ohranijo v letu 2024.]

(18)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po objavi znanstvenega mnenja ICES za jeguljo za leto 2025.] [Na podlagi Uredbe (ES) št. 1100/2007 je obnavljanje staleža steklene jegulje ohranitveni ukrep, ki so ga nekatere države članice izbrale v svojih načrtih za upravljanje jegulje. Da bi lahko navedene države članice še naprej izvajale navedeni ukrep, se lahko zahteva ulov steklene jegulje v morskih in brakičnih vodah Unije severovzhodnega Atlantika v ustreznem času leta in po možnosti med njihovim glavnim obdobjem ali obdobji selitve. Zato lahko države članice dovolijo, da se ribolov steklene jegulje izključno za obnovo staleža nadaljuje dodatnih 50 dni v glavnem obdobju ali obdobjih selitve steklene jegulje.] 

(19)ICES je v svojem mnenju za nekatere staleže morskih psov in skatov (skati, morskih psi, raže) priporočil nični ulov zaradi njihovega slabega stanja ohranjenosti ali kadar bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Poleg tega imajo taki morski psi in skati visoke stopnje preživetja, ko se zavržejo. Zato bi bilo treba ulov teh staležev zavreči in ne iztovoriti, saj se šteje, da zavržki ne povečujejo znatno ribolovne umrljivosti teh staležev in celo podpirajo njihovo ohranjanje. Zato bi moral biti ribolov takih vrst prepovedan, ker se na podlagi člena 15(4), točka (a), osnovne uredbe obveznost iztovarjanja ne uporablja za vrste, katerih ulov je prepovedan. Ob naključnem ulovu se navedene vrste ne bi smele poškodovati in bi se morale takoj izpustiti.

(20)Za povečanje uporabe ribolovnih možnosti je primerno dovoliti prožno ureditev za nekatera območja TAC, če gre za isti biološki stalež.

(21)Člena 3 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 42 določata vsakoletno prilagodljivost za kvote za staleže, za katere veljata previdnostni in analitski TAC. Na podlagi člena 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 in 4 navedene uredbe ne uporabljata, zlasti na podlagi njihovega biološkega statusa. Poleg tega člen 15(9) osnovne uredbe določa nadaljnjo vsakoletno prilagodljivost za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila doseganje ciljev SRP, se vsakoletna prilagodljivost za kvote na podlagi členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ter člena 15(9) osnovne uredbe ne bi smela uporabljati kumulativno. Vsakoletno prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba po potrebi izključiti na podlagi biološkega statusa staležev.

(22)Kadar se TAC dodeli le eni državi članici, je ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pooblastiti za določitev navedenega TAC. Tako pooblastilo je ustrezno, če država članica pri določanju ravni TAC upošteva cilje in pravila iz osnovne uredbe ter večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode. Da bi Komisija lahko spremljala pravilno uporabo ciljev in pravil iz osnovne uredbe ter večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode, bi morale države članice Komisiji predložiti informacije o teh TAC. Poleg tega lahko Komisija od Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) zahteva, naj oceni te TAC; če STECF oceni, da ti TAC niso skladni s cilji in pravili iz osnovne uredbe ter večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode, bi morale države članice TAC revidirati v skladu z mnenjem STECF.

(23)Določiti je treba omejitve ribolovnega napora za morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu (razdelek ICES 7e) v skladu s členom 12 večletnega načrta za zahodne vode.

(24)Določiti je treba zgornje meje ribolovnega napora za leto 2025 v skladu s členi 6, 11, 13 in 16 Uredbe (EU) 2023/2053 Evropskega parlamenta in Sveta 43 .

(25)Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 44 , zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(26)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju NEAFC.] [Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) je na letnem zasedanju leta 2023 potrdila ohranitvene ukrepe za leto 2024 za dva staleža kljunatih okunov (Sebastes mentella) v Irmingerjevem morju in sosednjih vodah, in sicer za plitve pelagične in globoke pelagične kljunate okune, s čimer je prepovedala usmerjeni ribolov navedenih staležev, in prepovedala oskrbo z gorivom in vse podporne dejavnosti. Poleg tega je NEAFC prepovedala ribolovne dejavnosti na območju, kjer se zbirajo rdeči okuni, da bi se čim bolj zmanjšal prilov. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]

(27)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju NEAFC.] [Skuša (Scomber scombrus), sinji mol (Micromesistius poutassou) in atlantsko-skandinavski sled (Clupea harengus) v severovzhodnem Atlantiku so predmet posvetovanj obalnih držav o upravljanju ribištva za navedene staleže in so tudi staleži, ki jih upravlja NEAFC. Unija je pri teh posvetovanjih sodelovala na podlagi svojih stališč, ki jih je Svet potrdil 5. oktobra 2023. Izid teh posvetovanj je dokumentiran v odobrenem zapisniku za atlantsko-skandinavskega sleda v severovzhodnem Atlantiku za leto 2024, podpisanem 13. oktobra 2023; za sinjega mola v severovzhodnem Atlantiku za leto 2024, podpisanem 18. oktobra 2023, in za skušo v severovzhodnem Atlantiku za leto 2024, prav tako podpisanem 18. oktobra 2023. NEAFC je na 42. letnem zasedanju leta 2023 sprejela priporočila o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih za atlantsko-skandinavskega sleda in skušo za leto 2024. NEAFC ni sprejela priporočila o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih za sinjega mola za leto 2024. Zato je primerno določiti TAC za atlantsko-skandinavskega sleda in skušo v severovzhodnem Atlantiku na ravni ribolovnih možnosti, dogovorjeni v zadevnih odobrenih zapisnikih obalnih držav in priporočilih NEAFC. Prav tako je primerno določiti TAC za sinjega mola v severovzhodnem Atlantiku na ravni ribolovnih možnosti, določeni v odobrenem zapisniku obalnih držav za sinjega mola, in v skladu s stališčem Unije, izraženim v okviru NEAFC.]

(28)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju ICCAT.] [Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) se je na letnem zasedanju leta 2023 dogovorila, da bo v letu 2024 ohranila TAC, določene za leto 2023, za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku (Thunnus thynnus), sredozemskega belega tuna in južnoatlantskega belega tuna (Thunnus alalunga), sredozemsko, severnoatlantsko in južnoatlantsko mečarico (Xiphias gladius), sinjo jadrovnico (Makaira nigricans), belo jadrovnico (Tetrapturus albidus), rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus), pa tudi za dovoljeno količino, ki se lahko obdrži, za južnoatlantskega maka (Isurus oxyrinchus). ICCAT je za leto 2024 določila tudi TAC za severnoatlantskega belega tuna v višini 47 251 ton ter za severnoatlantskega in južnoatlantskega sinjega morskega psa (Prionace glauca) v višini 30 000 ton oziroma 27 711 ton. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]

(29)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju CCAMLR.] [Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) je na letnem zasedanju leta 2023 sprejela omejitve ulova za ciljne vrste in vrste prilova za obdobje od 1. decembra 2023 do 30. novembra 2024. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]

(30)Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) je na letnem zasedanju leta 2024 ohranila ukrepe, sprejete za rumenoplavutega in veleokega tuna na območju pristojnosti IOTC za leto 2025, in sicer: (i) omejitev ulova; (ii) omejitev ribolovne zmogljivosti; in (iii) omejitev naprav za zbiranje rib (FAD) in oskrbovalnih plovil. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(31)Letno zasedanje Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) naj bi potekalo od 17. do 21. februarja 2025. Zato bi bilo treba do letnega zasedanja in do določitve TAC za leto 2025 začasno ohraniti sedanje ukrepe na območju Konvencije SPRFMO, ki so funkcionalno povezani s TAC.

(32)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju IATTC.] [Medameriška komisija za tropskega tuna (IATTC) se je na letnem zasedanju leta 2023 odločila, da ohrani sedanje ukrepe, ki se uporabljajo na območju Konvencije IATTC. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]

(33)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju CCSBT.] [Komisija za ohranitev južnega navadnega tuna (CCSBT) je na letnem zasedanju leta 2023 sprejela TAC za južnega navadnega tuna (Thunnus maccoyii) za triletno obdobje od leta 2024 do leta 2026. Ta ukrep bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]

(34)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju SEAFO.] [Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) se je na letnem zasedanju leta 2023 odločila, da za leto 2024 ohrani TAC na območju Konvencije SEAFO, ki so bili določeni za leto 2023.]

(35)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju WCPFC.] [Letno zasedanje Komisije za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) leta 2023 je potekalo od 4. do 8. decembra 2023. Ker rezultati navedenega zasedanja še niso na razpolago, bi bilo treba začasno ohraniti sedanje ukrepe na območju Konvencije WCPFC, ki so funkcionalno povezani s TAC, in največje število ribiških plovil, dokler ne bodo na voljo navedeni ukrepi za leto 2024.]

(36)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju NAFO.] [Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je na 45. letnem zasedanju leta 2023 sprejela ribolovne možnosti za leto 2024 za nekatere staleže na območju Konvencije NAFO. Sprejela je tudi nekatere ukrepe za leto 2024, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi za severnega kratkoplavutega lignja (Illex illecebrosus) na podobmočjih NAFO 3 in 4 ter rumenorepe limande (Limanda ferruginea) v razdelkih NAFO 3LNO, da bi se čim bolj zmanjšale ravni prilova neciljnih vrst, in brez katerih bi bilo treba zmanjšati ribolovne možnosti za ta staleža, da bi zaščitili neciljne vrste. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]

(37)Pogodbenice Sporazuma o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (SIOFA) so na letnem zasedanju leta 2024 revidirale ribolovne možnosti za zobate ribe (Dissostichus spp.) na območju Del Cano. Čeprav pogodbenice SIOFA niso sprejele priporočila Znanstvenega odbora za vzpostavitev novega območja upravljanja za zobate ribe na območju South Indian Ridge in omejitve ulova, bi morala Unija navedene ukrepe uporabljati v skladu z navedenim priporočilom in svojim stališčem, izraženim v SIOFA. Pogodbenice SIOFA so posodobile tudi seznam globokomorskih morskih psov, katerih usmerjeni ribolov na območju Sporazuma SIOFA je prepovedan. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(38)Na podlagi člena 498(2) Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani 45 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju) se Unija in Združeno kraljestvo letno posvetujeta, da se do 10. decembra vsako leto dogovorita o TAC za naslednje leto za staleže iz Priloge 35 k Sporazumu o trgovini in sodelovanju. Če se o TAC ne dogovorita do 10. decembra, morata pogodbenici posvetovanja nemudoma nadaljevati, da bi se dogovorili o TAC, kot zahteva člen 499(1) Sporazuma o trgovini in sodelovanju.

(39)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po zaključku posvetovanj med Unijo in Združenim kraljestvom.] [Unija se je leta 2023 z Združenim kraljestvom dvostransko posvetovala o določitvi velikega števila TAC za leto 2024 za staleže iz Priloge 35 k Sporazumu o trgovini in sodelovanju. Navedena posvetovanja so bila izvedena na podlagi člena 498(2), (4) in (6) Sporazuma o trgovini in sodelovanju. Unija je pri teh posvetovanjih sodelovala na podlagi specifikacij stališča Unije, o katerem se je 12. oktobra 2023 dogovoril Svet, in poznejših dopolnilnih delovnih dokumentov na podlagi člena 2 Sklepa Sveta (EU) 2021/1875 46 . Izid teh posvetovanj je bil dokumentiran v zapisniku, podpisanem 6. decembra 2023, in dopolnjen z dodatkom 8. decembra 2023. Zadevne ribolovne možnosti bi bilo zato treba določiti na ravni, določeni v navedenem zapisniku. Druge ukrepe, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, prav tako določenimi v navedenem zapisniku, bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]

(40)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po zaključku posvetovanj med Unijo, Združenim kraljestvom in Norveško.] [Unija, Združeno kraljestvo in Norveška so se leta 2023 na tristranskih sestankih posvetovali o šestih deljenih staležih, ki se upravljajo skupaj na območjih v pristojnosti vseh treh pogodbenic, da bi se dogovorili o upravljanju teh staležev, vključno z ribolovnimi možnostmi za leto 2024. Ta posvetovanja so potekala med 3. novembrom in 8. decembrom 2023 na podlagi stališča Unije, o katerem se je 12. oktobra 2023 dogovoril Svet, in poznejših dopolnilnih delovnih dokumentov. Izid posvetovanj je bil dokumentiran v odobrenem zapisniku, ki so ga vodje delegacij podpisali 8. decembra 2023. Zadevne ribolovne možnosti bi bilo treba določiti v višini, dogovorjeni z Združenim kraljestvom in Norveško, skupaj s tem pa tudi druge določbe tega odobrenega zapisnika.]

(41)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po zaključku posvetovanj med Unijo in Norveško.] [Unija je organizirala dvostranska posvetovanja z Norveško o enem deljenem staležu na območju Skagerraka (mol), ki se upravlja skupaj, da bi se dogovorili o upravljanju tega staleža in ribolovnih možnostih za leto 2024 ter o izmenjavi kvot in ureditvah dostopa. Ta posvetovanja so potekala med 30. oktobrom in 8. decembrom 2023 na podlagi stališča Unije, o katerem se je 12. oktobra 2023 dogovoril Svet. Izid posvetovanj je bil dokumentiran v odobrenem zapisniku. Zadevne ribolovne možnosti bi bilo treba določiti na ravni, dogovorjeni z Norveško, skupaj s tem pa tudi druge določbe tega odobrenega zapisnika.]

(42)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po zaključku posvetovanj med Unijo ter vlado Grenlandije in vlado Danske.] [Skupni odbor je v skladu s postopkom iz Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo na eni strani ter vlado Grenlandije in vlado Danske na drugi strani in protokola o izvajanju navedenega sporazuma 47 določil raven ribolovnih možnosti, ki so v letu 2024 Uniji na voljo v grenlandskih vodah. Raven ribolovnih možnosti, ki so v letu 2024 Uniji na voljo v grenlandskih vodah, je bila zabeležena v zapisniku sestanka skupnega odbora, ki je potekal od 21. do 23. novembra 2023 v Bruslju. Zadevne ribolovne možnosti bi bilo zato treba določiti na ravni, določeni v navedenem zapisniku, in ob upoštevanju predvidenih prenosov na Norveško v okviru letne izmenjave ribolovnih možnosti. Raven ribolovnih možnosti, določena za severno kozico (Pandalus borealis) v grenlandskih vodah podobmočij ICES 5 in 14, ne vključuje rezerve 150 ton, ki naj bi se upoštevala, kot je določeno v odobrenem zapisniku posvetovanj o ribištvu med Unijo in Norveško za leto 2024.]

(43)S Pogodbo z dne 9. februarja 1920, ki se nanaša na Spitsbergen (Svalbard) (v nadaljnjem besedilu: Pariška pogodba iz leta 1920), je vsem njenim pogodbenicam zagotovljen enak in nediskriminatoren dostop do virov okoli Svalbarda, kar velja tudi za ribolov. Stališče Unije glede tega dostopa je opredeljeno v več verbalnih notah Norveški; zadnje so datirane 26. februar 2021, 28. junij 2021 in 1. avgust 2022. Kar zadeva ribolovne možnosti za snežne morske pajke (Chionoecetes spp.) okoli Svalbarda, je primerno omejiti število ribiških plovil, ki jim je dovoljeno izvajati take ribolovne dejavnosti, s čimer bi bilo izkoriščanje snežnega morskega pajka okoli Svalbarda skladno z nediskriminatornimi pravili upravljanja, ki jih določi Norveška, pod suverenostjo in jurisdikcijo katere je to območje v skladu z zadevnimi določbami Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in Pariške pogodbe iz leta 1920. Dodelitev takih ribolovnih možnosti državam članicam je omejena na leto 2025. V Uniji so za zagotavljanje skladnosti z veljavno zakonodajo odgovorne predvsem države članice zastave.

(44)[Uvodna izjava in ustrezne določbe o staležih na severovzhodu Arktike bodo posodobljene, ko bodo na voljo ustrezne informacije.] [Kar zadeva ribolovne možnosti za trsko na severovzhodu Arktike, je primerno določiti kvoto Unije za trsko v vodah Svalbarda in mednarodnih vodah podobmočja ICES 1 in razdelka 2b na podlagi referenčnega TAC za navedeni stalež in zgodovinskih ribolovnih pravic Unije. Navedeno kvoto Unije bi bilo treba dodeliti državam članicam v skladu s Sklepom Sveta 87/277/EGS 48 , ob upoštevanju prilagoditev, potrebnih zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, kot je določeno v Prilogi 36, tabela E, k Sporazumu o trgovini in sodelovanju.]

(45)[Uvodna izjava in ustrezne določbe o ribolovnih možnostih v vodah Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele, bodo posodobljene, ko bodo na voljo ustrezne informacije.] [V skladu z izjavo Unije, ki je naslovljena na Bolivarsko republiko Venezuelo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane, odobreno v imenu Unije s Sklepom Sveta (EU) 2015/1565 49 , je treba določiti največje število dovoljenj za ribolov hlastača, ki so Venezueli na voljo v vodah Unije.]

(46)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dovoljenjem posameznim državam članicam za upravljanje dodelitev ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni, za dodelitev dodatnih dni na morju za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti in večjo prisotnost znanstvenih opazovalcev ter za določitev oblik tabel za zbiranje in sporočanje informacij glede prenosa dni na morju med ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice. Komisija bi morala ta pooblastila izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 50 .

(47)Za zagotovitev neprekinjene uporabe in preprečitev pravne negotovosti v obdobju od konca leta do datuma začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za naslednje leto bi se morale določbe iz te uredbe, ki zadevajo prepovedi in zaprte sezone, še naprej uporabljati tudi na začetku leta 2026, dokler ne začne veljati uredba o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2026. Iz istih razlogov bi se morale določbe, ki se uporabljajo od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2026, še naprej uporabljati na začetku leta 2027 do začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2027.

(48)Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in zaščitili preživetje ribičev, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2025. Vendar bi se morale določbe o omejitvah ribolovnega napora uporabljati od 1. februarja 2025. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti za čimprejšnjo zagotovitev pravne varnosti začeti veljati na dan objave.

(49)Zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) so ob koncu leta 2024 sprejele določene mednarodne ukrepe, ki ustvarjajo ali omejujejo ribolovne možnosti za Unijo in so začeli veljati pred začetkom veljavnosti te uredbe. Določbe iz te uredbe, s katerimi se taki ukrepi prenesejo v pravo Unije, bi bilo zato treba uporabljati retroaktivno. Zlasti ker ribolovna sezona na območju Konvencije CCAMLR traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so zato nekatere ribolovne možnosti ali prepovedi na območju Konvencije CCAMLR določene za obdobje, ki se začne 1. decembra 2024, je ustrezno, da se zadevne določbe iz te uredbe uporabljajo od navedenega datuma. Poleg tega ribolovna sezona za zobate ribe na območju Sporazuma SIOFA traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so TAC za to skupino vrst določeni za obdobje od 1. decembra 2024, bi bilo treba TAC uporabljati od navedenega datuma. Taka retroaktivna uporaba ne posega v načelo legitimnih pričakovanj, saj je ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo pogodbenice, prepovedano loviti na območju Konvencije CCAMLR in območju Sporazuma SIOFA brez dovoljenja.

(50)Države članice bi morale v skladu s pravili ICCAT poskrbeti, da njihova ribiška plovila v 15 dneh pred začetkom obdobja prepovedi ribolova, tj. od 17. decembra 2024, ne nameščajo naprav za zbiranje rib. Določbo iz te uredbe, s katero se navedeni ukrep prenese v pravo Unije, bi bilo zato treba uporabljati retroaktivno –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

1.Ta uredba določa ribolovne možnosti za nekatere staleže rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije.

2.Ribolovne možnosti iz odstavka 1 vključujejo:

(a)omejitve ulova za leto 2025 in, kadar je tako določeno v tej uredbi, tudi za leto 2026;

(b)omejitve ribolovnega napora za leto 2025, razen omejitev ribolovnega napora iz Priloge II, ki se uporabljajo od 1. februarja 2025 do 31. januarja 2026;

(c)ribolovne možnosti za obdobje od 1. decembra 2024 do 30. novembra 2025 za nekatere staleže na območju Konvencije CCAMLR in za nekatere staleže na območju Sporazuma SIOFA;

(d)ribolovne možnosti za obdobje od 1. junija 2025 do 31. maja 2026 na območju Konvencije Komisije za ribištvo severnega Pacifika (NPFC).

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za naslednja ribiška plovila:

(a)ribiška plovila Unije in

(b)ribiška plovila tretjih držav v vodah Unije.

2.Ta uredba se uporablja tudi za:

(a)določen rekreacijski ribolov, kadar je takšen ribolov izrecno naveden v zadevnih določbah te uredbe, in

(b)gospodarski ribolov z obale.

Člen 3
Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:

(a)„ribiško plovilo tretje države“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države in je v njej registrirano;

(b)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;

(c)„mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;

(d)„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni:

(i)za ribolov, za katerega velja izjema od obveznosti iztovarjanja iz člena 15(4) do (7) Uredbe (EU) št. 1380/2013, količino rib iz posameznega staleža, ki se lahko iztovori vsako leto;

(ii)za vse druge vrste ribolova količino rib iz posameznega staleža, ki se lahko ulovi vsako leto;

(e)„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(f)„analitična ocena“ pomeni količinsko oceno trendov v danem staležu na podlagi podatkov o biologiji in izkoriščanju staleža, vključno s približki, ki so bili v znanstvenem pregledu označeni kot dovolj kakovostni za pripravo znanstvenega mnenja;

(g)„analitski TAC“ pomeni TAC, za katerega je na voljo analitična ocena;

(h)„previdnostni TAC“ pomeni TAC, za katerega analitična ocena ni na voljo, temveč je na voljo ocena, ki temelji na previdnostnem pristopu, ali pa ocena ni na voljo;

(i)„velikost mrežnega očesa“ pomeni velikost mrežnega očesa ribiških mrež, kot je določena v členu 6, točka (34), Uredbe (EU) 2019/1241 51 ;

(j)„register ribiške flote Unije“ pomeni register, ki ga je vzpostavila Komisija v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(k)„ribolovni ladijski dnevnik“ pomeni ladijski dnevnik iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(l)„instrumentna boja“ pomeni bojo, jasno označeno z edinstveno referenčno številko, ki omogoča identifikacijo njenega lastnika, in opremljeno s sistemom za satelitsko sledenje, ki omogoča spremljanje njenega položaja;

(m)„operativna boja“ pomeni vsako predhodno aktivirano in vključeno instrumentno bojo, nameščeno na morju na plavajočih napravah za zbiranje rib ali plavajočih objektih, ki oddaja podatke o položaju in druge razpoložljive informacije, kot so na primer približne meritve ultrazvočnega globinomera.

Člen 4
Ribolovna območja

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve ribolovnih območij:

(a)„območja ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja)“ pomeni geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 52 ;

(b)„Skagerrak“ pomeni geografsko območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes in na jugu s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna ter od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(c)„Kattegat“ pomeni geografsko območje, ki je na severu omejeno s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali ter na jugu s črto od Hasenøreja do Gnibens Spidsa, od Korshageja do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(d)„funkcionalna enota 16 podobmočja ICES 7“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–53° 30' S 15° 00' Z,

–53° 30' S 11° 00' Z,

–51° 30' S 11° 00' Z,

–51° 30' S 13° 00' Z,

–51° 00' S 13° 00' Z,

–51° 00' S 15° 00' Z;

(e)„funkcionalna enota 25 razdelka ICES 8c“ pomeni geografsko morsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–43° 00' S 9° 00' Z,

–43° 00' S 10° 00' Z,

–43° 30' S 10° 00' Z,

–43° 30' S 9° 00' Z,

–44° 00' S 9° 00' Z,

–44° 00' S 8° 00' Z,

–43° 30' S 8° 00' Z;

(f)„funkcionalna enota 26 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–43° 00' S 8° 00' Z,

–43° 00' S 10° 00' Z,

–42° 00' S 10° 00' Z,

–42° 00' S 8° 00' Z;

(g)„funkcionalna enota 27 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–42° 00' S 8° 00' Z,

–42° 00' S 10° 00' Z,

–38° 30' S 10° 00' Z,

–38° 30' S 9° 00' Z,

–40° 00' S 9° 00' Z,

–40° 00' S 8° 00' Z;

(h)„funkcionalna enota 30 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje pod jurisdikcijo Španije v Cadiškem zalivu in v sosednjih vodah razdelka ICES 9a;

(i)„funkcionalna enota 31 razdelka ICES 8c“ pomeni geografsko morsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–43° 30' S 6° 00' Z,

–44° 00' S 6° 00' Z,

–44° 00' S 2° 00' Z,

–43° 30' S 2° 00' Z;

(j)„Cadiški zaliv“ pomeni geografsko območje v razdelku ICES 9a vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23' 48'' Z;

(k)„območje Konvencije CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju antarktičnih živih morskih virov 53 ;

(l)„območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik)“ pomeni geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 54 ;

(m)„območje Konvencije IATTC (Medameriška komisija za tropskega tuna)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o krepitvi Medameriške komisije za tropskega tuna, ustanovljene leta 1949 s Konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko (Konvencija iz Antigve) 55 ;

(n)„območje Konvencije ICCAT (Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku 56 ;

(o)„območje pristojnosti IOTC (Komisija za tuna v Indijskem oceanu)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tuna v Indijskem oceanu 57 ;

(p)„območja NAFO (Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika)“ pomeni geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 58 ;

(q)„območje Konvencije NAFO“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika 59 ;

(r)„upravno območje NAFO“ pomeni tisti del območja Konvencije NAFO, ki ne spada pod nacionalno jurisdikcijo;

(s)„območje Konvencije NPFC“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v severnem Tihem oceanu 60 ;

(t)„območje Konvencije SEAFO (Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku 61 ;

(u)„območje Sporazuma SIOFA (Sporazum o ribolovu v južnem Indijskem oceanu)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ribolovu v južnem Indijskem oceanu 62 ;

(v)„območje Konvencije SPRFMO (Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu 63 ;

(w)„območje Konvencije WCPFC (Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana 64 ;

(x)„odprto morje Beringovega morja“ pomeni geografsko območje odprtega morja Beringovega morja več kakor 200 morskih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja obalnih držav Beringovega morja;

(y)„območje prekrivanja med območjema konvencij IATTC in WCPFC“ pomeni geografsko območje, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–zemljepisna dolžina 150° Z,

–zemljepisna dolžina 130° Z,

–zemljepisna širina 4° J,

–zemljepisna širina 50° J.

NASLOV II
RIBOLOVNE MOŽNOSTI
ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE

Poglavje I
Splošne določbe

Člen 5
TAC in dodelitve

1.TAC za ribiška plovila Unije v vodah Unije in nekaterih vodah zunaj Unije ter dodeljevanje teh TAC državam članicam ter po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi I.

2.Ribiškim plovilom Unije se lahko na podlagi dovoljenja zadevne obalne države dovoli ribolov v vodah pod ribolovno jurisdikcijo Ferskih otokov, Grenlandije, Norveške ter na ribolovnem območju okrog otoka Jan Mayen ob upoštevanju TAC iz Priloge I k tej uredbe ter pogojev iz člena 22 te uredbe, dela A Priloge V k tej uredbi in Uredbe (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta 65 ter delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe.

3.Ribiškim plovilom Unije se lahko na podlagi dovoljenja Združenega kraljestva dovoli ribolov v vodah pod njegovo ribolovno jurisdikcijo ob upoštevanju TAC iz Priloge I k tej uredbi ter pogojev iz člena 22 te uredbe in Uredbe (EU) 2017/2403 in delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe.

Člen 6
TAC, ki jih določijo države članice

1.TAC iz Priloge I k tej uredbi določi zadevna država članica, kadar je tako določeno v navedeni prilogi.

2.TAC, ki jih določi država članica iz odstavka 1:

(a)so skladni s cilji in pravili iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter uredb (EU) 2018/973 in 2019/472, predvsem s ciljem trajnostnega izkoriščanja staleža, in

(b)zagotavljajo izkoriščanje staleža, ki je:

(i)če je analitična ocena na voljo, kolikor je mogoče v skladu z MSY, ali

(ii)če analitična ocena ni na voljo ali je nepopolna, v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva.

3.Vsaka zadevna država članica Komisiji do 1. februarja 2025 predloži naslednje informacije:

(a)TAC, ki jih je določila;

(b)podatke, ki jih je zbrala in ocenila ter ki so bili podlaga za določitev TAC;

(c)podrobnosti o tem, kako TAC, ki so bili določeni, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

4.Za TAC za črnega morskega meča (Aphanopus carbo) na območju CECAF 34.1.2 Portugalska predloži informacije iz odstavka 3 za navedeni TAC za leto 2025 do 1. februarja 2025 in za navedeni TAC za leto 2026 do 1. februarja 2026.

5.Komisija lahko po potrebi zahteva, da STECF:

(a) oceni informacije iz odstavka 3, točki (b) in (c); in

(b) oceni, ali TAC, ki jih določijo države članice, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

6. Če se navedene informacije v skladu z mnenjem STECF štejejo za nezadostne, zadevne države članice Komisiji najpozneje en mesec po objavi mnenja STECF predložijo nove informacije v skladu z mnenjem STECF, skupaj s podpornimi informacijami, ki utemeljujejo te nove informacije v zvezi z mnenjem STECF.

7. Če TAC, ki jih določijo države članice, v skladu z mnenjem STECF ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 2, zadevne države članice v skladu z mnenjem STECF revidirajo TAC, ki so jih določile, in te revidirane TAC skupaj s podpornimi informacijami, ki utemeljujejo revidirane TAC v zvezi z mnenjem STECF, predložijo Komisiji najpozneje en mesec po objavi navedenega mnenja, kadar je to ustrezno, skupaj z novimi podatki iz odstavka 6.

Člen 7
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

1.Ulov, za katerega ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se obdrži na krovu ali iztovori le, če:

(a)so ulov opravila ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ki ima kvoto, in ta kvota ni izčrpana, ali

(b)je ulov sestavljen iz deleža kvote Unije, ki državam članicam ni bila dodeljena, in ta kvota ni izčrpana.

2.Za namene odstopanja od obveznosti odštetja ulova od zadevnih kvot iz člena 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so staleži neciljnih vrst znotraj varnih bioloških meja iz navedenega člena opredeljeni v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 8
Mehanizem izmenjave kvot za TAC za neizogibni prilov

1.Da bi se upoštevala obveznost iztovarjanja in da bi se kvote za nekatere prilove dale na voljo državam članicam, ki nimajo kvot, se za TAC, določene v Prilogi IA, uporablja mehanizem izmenjave kvot iz odstavkov 2 do 5 tega člena.

2.6 % vsake kvote v okviru TAC za trsko (Gadus morhua) v Keltskem morju (COD/7XAD34), trsko zahodno od Škotske (COD/5BE6A), mola v Irskem morju (WHG/07A.) in morsko ploščo v razdelkih ICES 7h, 7j in 7k (PLE/7HJK.) ter 3 % vsake kvote v okviru TAC za mola na zahodu Škotske (WHG/56-14), ki so dodeljene vsaki državi članici, se dajo na voljo za skupni fond za izmenjavo kvot (v nadaljnjem besedilu: fond), ki se vzpostavi 1. januarja 2025. Države članice brez kvot imajo izključni dostop do skupnega fonda do 31. marca 2025.

3.Količin, vzetih iz skupnega fonda, ni dovoljeno izmenjati ali prenesti v naslednje leto. Po 31. marcu 2025 se vse neporabljene količine vrnejo državam članicam, ki so prvotno prispevale v skupni fond.

4.Države članice brez kvote dajo v zameno na voljo kvote za staleže, navedene v Prilogi IA, del C, razen če se država članica brez kvote in država članica, ki prispeva v skupni fond, dogovorita drugače.

5.Kvote iz odstavka 4 imajo enakovredno tržno vrednost, določeno na podlagi tržnega menjalnega tečaja ali drugih za obe strani sprejemljivih menjalnih tečajev. Če drugih možnosti ni, se enakovredna tržna vrednost določi na podlagi povprečja cen v Uniji v preteklem letu, ki jih sporoči Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA).

6.Če mehanizem izmenjave kvot iz odstavkov 2 do 5 državam članicam ne omogoča, da svoje neizogibne prilove krijejo v podobnem obsegu, si države članice prizadevajo, da bi se dogovorile o izmenjavi kvot na podlagi člena 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, pri čemer zagotovijo, da imajo izmenjane kvote enakovredno tržno vrednost.

Člen 9
Omejitve ribolovnega napora v razdelku ICES 7e

1.Za obdobje iz člena 1(2), točka (b), te uredbe so omejitve ribolovnega napora za morskega lista v razdelku ICES 7e določene v Prilogi II.

2.Komisija lahko na zahtevo države članice v skladu s točko 7.4 Priloge II sprejme izvedbeni akt, s katerim tej državi članici dodeli dodatno število dni na morju poleg števila dni iz točke 5 Priloge II, ki ga lahko država članica ribiškemu plovilu, ki pluje pod njeno zastavo, odobri za prisotnost v razdelku ICES 7e, kadar ima na krovu katero koli regulirano orodje. Komisija tak izvedbeni akt sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2) te uredbe.

3.Komisija lahko na zahtevo države članice sprejme izvedbeni akt, s katerim zadevni državi članici poleg dni iz točke 5 Priloge II dodeli največ tri dodatne dni med 1. februarjem 2025 in 31. januarjem 2026, ko sme biti ribiško plovilo prisotno v razdelku ICES 7e na podlagi programa okrepljenega znanstvenega opazovanja iz točke 8.1 Priloge II. Tako dodelitev izvede na podlagi opisa, ki ga predloži država članica v skladu s točko 8.3 Priloge II in po posvetovanju s STECF. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2) te uredbe.

[Členi 10, 15 do 18 te uredbe bodo posodobljeni po zaključku posvetovanj med Unijo in Združenim kraljestvom.]

[Člen 10
Ukrepi za ribolov brancina
v razdelkih ICES 4b, 4c in 6a ter na podobmočju ICES 7

1.Ribiškim plovilom Unije in za gospodarski ribolov z obale je prepovedano loviti brancina (Dicentrarchus labrax) v razdelkih ICES 4b in 4c in na podobmočju ICES 7 ali obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na navedenih območjih.

2.Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za prilov brancina pri dejavnostih gospodarskega ribolova z mrežami s kopnega. Ta izjema velja za preteklo število mrež na obali, določeno na ravneh pred letom 2017. Dejavnosti gospodarskega ribolova z mrežami na kopnem niso usmerjene na brancina, iztovori pa se lahko le neizogibni prilov brancina.

3.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko ribiška plovila Unije januarja 2025 in od 1. aprila do 31. decembra 2025 v razdelkih ICES 4b, 4c, 7d, 7e, 7f in 7h lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo, premeščajo ali iztovarjajo brancina, ulovljenega na navedenem območju, in sicer z naslednjim orodjem in znotraj naslednjih omejitev:

(a)z uporabo pridnenih vlečnih mrež 66 količina neizogibnega prilova ne presega 3,8 tone na ribiško plovilo in na leto ter 5 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu zadevnega ribiškega plovila na ribolovno potovanje;

(b)z uporabo potegalk 67 količina neizogibnega prilova ne presega 3,8 tone na ribiško plovilo in na leto ter 5 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu zadevnega ribiškega plovila na ribolovno potovanje;

(c)z uporabo trnkov in vrvic 68 količina ne presega 6,2 tone na ribiško plovilo;

(d)z uporabo zabodnih mrež 69 na kolih količina neizogibnega prilova ne presega 1,6 tone na ribiško plovilo.

Odstopanja iz prvega pododstavka, točka (c), se uporabljajo za ribiška plovila Unije, ki so zabeležila ulove brancina s trnki in vrvicami v obdobju od 1. julija 2015 do 30. septembra 2016.

Odstopanja iz prvega pododstavka, točka (d), se uporabljajo za ribiška plovila Unije, ki so zabeležila ulove brancina z zabodnimi mrežami na kolih v obdobju od 1. julija 2015 do 30. septembra 2016.

V primeru zamenjave ribiškega plovila Unije lahko države članice dovolijo, da se ta odstopanja uporabijo za drugo ribiško plovilo Unije, pod pogojem, da se število ribiških plovil Unije, za katera velja vsako od odstopanj, in njihova skupna ribolovna zmogljivost ne povečata.

4.Omejitve ulova iz odstavka 3 niso prenosljive med ribiškimi plovili.

5.Pri rekreacijskem ribolovu, tudi z obale, v razdelkih ICES 4b, 4c, 6a in 7a do 7k:

(a)od 1. februarja do 31. marca 2025:

(i)sta za brancina dovoljena le ribolov z ribiško palico ali ročno ribiško vrvico in izpustitev;

(ii)je prepovedano obdržati, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na navedenem območju;

(b)januarja in od 1. aprila do 31. decembra 2025:

(i)lahko vsak ribič ulovi in obdrži največ dva osebka brancina na dan;

(ii)je najmanjša velikost obdržanega brancina 42 cm;

(iii)se s pritrjenimi mrežami brancin ne sme niti uloviti niti v njih obdržati.

6.Odstavek 5 ne posega v strožje nacionalne ukrepe za rekreacijski ribolov.]

Člen 11
Ukrepi za ribolov brancina v razdelkih ICES 8a in 8b

1.Francija in Španija pri določanju svojih kvot za komercialni ribolov skupaj zagotovita, da vsota komercialnih iztovarjanj, komercialnih zavržkov, rekreacijskih iztovarjanj in rekreacijskih zavržkov brancina v razdelkih ICES 8a in 8b ne presega 2 631 ton. Te kvote se štejejo za kvote za namene Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009.

2.Španija in Francija Komisiji do 1. februarja 2025 predložita naslednje informacije:

(a)določene kvote;

(b)podatke, ki so bili zbrani, ocenjeni in uporabljeni kot podlaga za določitev kvot; in

(c)podrobnosti o tem, kako navedene kvote izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1.

3.Španija (BSS/8ABSPA) in Francija (BSS/8ABFRA) sporočita ulov pri komercialnem ribolovu v okviru navedenih kvot.

4.Pri rekreacijskem ribolovu, tudi z obale, v razdelkih ICES 8a in 8b:

(a)lahko vsak ribič ulovi in obdrži največ enega osebka brancina na dan;

(b)se s pritrjenimi mrežami brancin ne sme niti uloviti niti v njih obdržati.

5.Odstavek 4 ne posega v strožje nacionalne ukrepe za rekreacijski ribolov.

[Člen 12
Ukrepi za polaka
na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1

1.Za ulov polaka na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1 se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 42 cm.

2.Pri rekreacijskem ribolovu, tudi z obale, na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1:

(a)lahko vsak ribič ulovi in obdrži največ dva osebka polaka (Pollachius pollachius) na dan. Ko je ta zgornja meja dosežena, se lahko izvaja ribolov na način „ulovi in izpusti“;

(b)se od 1. januarja do 30. aprila ne sme uloviti in obdržati noben osebek polaka. V tem obdobju se navzlic temu lahko izvaja ribolov na način „ulovi in izpusti“.

2.Odstavek 1 se uporablja brez poseganja v strožje nacionalne ukrepe za rekreacijski ribolov.]

[Člen 13 bo posodobljen po objavi znanstvenega mnenja ICES za jeguljo za leto 2025.]

[Člen 13
Ukrepi za ribolov jegulje v vodah Unije podobmočij ICES 3, 4, 6, 7, 8 in 9

1.Ta člen se uporablja za morske in brakične vode Unije podobmočij ICES 3, 4, 6, 7, 8 in 9 ter za sosednje brakične vode Unije. Brakične vode vključujejo estuarije, obalne lagune in somornice.

2.Ta člen se ne uporablja za operacije gospodarskega ribolova, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, pod pogojem, da je izvajanje teh raziskav skladno s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241 ter da je STECF Komisiji in zadevnim državam članicam potrdil, da so take raziskave znanstveno utemeljene. Enaki pogoji se po analogiji uporabljajo za operacije gospodarskega ribolova, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav brez ribiškega plovila.

3.Med 1. aprilom 2025 in 31. marcem 2026 je najmanj šest mesecev prepovedano izvajati dejavnosti gospodarskega ribolova jegulje (Anguilla anguilla) v vseh njenih življenjskih obdobjih. Poleg tega si države članice in ribiči po najboljših močeh prizadevajo čim bolj zmanjšati in po možnosti odpraviti naključni prilov jegulje. Osebki naključno ulovljenih jegulj se ne poškodujejo in se takoj izpustijo. Zadevna država članica v ta namen posamično ali skupaj z drugimi določi eno ali več obdobij prepovedi ribolova ob upoštevanju naslednjega:

(a)obdobje ali obdobja prepovedi ribolova med državami članicami ali znotraj ene države članice se lahko po potrebi razlikujejo od enega ribolovnega območja do drugega, da se upošteva geografski in časovni selitveni vzorec jegulje v različnih življenjskih obdobjih;

(b)obdobje ali obdobja prepovedi ribolova trajajo vsaj šest zaporednih ali nezaporednih mesecev ter se uporabljajo za vse zadevne ribiče na ustreznem ribolovnem območju;

(c)obdobje ali obdobja prepovedi ribolova so skladna z ohranitvenimi cilji iz Uredbe (ES) št. 1100/2007 in nacionalnimi načrti upravljanja, pripravljenimi na podlagi člena 2 navedene uredbe; in

(d)obdobje ali obdobja prepovedi ribolova zajemajo glavno obdobje ali obdobja selitve jegulje, vključno z obdobjem njene največje selitve, v ustreznem življenjskem obdobju v zadevni državi članici.

4.Z odstopanjem od odstavka 3, točka (d), lahko zadevne države članice za jegulje s skupno dolžino 12 cm ali več v glavnem obdobju selitve dovolijo ribolovne dejavnosti do skupaj 30 zaporednih ali nezaporednih dni, ki se uporabljajo za vse zadevne ribiče na ustreznem ribolovnem območju. V navedenem primeru zadevne države članice določijo dodatno, časovno enakovredno obdobje prepovedi ribolova v glavnem obdobju selitve oziroma eventualno tik pred tem obdobjem ali po njem. Če država članica dovoli ribolov v nezaporednih dneh, se ribolovno orodje izvleče iz vode med temi obdobji nezaporednih dni.

5.Za jegulje s skupno dolžino 12 cm ali več na podobmočju ICES 3 se o obdobju ali obdobjih prepovedi ribolova iz odstavka 3 in odstopanju od njih iz odstavka 4 dogovorijo vse zadevne države članice, da se zagotovi učinkovita zaščita jegulje pri selitvi iz Baltskega morja v Severno morje. Če tak dogovor ne bo dosežen do 1. marca 2025, bo obdobje prepovedi ribolova na Danskem, v Nemčiji, Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem, Finskem in Švedskem trajalo od 15. septembra 2025 do 15. marca 2026, pri čemer odstopanje od prepovedi iz odstavka 4 ne bo mogoče.

6.Z nadaljnjim odstopanjem od odstavka 3, točka (d), lahko zadevne države članice za jegulje s skupno dolžino manj kot 12 cm v glavnem obdobju selitve dovolijo ribolovne dejavnosti do skupaj 30 zaporednih ali nezaporednih dni, ki se uporabljajo za vse zadevne ribiče na ustreznem ribolovnem območju. Poleg tega lahko zadevne države članice dovolijo ribolov izključno za obnovo staleža za največ dodatnih 50 dni v glavnem obdobju selitve. V obeh primerih zadevne države članice določijo dodatno, časovno enakovredno obdobje prepovedi ribolova v glavnem obdobju selitve oziroma eventualno tik pred tem obdobjem ali po njem. Če država članica dovoli ribolov v nezaporednih dneh, se ribolovno orodje izvleče iz vode med temi obdobji nezaporednih dni.

7.Rekreacijski ribolov jegulje je prepovedan v vseh njenih življenjskih obdobjih.

8.Zadevna država članica posamično ali skupaj z drugimi obvesti Komisijo:

(a)do 1. marca 2025 o obdobju ali obdobjih prepovedi ribolova, ki jih je določila v skladu z odstavki 3 do 6, skupaj s podpornimi informacijami, ki utemeljujejo izbrano obdobje ali obdobja;

(b)o nacionalnih ukrepih v zvezi z obdobjem ali obdobji prepovedi ribolova, ki jih je določila v skladu z odstavki 3 do 6, v dveh tednih po njihovem sprejetju.]

Člen 14
Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti

1.Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:

(a)izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)odbitke in ponovne dodelitve na podlagi člena 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)ponovne dodelitve na podlagi členov 12 in 47 Uredbe (EU) 2017/2403;

(d)dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 in člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(f)odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(g)prenose in izmenjave kvot v skladu s členoma 23 in 53 te uredbe.

2.Staleži, za katere velja previdnostni ali analitski TAC, so za namene vsakoletnega upravljanja TAC in kvot iz Uredbe (ES) št. 847/96 določeni v Prilogi I k tej uredbi.

3.Razen če ni v Prilogi I k tej uredbi določeno drugače, se za staleže, za katere velja previdnostni TAC, uporablja člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96, za staleže, za katere velja analitski TAC, pa člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe.

4.Člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletno prilagodljivost, določeno v členu 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

[Člen 15
Zaprte ribolovne sezone za prave peščenke

Gospodarski ribolov pravih peščenk (Ammodytes spp.) s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manj kot 16 mm je v razdelkih ICES 2a in 3a ter na podobmočju ICES 4 prepovedan od 1. januarja do 31. marca 2025 in od 1. avgusta do 31. decembra 2025.]

[Člen 16
Popravni ukrepi za trsko v Severnem morju

1.Območja, zaprta za ribolov, razen s pelagičnim orodjem (zaporne plavarice in vlečne mreže), ter obdobja prepovedi ribolova so določena v Prilogi IV.

2.Ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa vsaj 70 mm v razdelkih ICES 4a in 4b ali vsaj 90 mm v razdelku ICES 3a in s parangali 70 , ne smejo loviti v vodah Unije razdelka ICES 4a severno od zemljepisne širine 58° 30' 00'' S in južno od zemljepisne širine 61° 30' 00'' S ter v vodah Unije razdelkov ICES 3a.20 (Skagerrak), 4a in 4b severno od zemljepisne širine 57° 00' 00'' S in vzhodno od zemljepisne dolžine 5° 00' 00'' V.

3.Z odstopanjem od odstavka 2 lahko ribiška plovila iz navedenega odstavka lovijo na območjih iz navedenega odstavka, če izpolnjujejo vsaj eno od naslednjih meril:

(a)njihov ulov trske ne predstavlja več kot 5 % njihovega celotnega ulova na ribolovno potovanje; za ribiška plovila, katerih ulov trske v obdobju 2017–2019 ni presegel 5 % njihovega celotnega ulova, se domneva, da izpolnjujejo to merilo, če še naprej uporabljajo enako orodje, kot so ga uporabljala v navedenem obdobju; ta domneva se lahko ovrže;

(b)uporabljajo regulirano zelo selektivno pridneno vlečno mrežo ali potegalko, ki v skladu z znanstveno študijo dosega vsaj 30-odstotno zmanjšanje ulova trske v primerjavi s plovili, ki lovijo z osnovnimi velikostmi mrežnega očesa za vlečno orodje iz dela B, točka 1.1, Priloge V k Uredbi (EU) 2019/1241; take študije lahko oceni STECF; v primeru negativne ocene se uporaba tega orodja ne šteje več za veljavno na območjih iz odstavka 2 tega člena;

(c)za ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več (TR1), se uporabljajo naslednje vrste zelo selektivnega orodja:

(i)vlečne mreže s trebušastim delom (belly trawl), katerih najmanjša velikost mrežnega očesa v tem delu znaša 600 mm;

(ii)dvignjena ribiška vrvica (0,6 m);

(iii)horizontalna izločevalna mreža z izhodnim oknom z velikimi mrežnimi očesi;

(d)za ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami z velikostjo mrežnega očesa 70 mm ali več v razdelku ICES 4a in 90 mm ali več v razdelku ICES 3a ter manj kot 100 mm (TR2), se uporabljajo naslednje vrste zelo selektivnega orodja:

(i)horizontalna izločevalna rešetka z največjo razdaljo med prečkami 50 mm za ločevanje bokoplut od somernih rib ter prehodno odprtino za somerne ribe;

(ii)ploskev Seltra s 300-milimetrskimi kvadratastimi mrežnimi očesi;

(iii)izločevalno rešetko z največjo razdaljo med prečkami 35 mm in prehodno odprtino za ribe;

(e)za ribiška plovila velja nacionalni načrt za izogibanje ulovu trske, da bi se s prostorskimi ali tehničnimi ukrepi ali kombinacijo teh ukrepov ulov trske, skladno z ribolovno umrljivostjo, ohranil na ravni, ki ustreza ribolovnim možnostim, določenim na podlagi znanstvenega mnenja; take načrte bi moral za države članice oceniti STECF, za tretje države pa njihov ustrezni nacionalni znanstveni organ, in sicer najpozneje dva meseca po njihovem začetku izvajanja, ter jih po potrebi nadalje revidirati, če se pri teh ocenah ugotovi, da cilj nacionalnega načrta izogibanja ulovu trske ne bo dosežen.

4.Države članice okrepijo spremljanje, nadzor in opazovanje ribiških plovil iz odstavka 2 za zagotovitev izpolnjevanja pogojev iz odstavka 3.

5.Ta člen se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, če je izvajanje teh raziskav skladno s členom 25 Uredbe (EU) 2019/1241.]

[Člen 17
Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo za Keltsko morje, Irsko morje in zahodno od Škotske

1.Za ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami v razdelkih ICES 7f, 7g, delu 7h, ki leži severno od zemljepisne širine 49° 30' S, in delu 7j, ki leži severno od zemljepisne širine 49° 30' S in vzhodno od zemljepisne dolžine11° Z, se uporablja naslednje:

(a)ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami, uporabljajo orodje z eno od naslednjih velikosti mrežnega očesa:

(i)vrečo z mrežnimi očesi velikosti 110 mm z oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 120 mm;

(ii)vrečo T90 z mrežnimi očesi velikosti 100 mm;

(iii)vrečo z mrežnimi očesi velikosti 120 mm;

(iv)vrečo z mrežnimi očesi velikosti 100 mm z oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 160 mm;

(b)poleg tega ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in katerih ulov, stehtan pred kakršnimi koli zavržki, zajema najmanj 20 % vahnje, uporabljajo ribolovno orodje, izdelano z najmanj enometrsko razdaljo med ribiško vrvico in ščitnikom talne vrvi.

Države članice lahko iz uporabe te točke izvzamejo ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in katerih ulov, tehtan pred kakršnimi koli zavržki, vsebuje manj kot 1,5 % trske, pod pogojem, da se za ta plovila postopoma povečuje prisotnost opazovalcev na morju do vsaj 20 % vseh ribolovnih potovanj;

(c)ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami in katerih ulov predstavlja več kot 30 % škampa, uporabljajo eno od naslednjih orodij:

(i)okno s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 300 mm; plovila skupne dolžine manj kot 12 metrov lahko uporabljajo okno s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 200 mm;

(ii)ploskev Seltra;

(iii)izločevalno rešetko z razdaljo med prečkami 35 mm ali podobno selektivno napravo Net Grid;

(iv)vrečo z mrežnimi očesi velikosti 100 mm z oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 100 mm;

(v)dvojno vrečo, katere skrajna zgornja vreča je sestavljena iz mreže T90 z mrežnimi očesi velikosti najmanj 100 mm in ki je opremljena z ločevalno ploskvijo z velikostjo mrežnega očesa največ 300 mm;

(d)ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami in katerih ulov predstavlja več kot 55 % mola ali 55 % morske spake, osliča ali krilatega romba skupaj, uporabljajo eno od naslednjih orodij:

(i)vrečo z mrežnimi očesi velikosti 100 mm in oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 100 mm;

(ii)vrečo T90 z mrežnimi očesi velikosti 100 mm in podaljšek.

2.Za ribiška plovila, ki lovijo škampa (Nephrops norvegicus) v razdelkih ICES 6a in 5b, v vodah Unije vzhodno od 12° Z (zahodno od Škotske) s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami, se uporablja naslednje:

(a)ribiška plovila uporabljajo okno s kvadratastimi mrežnimi očesi (ohranjen položaj) velikosti najmanj 300 mm za plovila, ki uporabljajo vrečo z mrežnimi očesi velikosti manj kot 100 mm; za plovila skupne dolžine manj kot 12 m in/ali z močjo motorja 200 kW ali manj je lahko skupna dolžina ploskve 2 m, velikost mrežnega očesa pa 200 mm;

(b)ribiška plovila, katerih ulov predstavlja več kot 30 % škampa, uporabljajo okno s kvadratastimi mrežnimi očesi (ohranjen položaj) velikosti najmanj 160 mm za plovila, ki uporabljajo vrečo z mrežnimi očesi velikosti 100–119 mm.

3.Za ribiška plovila, ki v razdelku ICES 7a (Irsko morje) lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami, se uporablja naslednje:

(a)ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami z vrečo z mrežnimi očesi velikosti 70 mm ali več in manj kot 100 mm ter katerih ulov predstavlja več kot 30 % škampa, uporabljajo eno od naslednjih orodij:

(i)okno s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 300 mm; ribiška plovila skupne dolžine manj kot 12 metrov lahko uporabljajo okno s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 200 mm;

(ii)ploskev Seltra;

(iii)izločevalno rešetko z razdaljo med prečkami 35 mm;

(iv)mrežo CEFAS Net Grid;

(v)vlečno mrežo z izločevalno zaklopnico;

(b)ribiška plovila skupne dolžine 12 metrov ali več, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami in katerih ulov predstavlja več kot 10 % vahnje, trske ter raže skupaj, uporabljajo vrečo s 120-milimetrskimi mrežnimi očesi.

4.Odstotki ulova iz odstavkov 1 in 2 tega člena se izračunajo kot delež žive teže vseh morskih bioloških virov, iztovorjenih po vsakem ribolovnem potovanju, v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in členom 27(2) Uredbe (EU) 2019/1241.

5.Ribolov z ribiškimi plovili s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami je prepovedan v naslednjih območjih:

(a)razdelkih ICES 7f do 7k;

(b)na območju zahodno od zemljepisne dolžine 5° Z v razdelku ICES 7e in

(c)v razdelkih ICES 7b in 7c.

Ta prepoved se ne uporablja za ribiška plovila, za katera velja, da:

(i)uporabljajo vrečo z mrežnimi očesi velikosti najmanj 100 mm ali

(ii)njihov prilov trske ne presega 1,5 %, kot je ocenil STECF, kadar lovijo zunaj območij iz odstavka 1.]

[Člen 18
Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo za okatega ribona na podobmočjih ICES 6 do 8

1.Za ulov okatega ribona (Pagellus bogaraveo) na podobmočjih ICES 6 do 8 se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 36 cm.

2.Najmanjša referenčna velikost ohranjanja 40 cm se uporablja za rekreacijski ulov okatega ribona na podobmočjih ICES 6 in 7.

3.Od 1. januarja do 30. junija 2025 je za ribiška plovila, ki plujejo pod francosko zastavo, prepovedan ves ribolov okatega ribona na podobmočjih ICES 6, 7 in 8.

4.Od 1. februarja do 30. septembra 2025 je ribolov s pridnenimi parangali (LLS) in pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB) prepovedan na zahodnem območju Kantabrijskega morja, nasproti Asturije in Galicije.

5.Rekreacijski ribolov okatega ribona je prepovedan na naslednjih geografskih območjih: območje RF 1 (Cariño/Celeiro), območje RF 2 (Ribadeo), območje RF 3 (Navia), območje RF 4 (Ensenada Canero), območje RF 5 (Ensenada de Cabrera/Ría San Martín de la Arena), območje RF 6 (Ría de Treto), območje RF 7 (Bilbao/Plentzia), območje RF 8 (Bermeo/Mundaka).

[Člen 19
Popravni ukrepi za trsko v Kattegatu

1.Ribiška plovila Unije, ki v Kattegatu lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami 71 z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa 70 mm, uporabljajo eno od naslednjih selektivnih orodij:

(a)izločevalno rešetko z največjo razdaljo med prečkami 35 mm in prehodno odprtino za ribe;

(b)izločevalno rešetko z največjo razdaljo med prečkami 50 mm za ločevanje bokoplut od somernih rib ter prehodno odprtino za somerne ribe;

(c)ploskev Seltra s 300-milimetrskimi kvadratastimi mrežnimi očesi;

(d)regulirano zelo selektivno orodje, ki ima glede na znanstveno študijo, ocenjeno s strani STECF, takšne tehnične lastnosti, da je v ulovu ribiških plovil, ki imajo na krovu izključno takšno orodje, manj kot 1,5 % ulova trske.

2.Ribiška plovila Unije, ki sodelujejo v projektu države članice in imajo delujočo opremo za popolno dokumentiran ribolov, lahko uporabljajo orodje v skladu z delom B Priloge V k Uredbi (EU) 2019/1241. Zadevne države članice seznam takšnih plovil sporočijo Komisiji do 31. marca 2025.

3.Ta člen se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, če je izvajanje teh raziskav skladno s členom 25 Uredbe (EU) 2019/1241.]

Člen 20
Prepovedane vrste

1.Ribiška plovila Unije ne lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo naslednjih vrst:

(a)žarkaste raže (Amblyraja radiata) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 in razdelka 7d; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a; in vodah Unije razdelka ICES 3a;

(b)rdeče sluzoglavke (Beryx splendens) na podobmočju NAFO 6;

(c)morskega vola (Carcharias taurus) v vseh vodah razen v Sredozemskem morju;

(d)kompleksa vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočij ICES 4 in 6 do 8; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a in podobmočja 5 ter vodah Unije podobmočij 3, 9 in 10;

(e)velikega svetilca (Etmopterus princeps) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a; ter mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(f)pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočij ICES 4; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a; v vodah Združenega kraljestva in mednarodnih vodah podobmočja 5; v vodah Združenega kraljestva in Unije ter mednarodnih vodah podobmočij 6 do 8; v mednarodnih vodah podobmočij 12 in 14;

(g)atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah;

(h)raže trnjevke (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES 3a;

(i)valovito progaste raže (Raja undulata) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 6 in vodah Unije podobmočja 10;

(j)orjaškega kitovca (Rhincodon typus) v vseh vodah;

(k)navadnega goslaša (Rhinobatos rhinobatos) v Sredozemskem morju; in

(l)globokomorskih vrst, navedenih v Prilogi IA, del D, v vodah Unije, Združenega kraljestva in mednarodnih vodah območij ICES: 1; 2, razen voda Združenega kraljestva razdelka 2a; 5 do 10; 12 in 14 ter območij CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2. Poleg tega v vodah Unije in Združenega kraljestva razdelka ICES 2a in podobmočja 4, kadar je določeno v navedeni prilogi.

2.Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavka 1 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.

Člen 21
Prenos podatkov

Kadar države članice Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem in ribolovnim naporom v skladu s členoma 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009, pri tem uporabijo kode staležev iz Priloge I k tej uredbi.

Poglavje II
Dovoljenja za ribolov v vodah tretjih držav

Člen 22
Dovoljenja za ribolov

1.Največje število dovoljenj za ribolov za ribiška plovila Unije v vodah tretje države je, kjer je ustrezno, določeno v delu A Priloge V.

2.Kadar država članica v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, potem ko o tem uradno obvesti Komisijo, prenese kvoto na drugo državo članico na ribolovnih območjih iz dela A Priloge V k tej uredbi, se pri tem po potrebi ustrezno prenesejo dovoljenja za ribolov. Skupno število dovoljenj za posamezno ribolovno območje, določeno v delu A Priloge V k tej uredbi, ne sme biti preseženo. Država članica, ki prenos izvaja, o tem prenosu dovoljenj za ribolov uradno obvesti Komisijo hkrati ob uradnem obvestilu Komisiji o prenosu kvot.

Poglavje III
Ribolovne možnosti, ki jih upravljajo
regionalne organizacije za upravljanje ribištva

Oddelek 1
Splošne določbe

Člen 23
Prenosi in izmenjave kvot

1.Kadar pravila regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) omogočajo prenose ali izmenjave kvot med pogodbenicami te RFMO, lahko država članica (v nadaljnjem besedilu: zadevna država članica) s pogodbenico te RFMO razpravlja in določi možen okvir nameravanega prenosa ali izmenjave kvot, kakor je primerno. Zadevna država članica o okviru uradno obvesti Komisijo.

2.Komisija lahko po uradnem obvestilu v skladu z odstavkom 1 odobri okvir nameravanega prenosa ali izmenjave kvot. Če Komisija okvir odobri, nemudoma izrecno privoli, da jo nameravan prenos ali izmenjava kvot zavezuje. O prenosu ali izmenjavi uradno obvesti sekretariat RFMO v skladu s pravili zadevne RFMO.

3.Komisija obvesti države članice o kakršnem koli dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot.

4.Ribolovne možnosti, ki jih zadevna država članica prejme ali prenese v okviru prenosa ali izmenjave kvot, se štejejo za kvote, dodane njeni dodelitvi ali odštete od nje, od trenutka, ko prenos ali izmenjava kvot začne učinkovati v skladu s pogoji dogovora z ustrezno pogodbenico RFMO oziroma v skladu s pravili ustrezne RFMO, kakor je primerno. Taki prenosi in izmenjave ne vplivajo na razdelitveni ključ za dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam v skladu z načelom relativne stabilnosti ribolovnih dejavnosti.

[Oddelki 2 do 4 in 8 do 9 te uredbe bodo posodobljeni po letnih zasedanjih RFMO.]

[Oddelek 2
Območje Konvencije NEAFC

Člen 24
Prepoved ribolova rdečega okuna v Irmingerjevem morju

1.Prepovejo se vse ribolovne dejavnosti na območju, ki ga določajo naslednje koordinate, izmerjene v skladu s sistemom WGS84:

2.Ribiškim plovilom je prepovedan ribolov plitvih pelagičnih in globokih pelagičnih rdečih okunov (Sebastes mentella) iz Irmingerjevega morja in sosednjih voda (podobmočja ICES 5, 12 in 14 ter podobmočji NAFO 1 in 2), njihovo obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje v pristaniščih Unije, ribiškim plovilom Unije pa tudi v pristaniščih tretjih držav.

3.Ribiškim plovilom Unije se prepove sodelovanje pri pretovarjanju, ki vključuje staleže iz odstavka 2.

4.Plovilom Unije se prepove, da ribiška plovila z ulovom staležev iz odstavka 2 oskrbujejo z gorivom ali jim zagotavljajo podporne storitve.]

[Oddelek 3
Območje Konvencije ICCAT

Člen 25
Omejitve ribolovnih zmogljivosti ter zmogljivosti gojenja in pitanja

1.Število plovil Unije za ribolov tunov z živo vabo in plovil, ki lovijo s panulo in imajo dovoljenje za aktivni ribolov tuna (Thunnus thynnus) med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v vzhodnem Atlantiku, se omeji v skladu s točko 1 Priloge VI.

2.Število plovil Unije za mali obalni ribolov, ki imajo dovoljenje za aktivni ribolov tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v Sredozemskem morju, se omeji v skladu s točko 2 Priloge VI.

3.Število ribiških plovil Unije, ki lovijo tuna v Jadranskem morju za namene gojenja in imajo dovoljenje za aktivni ribolov tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm, se omeji v skladu s točko 3 Priloge VI.

4.Število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje, prevoz ali iztovarjanje tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, se omeji v skladu s točko 4 Priloge VI.

5.Število pasti za tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju se omeji v skladu s točko 5 Priloge VI.

6.Največje število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov severnega belega tuna (Thunnus alalunga) kot ciljne vrste v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2017/2107 72 , se omeji v skladu s točko 7 Priloge VI k tej uredbi.

7.Največje število ribiških plovil Unije z dolžino vsaj 20 metrov, ki lovijo veleokega tuna (Thunnus obesus) na območju Konvencije ICCAT, se omeji v skladu s točko 8 Priloge VI.

Člen 26
Rekreacijski ribolov

Države članice po potrebi iz svojih dodeljenih kvot poseben delež dodelijo za rekreacijski ribolov, kot je določeno v Prilogi ID.

Člen 27
Morski psi

Poleg prepovedi iz členov 32 do 36 Uredbe (EU) 2017/2107 je prepovedan tudi usmerjeni ribolov vrst morskih lisic iz rodu Alopias.

Člen 28
Naprave za zbiranje rib za tropske tune

1.Uporaba naprav za zbiranje rib je na območju Konvencije ICCAT je prepovedana od 1. januarja 2025 do 12. marca 2025.

2. Države članice zagotovijo, da njihova ribiška plovila od 17. decembra 2024 do 31. decembra 2024 ne nameščajo naprav za zbiranje rib.]

[Oddelek 4
Območje Konvencije CCAMLR

Člen 29
Uradna obvestila o raziskovalnem ribolovu zobatih rib za ribolovno sezono 2025–2026

1.Države članice lahko v skladu s členom 7(2) do (7) Uredbe Sveta (ES) št. 601/2004 73 sodelujejo ali svojim ribiškim plovilom dovolijo sodelovanje pri raziskovalnem ribolovu zobatih rib (Dissostichus spp.) s parangalom v obdobju od 1. decembra 2025 do 30. novembra 2026 na podobmočjih FAO 48.6, 88.1 in 88.2 ter v razdelkih FAO 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a zunaj območij nacionalne jurisdikcije za ribolov.

2.Tiste države članice, ki nameravajo to storiti, z odstopanjem od rokov iz člena 7(5) in (6) Uredbe (ES) št. 601/2004 o tem uradno obvestijo sekretariat CCAMLR najpozneje do 1. junija 2025.

Člen 30
Ribolov zobatih rib v ribolovni sezoni 2024–2025

1.Poleg posebnih zahtev za raziskovalni ribolov iz člena 7a Uredbe (ES) št. 601/2004 je ribolov zobatih rib v obdobju od 1. decembra 2024 do 30. novembra 2025 omejen na države članice, podobmočja in število ribiških plovil iz tabele A iz Priloge VII, pri čemer se uporabljajo omejitve celotnega dovoljenega ulova in prilova, določene v tabeli B iz navedene priloge.

2.Neposredni ribolov vrst morskih psov za druge namene kot znanstveno raziskovanje je prepovedan. Vsi morski psi, zlasti mladice in gravidne samice, nenamerno prilovljeni med ribolovom zobatih rib, se živi spustijo.

3.Če je ustrezno, ribolov zobatih rib v kateri koli manjši raziskovalni enoti (MRE) preneha, ko prijavljeni ulov doseže določeni TAC, in se v MRE ustavi do konca ribolovne sezone.

4.Ribolov se odvija v čim večjem geografskem in globinskem razponu, da se pridobijo informacije, potrebne za določitev ribolovnega potenciala ter preprečitev prevelike koncentracije ulova in ribolovnega napora. Vendar je ribolov v podobmočjih FAO 48.6, 88.1 in 88.2 prepovedan v globinah, manjših od 550 m.

Člen 31
Ribolov krila v ribolovni sezoni 2025–2026

1.Za namene člena 5a Uredbe (ES) št. 601/2004 države članice, ki v obdobju od 1. decembra 2025 do 30. novembra 2026 načrtujejo ribolov krila (Euphausia superba) na območju Konvencije CCAMLR, o tem najpozneje do 1. maja 2025 uradno obvestijo Komisijo z uporabo obrazca iz dela B Dodatka k Prilogi VII.

2.Komisija z odstopanjem od rokov iz člena 7(5) in (6) Uredbe (ES) št. 601/2004 ter na podlagi informacij, ki so jih predložile države članice, sekretariatu CCAMLR pošlje uradna obvestila najpozneje do 30. maja 2025.

3.Uradno obvestilo iz odstavka 1 tega člena vključuje informacije iz člena 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 601/2004 za vsako ribiško plovilo, ki se mu dovoli ribolov krila.

4.Država članica, ki namerava loviti krila na območju Konvencije CCAMLR, o svoji nameri uradno obvesti samo v primeru ribiških plovil z dovoljenji, ki v času uradnega obvestila:

(a)plujejo pod njeno zastavo ali

(b)plujejo pod zastavo druge članice CCAMLR in se pričakuje, da bodo v času ribolova plula pod zastavo zadevne države članice.

5.Kadar ribiško plovilo z dovoljenjem, kot je bilo sporočeno sekretariatu CCAMLR v skladu z odstavki 1, 2 in 3, zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile ne more sodelovati pri ribolovu krila, lahko zadevna država članica dovoli njegovo zamenjavo z drugim ribiškim plovilom. V takih primerih zadevna država članica nemudoma obvesti sekretariat CCAMLR, Komisiji pa pošlje to informacijo v vednost ter pri tem navede:

(a)vse podatke o nameravanih nadomestnih plovilih, vključno z informacijami iz člena 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 601/2004, in

(b)podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.

Oddelek 5
Območje pristojnosti IOTC

Člen 32
Omejitve ribolovne zmogljivosti
plovil, ki lovijo na območju pristojnosti IOTC

1.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo tropskega tuna na območju pristojnosti IOTC, in ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v točki 1 Priloge VIII.

2.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo mečarico (Xiphias gladius) in belega tuna (Thunnus alalunga) na območju pristojnosti IOTC, ter ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v točki 2 Priloge VIII.

3.Države članice lahko ribiška plovila, določena za eno od vrst ribolova iz odstavkov 1 in 2, prerazporedijo na drug ribolov, če lahko Komisiji dokažejo, da takšna sprememba ne bo pomenila večjega ribolovnega napora za zadevne staleže rib.

4.Kadar je predlagan prenos zmogljivosti na floto države članice, ta država članica zagotovi, da so ribiška plovila, ki se bodo prenesla, na seznamu plovil z dovoljenjem IOTC ali na seznamu plovil drugih RFMO, ki upravljajo ribolov tuna. Ribiških plovil, ki so na katerem koli seznamu plovil RFMO, ki so izvajala nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne aktivnosti (IUU), ni dovoljeno prenesti.

5.Države članice lahko svoje ribolovne zmogljivosti prek zgornjih meja iz odstavkov 1 in 2 povečajo le v okviru omejitev, določenih v razvojnih načrtih, predloženih IOTC.

Člen 33
Plavajoče naprave za zbiranje rib in oskrbovalna plovila

1.Plavajoče naprave za zbiranje rib morajo biti opremljene z instrumentnimi bojami. Uporaba vseh drugih boj, kot so radijske boje, je prepovedana.

2.Plovilo z zaporno plavarico nikoli ne sme slediti več kot 300 operativnim bojam.

3.Največje število instrumentnih boj, ki se lahko letno pridobijo za vsako plovilo z zaporno plavarico, je 500. Nobeno plovilo z zaporno plavarico nikoli ne sme imeti več kot 500 instrumentnih boj, tako boj na zalogi kot operativnih boj.

4.Število oskrbovalnih plovil ne presega treh oskrbovalnih plovil v podporo vsaj desetim plovilom z zapornimi plavaricami, ki vsa plujejo pod zastavo iste države članice. Ta odstavek se ne uporablja za države članice, ki uporabljajo samo eno oskrbovalno plovilo.

5.Posameznemu plovilu z zaporno plavarico kadar koli pomaga največ eno posamezno oskrbovalno plovilo, ki pluje pod zastavo države članice.

6.Unija na seznam plovil z dovoljenjem IOTC ne doda nobenih novih ali dodatnih oskrbovalnih plovil.

Oddelek 6
Območje Konvencije SPRFMO

Člen 34
Pelagični ribolov

1.Samo tiste države članice, ki so aktivno izvajale dejavnosti pelagičnega ribolova na območju Konvencije SPRFMO v letu 2007, 2008 ali 2009, lahko lovijo pelagične staleže na tem območju v skladu s TAC, določenimi v Prilogi IH.

2.Države članice iz odstavka 1 lahko ribolovne možnosti iz Priloge IH uporabijo le, če Komisiji do petnajstega dne v naslednjem mesecu pošljejo naslednje informacije, da jih lahko Komisija sporoči sekretariatu SPRFMO:

(a)seznam plovil, ki aktivno lovijo ali so udeležena pri pretovarjanju na območju Konvencije SPRFMO;

(b)mesečna poročila o ulovu.

[Oddelek 7
Območje Konvencije IATTC

Člen 35
Ribolov z zaporno plavarico

1.Plovila z zaporno plavarico ne lovijo rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus) ali črtastega tuna (Katsuwonus pelamis):

(a)od 00.00 29. julija 2025 do 24.00 8. oktobra 2025 ali od 00.00 9. novembra 2025 do 24.00 19. januarja 2026 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–tihooceanska obala Amerik,

–zemljepisna dolžina 150° Z,

–zemljepisna širina 40° S,

–zemljepisna širina 40° J.

(b)od 00.00 9. oktobra 2025 do 24.00 8. novembra 2025 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–zemljepisna dolžina 96° Z,

–zemljepisna dolžina 110° Z,

–zemljepisna širina 4° S,

–zemljepisna širina 3° J.

2.Za vsako ribiško plovilo iz odstavka 1, ki pluje pod zastavo države članice, ta država članica pred 1. aprilom 2025 obvesti Komisijo, katera obdobja prepovedi iz odstavka 1, točka (a), je plovilo izbralo.

3.Plovila z zaporno plavarico, ki lovijo tuna na območju Konvencije IATTC, celotni ulov rumenoplavutega, veleokega in črtastega tuna, ki ga ulovijo, obdržijo na krovu, nato pa pretovorijo ali iztovorijo.

4.Odstavek 3 se ne uporablja:

(a)kadar ribe veljajo za neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo;

(b)med končnim delom ribolovnega potovanja, kadar plovilo morda nima dovolj prostora za shranitev celotne količine tuna, ujetega na tem delu potovanja.

Člen 36
Plavajoče naprave za zbiranje rib

1.Ko se plovilo z zaporno plavarico nahaja na območju Konvencije IATTC, nima več kot 400 aktivnih naprav za zbiranje rib naenkrat. Za napravo za zbiranje rib se šteje, da je aktivna, kadar se namesti na morju, začenja oddajati informacije o svoji lokaciji ter ji sledi plovilo, njegov lastnik ali upravljavec. Naprava za zbiranje rib se aktivira le na krovu plovila z zaporno plavarico.

2.Plovilo z zaporno plavarico v obdobju 15 dni pred začetkom obdobja prepovedi ribolova, izbranega v skladu s členom 35(1), točka (a), te uredbe na območju Konvencije IATTC:

(a)ne namešča naprav za zbiranje rib;

(b)pobere enako število naprav za zbiranje rib, kot jih je bilo prvotno nameščenih.

Člen 37
Omejitve ulova za veleokega tuna pri ribolovu s parangalom

Celotni letni ulov veleokega tuna na območju Konvencije IATTC s plovili s parangali vsake države članice je določen v Prilogi IL.

Člen 38
Prepoved ribolova dolgoplavutega morskega psa

1.Na območju Konvencije IATTC je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, shranjevati, ponujati za prodajo ali prodajati kateri koli del trupa ali celoten trup dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus), ujetega na tem območju.

2.Upravljavci ribiških plovil ob nenamernem ulovu osebkov dolgoplavutega morskega psa ne poškodujejo in jih takoj izpustijo.

3.Upravljavci ribiških plovil zabeležijo število izpustov z navedbo stanja (mrtev ali živ osebek) in te informacije sporočijo državi članici, katere državljani so. Države članice do 31. januarja 2024 pošljejo Komisiji te informacije, zbrane v letu 2023.]

[Oddelek 8
Območje Konvencije SEAFO

Člen 39
Prepoved ribolova globokomorskih morskih psov

Prepovedan je usmerjeni ribolov naslednjih globokomorskih morskih psov na območju Konvencije SEAFO:

(a)fantomske morske mačke (Apristurus manis);

(b)bigelowovega svetilca (Etmopterus bigelowi);

(c)kratkorepega svetilca (Etmopterus brachyurus);

(d)velikega svetilca (Etmopterus princeps);

(e)gladkega svetilca (Etmopterus pusillus);

(f)raž (Rajidae);

(g)žametastega trneža (Scymnodon squamulosus);

(h)morskih psov nadreda Selachimorpha;

(i)trneža (Squalus acanthias).]

[Oddelek 9
Območje Konvencije WCPFC

Člen 40
Pogoji za ribolov veleokega tuna, rumenoplavutega tuna, črtastega tuna
in južnopacifiškega belega tuna

1.Države članice zagotovijo, da se plovilom z zaporno plavarico, ki lovijo veleokega tuna (Thunnus obesus), rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) na odprtem morju med 20° S in 20° J območja Konvencije WCPFC, dodelijo največ 403 ribolovni dnevi.

2.Ribiška plovila Unije ne lovijo južnopacifiškega belega tuna (Thunnus alalunga) na območju Konvencije WCPFC južno od 20° J.

3.Največje število plovil Unije z zaporno plavarico, ki imajo dovoljenje za ribolov tropskega tuna na odprtem morju med 20° S in 20° J območja Konvencije WCPFC, ne presega omejitev iz Priloge IX, tabela 2.

Člen 41
Upravljanje ribolova z napravami za zbiranje rib

1.Na delu območja Konvencije WCPFC, ki leži med 20° S in 20° J, med 00.00 1. julija 2025 in 24.00 15. avgusta 2025 plovila z zaporno plavarico, spremljevalna plovila in vsa druga plovila za podporo plovilom z zaporno plavarico ne uporabljajo, servisirajo ali nastavljajo mrež na naprave za zbiranje rib.

2.Poleg prepovedi iz odstavka 1 je prepovedano nastavljati mreže na naprave za zbiranje rib na odprtem morju območja Konvencije WCPFC, ki leži med 20° S in 20° J, še dodatni mesec od 00.00 1. aprila 2025 do 24.00 30. aprila 2025 ali od 00.00 1. maja 2025 do 24.00 31. maja 2025 ali od 00.00 1. novembra 2025 do 24.00 30. novembra 2025 ali od 00.00 1. decembra 2025 do 24.00 31. decembra 2025.

3.Zadevne države članice skupaj določijo, katera obdobja prepovedi ribolova iz odstavka 2 se uporabljajo za plovila z zaporno plavarico, ki plujejo pod njihovo zastavo. Države članice do 15. februarja 2025 skupaj obvestijo Komisijo o izbranem obdobju prepovedi ribolova. Komisija do 1. marca 2025 uradno obvesti sekretariat WCPFC o skupnem obdobju prepovedi ribolova, ki so ga izbrale zadevne države članice.

4.Vsaka država članica zagotovi, da nobeno od njenih plovil z zaporno plavarico ne namesti naenkrat več kot 350 plavajočih naprav za zbiranje rib z aktiviranimi instrumentnimi bojami. Boje se aktivirajo izključno na krovu plovil z zaporno plavarico.

Člen 42
Največje število ribiških plovil Unije z dovoljenjem za ribolov mečarice

Največje število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov mečarice (Xiphias gladius) na delih območja Konvencije WCPFC južno od 20° J, je navedeno v Prilogi IX.

Člen 43
Omejitve ulova za mečarico pri ribolovu s parangalom južno od 20° J

Države članice zagotovijo, da ulov mečarice (Xiphias gladius) južno od 20° J s plovili s parangalom v letu 2025 ne preseže omejitev iz tabele 2 Priloge IG. Države članice zagotovijo tudi, da se ribolovni napor za mečarico zaradi tega ne prenese na območje severno od 20° J.]

Oddelek 10
Beringovo morje

Člen 44
Prepoved ribolova aljaške trske na odprtem morju Beringovega morja

Ribolov aljaške trske (Gadus chalcogrammus) na odprtem morju Beringovega morja je prepovedan.

Oddelek 11
Območje Sporazuma SIOFA

Člen 45
Omejitve pridnenega ribolova

Države članice zagotovijo, da ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in lovijo na območju Sporazuma SIOFA:

(a)omejijo svoj letni ribolovni napor pri pridnenem ribolovu do ravni, določene v Prilogi X;

(b)ne izvajajo ribolova, razen z uporabo stoječih parangalov; in

(c)ne izvajajo ribolova na začasnih zavarovanih območjih Atlantis Bank, Coral, Fools Flat, Middle of What in Walter’s Shoal, kot so opredeljena v Prilogi IK, razen s stoječimi parangali in če je med ribolovom na navedenih območjih na krovu ves čas prisoten znanstveni opazovalec.

Člen 46
Ukrepi za ribolov zobatih rib

Države članice zagotovijo, da ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in lovijo zobate ribe (Dissostichus spp.) na območju Sporazuma SIOFA:

(a)ne lovijo v globinah manj kot 500 metrov;

(b)imajo na krovu ves čas vsaj enega znanstvenega opazovalca, katerega cilj je, da opazuje 25 % trnkov, izvlečenih na posamezno vrvico, v celotni ribolovni dejavnosti; in

(c)označijo in izpustijo osebke zobatih rib po stopnji najmanj 5 rib na tono skupne ulovljene žive teže. Ko je ulovljenih 30 ali več zobatih rib, se za izpust označenih osebkov uporabi statistika minimalnega, vsaj 60-odstotnega prekrivanja.

Člen 47
Prepoved usmerjenega ribolova globokomorskih morskih psov

Prepovedan je usmerjeni ribolov naslednjih globokomorskih morskih psov na območju Sporazuma SIOFA:

(a)portugalskega trneža (Centroscymnus coelolepis), razen v okviru dovoljenega prilova iz Priloge IK;

(b)kljunatega morskega psa (Deania calceus);

(c)hlastavega globokomorskega trneža (Centrophorus granulosus);

(d)temnega morskega psa (Dalatias licha);

(e)Bachove morske mačke (Bythaelurus bachi);

(f)črnouste morske podgane (Chimaera buccanigella);

(g)kratkonose morske podgane (Chimaera didierae);

(h)beloobrobljene morske podgane (Chimaera willwatchi);

(i)dolgonosega žametastega trneža (Centroselachus crepidater);

(j)Plunketovega trneža (Scymnodon squamulosus);

(k)žametastega trneža (Zameus squamulosus);

(l)beloličnega svetilca (Etmopterus alphus);

(m)krpastoplavute morske mačke (Apristurus indicus);

(n)raleighijeve morske podgane (Harriotta raleighana);

(o)ozkoglave morske mačke (Bythaelurus tenuicephalus);

(p)ovratničarskega šesteroškrgarja (Chlamydoselachus anguineus);

(q)velikookega šesteroškrgarja (Hexanchus nakamurai);

(r)gladkega svetilca (Etmopterus pusillus);

(s)južnega morskega psa (Somniosus antarcticus);

(t)morskega škrata (Mitsukurina owstoni).

(u)potujočega svetilca (Etmopterus viator);

(v)bigelowovega svetilca (Etmopterus bigelowi);

(w)luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus);

(x)malega globokomorskega trneža (Centrophorus uyato);

(y)kratkotrnega trneža (Squalus mitsukurii);

(z)dolgonosega morskega psa (Deania quadrispinosa);

(za)kopjenosega morskega psa (Deania profundorum);

(zb)madagaskarske globokomorske raže (Bathyraja tunae);

(zc)veslokljune morske podgane (Rhinochimaera africana).

Oddelek 12
Območje Konvencije NPFC

Člen 48
Ribolov lokarde

1.Za ribiška plovila Unije, ki lovijo na območju Konvencije NPFC, države članice zastave Komisiji pošljejo naslednje zbirne podatke do naslednjih datumov:

(a)mesečni ulov, za katerega velja omejitev ulova za lokardo (Scomber japonicus) za vse pogodbenice NPFC za plovila z vlečno mrežo in plovila z zaporno plavarico, kot je določeno v Prilogi IM, če je izkoriščenost teh omejitev ulova pod 60 %, do sedmega dneva naslednjega meseca; in

(b)tedenski ulov lokarde, za katerega veljajo navedene omejitve ulova, če je izkoriščenost teh omejitev ulova nad 60 % in pod 95 %, do torka naslednjega tedna.

Komisija zbere te informacije in jih nemudoma posreduje izvršnemu sekretarju NPFC.

2.V dveh dneh od datuma izdaje uradnega obvestila izvršnega sekretarja NPFC, da je uporaba teh omejitev ulova dosegla 95 %, Komisija zapre ribolov, za katerega veljajo te omejitve ulova.

3.Komisija zbere podatke o letnem ulovu lokarde na območju Konvencije NPFC in jih posreduje izvršnemu sekretarju NPFC do konca februarja naslednjega leta.

4.Ta člen se uporablja poleg obveznosti poročanja o ribolovnih možnostih iz člena 33 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009.

Člen 49
Zaščita morskih psov na območju Konvencije NPFC

1.Ribiška plovila Unije, ki izvajajo ribolov na območju Konvencije NPFC, ne lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo morskih psov na območju Konvencije NPFC.

2.Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavka 1 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.

Člen 50
Zaščita andromnih rib na območju Konvencije NPFC

1.Ribiška plovila Unije, ki izvajajo ribolov na območju Konvencije NPFC, ne lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo keta lososa (Oncorhynchus keta), srebrnega lososa (Oncorhynchus kisutch), lososa grbavca (Oncorhynchus gorbuscha), pacifiškega lososa (Oncorhynchus nerka), činuškega lososa (Oncorhynchus tshawytscha), japonskega lososa (Oncorhynchus masou) in šarenke (Oncorhynchus mykiss).

2.Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavka 1 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.

NASLOV III
RIBOLOVNE MOŽNOSTI ZA RIBIŠKA PLOVILA
TRETJIH DRŽAV V VODAH UNIJE

Člen 51
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Norveške
ali Ferskih otokov

Ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo Norveške ali Ferskih otokov, lahko Komisija dovoli ribolov v vodah Unije ob upoštevanju TAC iz Priloge I ter pogojev iz te uredbe, naslova III Uredbe (EU) 2017/2403 in delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe.

Člen 52
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva
in so registrirana v Združenem kraljestvu, Bailiffovem okrožju Guernsey
Bailiffovem okrožju Jersey ali na Otoku Man
in imajo dovoljenje ribiške uprave Združenega kraljestva

Ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva in so registrirana v Združenem kraljestvu, Bailiffovem okrožju Guernsey, Bailiffovem okrožju Jersey ali na Otoku Man in imajo dovoljenje ribiške uprave Združenega kraljestva, lahko Komisija dovoli ribolov v vodah Unije ob upoštevanju TAC iz Priloge I ter pogojev iz te uredbe, Uredbe (EU) 2017/2403 in delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe.

Člen 53
Prenosi in izmenjave kvot z Združenim kraljestvom

1.Kakršen koli prenos ali izmenjava kvot med Unijo in Združenim kraljestvom se izvede v skladu s tem členom.

2.Država članica, ki namerava prenesti ali izmenjati kvote z Združenim kraljestvom, lahko z Združenim kraljestvom razpravlja o okviru za prenos ali izmenjavo kvot. Zadevna država članica o okviru uradno obvesti Komisijo.

3.Če Komisija odobri okvir za prenos ali izmenjavo kvot iz odstavka 2, o katerem jo je uradno obvestila zadevna država članica, brez nepotrebnega odlašanja privoli, da jo ta prenos ali izmenjava kvot zavezuje. Komisija države članice in Združeno kraljestvo uradno obvesti o dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot.

4.Ribolovne možnosti, prejete od Združenega kraljestva ali prenesene nanj v okviru dogovorjenega prenosa ali izmenjave kvot, se štejejo za kvote, dodane zadevni državi članici ali odštete od dodelitve za zadevno državo članico, od trenutka uradnega obvestila o prenosu ali izmenjavi kvot v skladu z odstavkom 3. Taki prenosi in izmenjave ne vplivajo na razdelitveni ključ za dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam v skladu z načelom relativne stabilnosti ribolovnih dejavnosti.

Člen 54
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele

Za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele, veljajo pogoji iz te uredbe, naslova III Uredbe (EU) 2017/2403 in delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe.

Člen 55
Dovoljenja za ribolov

Največje število dovoljenj za ribolov za ribiška plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah Unije, je določeno v delu B Priloge V.

Člen 56
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Pogoji iz člena 7 te uredbe se uporabljajo za ulov in prilov ribiških plovil tretje države, ki izvajajo ribolov na podlagi dovoljenj za ribolov iz člena 55 te uredbe.

[Člen 57 te uredbe bo posodobljen po posvetovanjih med Unijo in tretjimi državami.]

Člen 57
Prepovedane vrste

1.Ribiška plovila tretjih držav ne lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo naslednjih vrst, če so iz voda Unije:

(a)morskega vola (Carcharias taurus) v vseh vodah Unije;

(b)žarkaste raže (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES 3a in 7d in vodah Unije podobmočja ICES 4;

(c)kompleksa vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije podobmočij ICES 3, 4 in 6 do 10;

(d)pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Unije podobmočij ICES 4 in 6 do 8;

(f)atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah Unije;

(g)raže trnjevke (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES 3a;

(h)valovito progaste raže (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES 6 in 10;

(i)navadnega goslaša (Rhinobatos rhinobatos) v vodah Unije in Sredozemskem morju;

(j)orjaškega kitovca (Rhincodon typus) v vseh vodah Unije; in

(k)globokomorskih vrst, navedenih v Prilogi IA, del D, v vodah Unije podobmočij ICES 6 do 10 ter območij CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2. Poleg tega v vodah Unije podobmočja ICES 4, kadar je določeno v navedeni prilogi.

2.Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavka 1 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.

NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE

Člen 58
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 59
Prehodne določbe

Členi 9 do 13, 15 do 20, 24, 27, 38, 39, 44, 47, 48 in 57 te uredbe se v letu 2026 še naprej smiselno uporabljajo do začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2026.

Člen 60
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025.

Vendar:

(a)člen 12(1) se uporablja od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025 ali do datuma, ko se začne uporabljati delegirani akt, sprejet v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) 2019/1241, ki spreminja Prilogo VII, del A, k navedeni uredbi glede najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za polaka na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1, kar nastopi prej;

(b)člen 13(1) do (7) se uporablja od 1. aprila 2025 do 31. marca 2026;

(c)člena 17 in 18 se uporabljata od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025 ali do datuma, ko se začnejo uporabljati delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) 2019/1241, ki spreminja prilogi VI in VII k navedeni uredbi glede tehničnih ukrepov, ki se uporabljajo za Keltsko morje, Irsko morje in zahodno od Škotske, ter tehničnih ukrepov za okatega ribona na podobmočjih ICES 6 do 8, kar nastopi prej;

(d)člen 23 se uporablja od 1. januarja 2025 do 31. januarja 2026;

(e)člen 28(2) se uporablja od 17. decembra 2024 do 31. decembra 2024;

(f)člen 30 in Priloga VII se uporabljata od 1. decembra 2024 do 30. novembra 2025;

(g)člen 35(1), točka (a), se uporablja od 1. januarja 2025 do 19. januarja 2026;

(h)Oddelek 12 se preneha uporabljati na dan, ko se začne uporabljati uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ustreznih ukrepov;

(i)priloge IA do IJ in IL se prav tako uporabljajo leta 2026, kadar je to določeno v navedenih prilogah;

(j) Priloga IA, del B, tabele 116 do 118, opomba 1, se uporabljajo od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025 ali do datuma, ko se začne uporabljati delegirani akt, sprejet v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z odstopanjem od obveznosti iztovarjanja za trneža, kar nastopi prej;

(l)Priloga IK se uporablja od 1. decembra 2024 do 30. novembra 2025, kadar je to določeno v navedeni prilogi;

(m)prilogi IM in XI se uporabljata od 1. junija 2025 do 31. maja 2026;

(n)Priloga II se uporablja od 1. februarja 2025 do 31. januarja 2026;

(o)omejitve ulova in napora, določene s to uredbo za leto 2025 in, kadar je tako določeno v tej uredbi, tudi za leto 2026, se še naprej uporabljajo v letu 2026, po potrebi pa tudi v letu 2027, in sicer izključno za:

(i)izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(ii)odbitke in ponovne dodelitve na podlagi člena 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(iii)količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013; in

(iv)odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1380/oj ).

(2)    Uredba (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/973/oj ).

(3)    Uredba (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi uredb (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (UL L 83, 25.3.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/472/oj ).

(4)     https://www.ices.dk/advice/Pages/Latest-Advice.aspx

(5)    Glej zlasti dokument Pristop ICES k mnenju o ribolovnih možnostih;    
https://doi.org/10.17895/ices.advice.22240624.v2 .

(6)    Sklep Sveta (EU) 2021/1875 z dne 22. oktobra 2021 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom za dogovor o celotnih dovoljenih ulovih (UL L 378, 26.10.2021, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2021/1875/oj ).    Sklep Sveta (EU) 2023/2900 z dne 11. decembra 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Komisiji za ribištvo severovzhodnega Atlantika, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/865 (UL L, 2023/2900, 29.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2900/oj ).    Sklep Sveta (EU) 2023/2807 z dne 11. decembra 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodni komisiji za ohranitev tunov v Atlantiku, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/868 (UL L, 2023/2807, 15.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2807/oj ). Sklep Sveta (EU) 2023/2812 z dne 11. decembra 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Komisiji za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki, ter razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/867 (UL L, 2023/2812, 15.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2812/oj ).Sklep Sveta (EU) 2023/2901 z dne 11. decembra 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Komisiji za tune v Indijskem oceanu, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/860 (UL L, 2023/2901, 29.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2901/oj ).Sklep Sveta (EU) 2023/2826 z dne 11. decembra 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Regionalni organizaciji za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/859 (UL L, 2023/2826, 29.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2826/oj ).`    Sklep Sveta (EU) 2024/366 z dne 16. januarja 2024 o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Medameriški komisiji za tropske tune in Zasedanju pogodbenic Sporazuma o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov, ter o razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/812 (UL L, 2024/366, 19.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/366/oj ).Sklep Sveta (EU) 2023/2823 z dne 11. decembra 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Organizaciji za ribištvo jugovzhodnega Atlantika, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/861 (UL L, 2023/2823, 15.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2823/oj ).Sklep Sveta (EU) 2023/2810 z dne 11. decembra 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Komisiji za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC), in razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/862 (UL L, 2023/2810, 15.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2810/oj ). Sklep Sveta (EU) 2023/2828 z dne 11. decembra 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na Letni konferenci pogodbenic Konvencije o ohranjanju in upravljanju virov saja v osrednjem Beringovem morju, in o razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/866 (UL L, 2023/2828, 15.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2828/oj ).Sklep Sveta (EU) 2023/2888 z dne 11. decembra 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Sporazumu o ribolovu v južnem Indijskem oceanu, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/858 (UL L, 2023/2888, 21.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2888/oj ).Sklep Sveta (EU) 2023/2801 z dne 11. decembra 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Organizaciji za ribištvo severozahodnega Atlantika, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/863 (UL L, 2023/2801, 19.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2801/oj ). Sklep Sveta (EU) 2024/395 z dne 16. januarja 2024 o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Razširjeni komisiji Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna, ter razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/824 (UL L, 2024/395, 24.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/395/oj ).Sklep Sveta (EU) 2023/2826 z dne 11. decembra 2023 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Regionalni organizaciji za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/859 (UL L, 2023/2826, 29.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2826/oj ). Sklep Sveta (EU) 2022/392 z dne 3. marca 2022 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Komisiji za ribištvo severnega Pacifika (UL L 79, 9.3.2022, str. 31, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/392/oj ).

(7)    Uredba Sveta (EU) 2024/257 z dne 10. januarja 2024 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leta 2024, 2025 in 2026, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o spremembi Uredbe (EU) 2023/194 (UL L, 2024/257, 11.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/257/oj ).

(8)    Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1996/847/oj ).

(9)    „Blim“ je referenčna točka za biomaso drstitvenega staleža, pod katero se lahko zmanjša reproduktivna sposobnost.

(10)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.25019351.v1     https://doi.org/10.17895/ices.advice.25019162.v1  

(11)    „Točkovna vrednost FMSY“ kot vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah dosega dolgoročni MSY.

(12)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.25019306.v1  

(13)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.24212058.v1  

(14)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.25019345.v1     https://doi.org/10.17895/ices.advice.25019318.v1  

(15)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.25019396.v1  

(16)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.25019435.v1  

(17)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.25019684.v1  

(18)    MSY Btrigger je raven biomase, pod katero je treba sprejeti ukrep upravljanja za obnovo staleža nad ravnjo, ki dolgoročno omogoča MSY.

(19)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.25019666.v1  

(20)    „Vrsta, ki omejuje ribolov“ je vrsta brez kvote, zaradi katere mora eno ali več ribiških plovil prenehati z ribolovom, tudi če imajo še vedno kvoto za druge vrste.

(21)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.25019312.v1  

(22)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.25019186.v1  

(23)    Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L 149, 30.4.2021, str. 10, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2021/689(1)/oj ).

(24)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.21828435.v1

(25)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.21907860.v1

(26)     https://doi.org/10.17895/ices.advice.19902958  

(27)    Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (UL L 248, 22.9.2007, str. 17, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2007/1100/oj ).

(28)    Uredba Sveta (EU) 2023/194 z dne 30. januarja 2023 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024 (UL L 28, 31.1.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/194/oj ).

(29)    Uredba Sveta (EU) 2024/257 z dne 10. januarja 2024 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leta 2024, 2025 in 2026, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o spremembi Uredbe (EU) 2023/194 (UL L, 2024/257, 11.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/257/oj ).

(30)    Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/56/oj ).

(31)    Staleži iz člena 1(1) večletnega načrta za Severno morje in zahodne vode.

(32)    Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1224/oj ).

(33)    Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1380/oj ).

(34)    Uredba (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/973/oj ).

(35)    Uredba (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi uredb (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (UL L 83, 25.3.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/472/oj ).

(36)    Blim je biomasa, pod katero se lahko zmanjša reproduktivna sposobnost.

(37)    MSY Btrigger je raven biomase, pod katero je treba sprejeti ukrep upravljanja za obnovo staleža nad ravnjo, ki dolgoročno omogoča MSY.

(38)    „Točkovna vrednost FMSY“ kot vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah dosega dolgoročni MSY.

(39)    Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (UL L 248, 22.9.2007, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/1100/oj ).

(40)    Uredba Sveta (EU) 2023/194 z dne 30. januarja 2023 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024 (UL L 28, 31.1.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/194/oj ).

(41)    Uredba Sveta (EU) 2024/257 z dne 10. januarja 2024 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leta 2024, 2025 in 2026, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o spremembi Uredbe (EU) 2023/194 (UL L, 2024/257, 11.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/257/oj ).

(42)    Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1996/847/oj ).

(43)    Uredba (EU) 2023/2053 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembi uredb (ES) št. 1936/2001, (EU) 2017/2107 in (EU) 2019/833 ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/1627 (UL L 238, 27.9.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2053/oj ).

(44)    Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1224/oj ).

(45)    UL L 149, 30.4.2021, str. 10, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2021/689(1)/oj .

(46)    Sklep Sveta (EU) 2021/1875 z dne 22. oktobra 2021 o stališču, ki se v imenu Unije zastopa na letnih posvetovanjih z Združenim kraljestvom za dogovor o celotnih dovoljenih ulovih (UL L 378, 26.10.2021, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2021/1875/oj ).

(47)    UL L 175, 18.5.2021, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2021/793/oj .

(48)    Sklep Sveta 87/277/EGS z dne 18. maja 1987 o dodelitvi možnega ulova trsk na območju Spitsbergena in Bear Islanda ter na razdelku 3M, kakor je opredeljeno v Konvenciji NAFO (UL L 135, 23.5.1987, str. 29, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/1987/277/oj ).

(49)     Sklep Sveta (EU) 2015/1565 z dne 14. septembra 2015 o odobritvi, v imenu Evropske unije, Izjave o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah EU za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane (UL L 244, 19.9.2015, str. 55, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2015/1565/oj ).

(50)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj ).

(51)    Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1241/oj ).

(52)    Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/218/oj ).

(53)    UL L 252, 5.9.1981, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/convention/1981/691/oj . Unija je odobrila Konvencijo CCAMLR s Sklepom Sveta 81/691/EGS z dne 4. septembra 1981 o sklenitvi Konvencije o ohranjanju antarktičnih živih morskih virov (UL L 252, 5.9.1981, str. 26, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/1981/691/oj ).

(54)    Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/216/oj ).

(55)    UL L 224, 16.8.2006, str. 24, ELI: http://data.europa.eu/eli/convention/2005/26/oj. Unija je odobrila Konvencijo o krepitvi Medameriške komisije za tropskega tuna s Sklepom Sveta 2006/539/ES z dne 22. maja 2006 o sklenitvi Konvencije o krepitvi Medameriške komisije za tropskega tuna, ustanovljene leta 1949 s konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko, v imenu Evropske skupnosti (UL L 224, 16.8.2006, str. 22, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2006/539/oj ).

(56)    UL L 162, 18.6.1986, str. 34, ELI: http://data.europa.eu/eli/convention/1986/238(1)/oj. Unija je pristopila k ICCAT s Sklepom Sveta 86/238/EGS z dne 9. junija 1986 o pristopu Skupnosti k Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku, kakor je bila spremenjena s Protokolom, priloženim k Sklepni listini Konference pooblaščencev držav pogodbenic konvencije, ki je bila podpisana 10. julija 1984 v Parizu (UL L 162, 18.6.1986, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/1986/238/oj ).

(57)    UL L 236, 5.10.1995, str. 25, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1995/399/oj. Unija je pristopila k IOTC s Sklepom Sveta 95/399/ES z dne 18. septembra 1995 o pristopu Skupnosti k Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tuna v Indijskem oceanu (UL L 236, 5.10.1995, str. 24, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/1995/399/oj ).

(58)    Uredba (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o ulovu in aktivnosti s strani držav članic, ki izvajajo ribolov v severozahodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 42, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/217/oj ).

(59)    UL L 378, 30.12.1978, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/convention/1978/3179/oj. Unija je pristopila h Konvenciji NAFO z Uredbo Sveta (EGS) št. 3179/78 z dne 28. decembra 1978 o Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika, ki jo je sklenila Evropska gospodarska skupnost (UL L 378, 30.12.1978, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1978/3179/oj ).

(60)    UL L 55, 28.2.2022, str. 14. Unija je h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v severnem Tihem oceanu pristopila s Sklepom Sveta (EU) 2022/314 z dne 15. februarja 2022 o pristopu Evropske unije h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v severnem Tihem oceanu (UL L 55, 28.2.2022, str. 12, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/314/oj ).

(61)    UL L 234, 31.8.2002, str. 40, ELI: http://data.europa.eu/eli/convention/2001/319/oj. Unija je odobrila Konvencijo SEAFO s Sklepom Sveta 2002/738/ES z dne 22. julija 2002 o sklenitvi Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku s strani Evropske skupnosti (UL L 234, 31.8.2002, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2002/738/oj ).

(62)    UL L 196, 18.7.2006, str. 15, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2006/496/oj .Unija je odobrila SIOFA s Sklepom Sveta 2008/780/ES z dne 29. septembra 2008 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Sporazuma o ribolovu za južni Indijski ocean (UL L 268, 9.10.2008, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2008/780/oj ).

(63)    UL L 67, 6.3.2012, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/convention/2012/130/oj. Unija je odobrila Konvencijo SPRFMO s Sklepom Sveta 2012/130/EU z dne 3. oktobra 2011 o sklenitvi Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu v imenu Evropske unije (UL L 67, 6.3.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2012/130(1)/oj ).

(64)    UL L 32, 4.2.2005, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/convention/2005/75/oj. Unija je pristopila k WCPFC s Sklepom Sveta 2005/75/ES z dne 26. aprila 2004 o pristopu Skupnosti h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (UL L 32, 4.2.2005, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2005/75(1)/oj ).

(65)    Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2403/oj ).

(66)    Vse vrste pridnenih vlečnih mrež (OTB, OTT, PTB, TBB, TBN, TBS in TB).

(67)    Vse vrste potegalk (SSC, SDN, SPR, SV, SB in SX).

(68)    Ves ribolov s parangali ali ribiškimi palicami ali vrvicami (LHP, LHM, LLD, LL, LTL, LX in LLS).

(69)    Vse zabodne mreže na kolih in pasti (GTR, GNS, GNC, FYK, FPN in FIX).

(70)    Kode orodja: OTB, OTT, OT, TBN, TBS, TB, TX, PTB, SDN, SSC, SX, LL in LLS.

(71)    Kode orodja: OTB, OTT, OT, TBN, TBS, TB, TX in PTB.

(72)    Uredba (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter spremembi uredb Sveta (ES) št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007 (UL L 315, 30.11.2017, str. 1).

(73)    Uredba Sveta (ES) št. 601/2004 z dne 22. marca 2004 o nekaterih nadzornih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na območju Konvencije o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki ter o razveljavitvi uredb (EGS) št. 3943/90, (ES) št. 66/98 in (ES) št. 1721/1999 (UL L 97, 1.4.2004, str. 16).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 31.10.2024

COM(2024) 506 final

PRILOGA

k

Predlogu Uredbe Sveta

o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leti 2025 in 2026, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije

SEZNAM PRILOG

PRILOGA I

TAC, KI SE UPORABLJAJO ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO TAC, PO VRSTAH IN OBMOČJIH

V tabelah iz prilog so določeni TAC in kvote (v tonah žive teže, razen kadar je drugače določeno) po staležih ter po potrebi pogoji, ki so funkcionalno povezani z njimi.

Za vse ribolovne možnosti iz prilog veljajo pravila iz Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter zlasti členov 33 in 34 navedene uredbe.

Če ni drugače navedeno, ribolovna območja iz prilog pomenijo območja ICES. Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu znanstvenih imen vrste. Samo znanstvena imena opredeljujejo vrste za regulativne namene.

Za namene te uredbe je za lažje sklicevanje spodaj primerjalna tabela znanstvenih in splošnih imen vrst iz prilog k tej uredbi. Priloge IA do IL so del Priloge I.

Primerjalna tabela znanstvenih in splošnih imen vrst iz prilog k tej uredbi

PRILOGA IA

SKAGERRAK, KATTEGAT, PODOBMOČJA ICES 1 DO 10, 12 IN 14, VODE UNIJE OBMOČJA CECAF, VODE FRANCOSKE GVAJANE

DEL A

Avtonomni staleži Unije