Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbo 1: Digitalne storitve za končne uporabnike

Z naložbo se izvajajo medsebojno povezani projekti, da bi se povečalo število storitev e-uprave, ki so na voljo prek portalov državljanov in podjetnikov, ter število predhodno izpolnjenih obrazcev na podlagi informacij, shranjenih v informacijskem sistemu v javni upravi. Cilj naložbe je poenostaviti dostop državljanov in podjetij do digitalnih javnih storitev prek enotne platforme združenih portalov in do povezovanja informacijskih sistemov. Posledično bo končnim uporabnikom prek enotne platforme za prijavo na voljo večje število digitalnih storitev, število predhodno izpolnjenih obrazcev in elektronske predložitve javni upravi pa se bo povečalo.

Ta naložba se zaključi do 31. marca 2026.

Naložbo 2: Razvoj odprtih podatkov in javnega sklada za podatke

Naložbe financirajo projekte, namenjene izboljšanju kakovosti nacionalnega kataloga odprtih podatkov: objava seznamov kod, ki se uporabljajo v javni upravi v javnih podatkovnih zbirkah, razvoj nacionalnega kataloga odprtih podatkov in izboljšanje orodij za povečanje števila proizvajalcev odprtih podatkov v javni upravi, ki objavljajo odprte podatke v nacionalnem katalogu odprtih podatkov.

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 3: Digitalne storitve za pravosodje

Cilj naložbe je povečati preglednost nacionalnega pravosodnega sistema z vzpostavitvijo pravosodnega portala, ki izpolnjuje zahteve glede kibernetske varnosti ter končnim uporabnikom zagotavlja spletne storitve in dostop do informacij. Ta portal je povezan s portalom za državljane. Poleg tega se preglednost in učinkovitost še povečata z opremljanjem dvoran za sodne obravnave z avdiovizualnimi snemalniki podatkov, da se omogoči digitalizacija evidenc sodnih obravnav.

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2023.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
1	Reforma 1: Pogoji za kakovostno upravljanje zbirke podatkov in zagotavljanje nadzorovanega dostopa do podatkov	Mejnik	Dokončanje revizije podatkov na ravneh centralne vlade in sprejetje konceptualnega dokumenta „Strategija nadzorovanega dostopa do podatkov za zagotovitev pogojev za kakovostno upravljanje zbiranja podatkov javne uprave“ s strani vlade, ki je podlaga za novo zakonodajo o upravljanju podatkov	Zaključek revizije podatkov centralnih vladnih organov (skupaj 32 institucij) in sprejetje strateškega konceptualnega dokumenta s strani vlade				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Revizija podatkov in posledična strategija sta podlaga za pripravo zakonodajnih sprememb za vključitev dobrega upravljanja podatkov v javno upravo v skladu z načeli FAIR in predvidenim evropskim aktom o upravljanju podatkov.
2	Reforma 1: Pogoji za kakovostno upravljanje zbirke podatkov in zagotavljanje nadzorovanega dostopa do podatkov	Tarča	Uvedba novih metodologij upravljanja podatkov v javni upravi		Število organov javne uprave	0	32	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Standarde za dobro upravljanje podatkov v skladu z načelom FAIR, ki jih je treba razviti za uporabo v javni upravi in jih sprejmejo in izvajajo organi.
3	Reforma 2: storitve e-zdravja	Mejnik	Opredelitev standardov interoperabilnosti v skladu z evropskim okvirom interoperabilnosti za e-zdravje in opredelitev pravil, ki urejajo telemedicino	Sprejetje standardov in pravil s strani ministrstva za zdravje				V1	2022	Ukrep določa standarde, pravila in zahteve, ki urejajo interoperabilnost izvajalcev zdravstvenega varstva, in služi kot podlaga za prilagoditev zdravstvenih sistemov. Za določitev pogojev za opravljanje teh storitev se določijo pravila, ki urejajo telemedicinske storitve.
4	Reforma 2: storitve e-zdravja	Tarča	Število novih storitev telemedicine, ki so bile uvedene in na voljo pacientom		Številka	0	5	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Nove storitve telemedicine so bile razvite in na voljo pacientom po odobritvi izvedbe projekta s strani ministrstva za zdravje.
5	Reforma 2: storitve e-zdravja	Tarča	Zaključek projektov za izvajanje novih digitalnih zdravstvenih storitev		Številka	1	8	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Dokončani projekti vključujejo pametno karanteno 2.0; spodbujanje digitalnih zdravstvenih storitev; rešitve portala e-zdravja in sekundarna uporaba zdravstvenih podatkov. Ti projekti vodijo k uvedbi naslednjih storitev: (1)uradni list o dejavnostih, (2) Katalog digitalnih storitev (3) Referenčni register zdravstvenih delavcev (4) Referenčni register pacientov, (5) Storitve identifikacije/avtentikacije za paciente in zdravstvene delavce, (6) Informacijske storitve za paciente, (7) Referenčni register izvajalcev zdravstvenih storitev.
6	Reforma 2: storitve e-zdravja	Tarča	Povezava izvajalcev zdravstvenega varstva s sistemom interoperabilnosti v skladu s pravili o interoperabilnosti za storitve e-zdravja			0	15	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Ukrep bi moral privesti do povezave izvajalcev zdravstvenega varstva z interoperabilnim sistemom v skladu s pravili o interoperabilnosti za storitve e-zdravja.
7	Naložbo 1: Digitalne storitve za končne uporabnike	Mejnik	Polno delovanje enotnega digitalnega portala	Začetek delovanja enotnega digitalnega portala, ki zagotavlja storitve državljanom in podjetjem				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Enotna platforma za državljane in podjetja, ki bo omogočala vsaj: predložitev začetne prošnje za sprejem na javno visokošolsko ustanovo; zahtevek za določitev zakonodaje, ki se uporablja, v skladu z naslovom II Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti; zahtevek za pokojnino iz obveznih sistemov; vloga za financiranje visokošolskega izobraževanja, na primer v obliki štipendije in posojila javnega organa ali institucije.
8	Naložbo 1: Digitalne storitve za končne uporabnike	Mejnik	Dokončanje novih informacijskih sistemov	Uspešna nadgradnja obstoječih sistemov in razvoj novih sistemov				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Dokončanje novih informacijskih sistemov za naslednje projekte: DOP – Podatkovna zbirka o obveznostih obveščanja, seznam forenzičnih izvedencev in tolmačev, območje odjemalca, ustanovitev organa za registracijo na ministrstvu za notranje zadeve.
9	Naložbo 1: Digitalne storitve za končne uporabnike	Mejnik	Polno delovanje štirih informacijskihstebel	Začetek delovanja štirih razvitih informacijskih sistemov, ki zagotavljajo storitve končnim uporabnikom				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Zaključijo se vsaj naslednji projekti: Razvoj digitalnega registra; Enotni portal kontrolnih evidenc (JePEK); SIS_2 Orodja za centralno obdelavo statističnih podatkov; Portal NUKIB.
10	Naložbo 1: Digitalne storitve za končne uporabnike	Tarča	Dokončanje navedenih projektov, zaradi česar se je povečalo število izpolnjenih obrazcev, ki jih fizične in pravne osebe pošiljajo državnim organom na digitalni način (prek portalov ali digitalnih poštnih predalov)		Številka	13 942 722	27 885 444	V1	2026	Ukrepi bodo privedli do 100-odstotnega povečanja števila elektronskih izpolnjenih obrazcev, predloženih prek portalov in podatkovnih poštnih predalov, v obdobju enega leta glede na referenčno osnovo za leto 2019. To se doseže z dokončanjem naslednjih osnovnih projektov: izvajanje zakonodajnih sprememb v informacijskem sistemu za katastre nepremičnin (ISKN); nove digitalne storitve za male organizacije; Digitalne storitve v okviru integriranega informacijskega sistema češke uprave za socialno varnost (IIS ČSSZ); Sistem pregleda naložb; Nacionalno elektronsko orodje; Uradni list za javna naročila; Seznam kvalificiranih dobaviteljev; Portal za podjetnike; Portal javne uprave 2.0 (portal državljanov); SIS1_Enotna točka zbiranja – enotni vmesnik za zagotavljanje podatkov; Storitve tehničnega in patentnega informacijskega sistema; elektronska oddaja zadeve oddelku za okolje; priprava predložitev češki upravi za socialno varnost in povezava z digitalnimi storitvami do javne uprave; nadaljnji razvoj češke uprave za socialno varnost – informacijski in komunikacijski vmesnik – rešitev enotnega portala za delo in socialne zadeve ter njena povezava digitalne storitve z javno upravo; razvoj novih spletnih predstavitev za ministrstvo za zunanje zadeve.
11	Naložbo 2: Razvoj odprtih podatkov in javnega sklada za podatke	Mejnik	Razširitev nacionalnega kataloga odprtih podatkov z naprednimi funkcijami	Popolnoma delujoč nacionalni katalog odprtih podatkov z naprednimi funkcijami in storitvami,				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	V nacionalnem katalogu odprtih podatkov se na enem mestu registrirajo in objavijo odprti in javni podatki ter informacije celotne javne uprave. Ima napredne funkcije za iskanje, povečanje števila katalogiziranih podatkov in storitev, vključno z objavo šifrantov v skladu javnih podatkov.
12	Naložbo 2: Razvoj odprtih podatkov in javnega sklada za podatke	Tarča	Povečanje števila proizvajalcev odprtih podatkov v javni upravi, ki objavljajo odprte podatke v nacionalnem katalogu odprtih podatkov		Število novih javnih subjektov	23	100	ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Cilj bo privedel do povečanja števila 77 novih subjektov, ki objavljajo odprte podatke v javni upravi.
245	Naložbo 2: Razvoj odprtih podatkov in javnega sklada za podatke	Tarča	Povečanje števila novih ali izboljšanih naborov odprtih podatkov, objavljenih v nacionalnem katalogu odprtih podatkov		Število podatkovnih nizov	0	125	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	125 novih ali izboljšanih naborov odprtih podatkov (seznami kod, zavezujoči podatki, statistični podatki), objavljeni v nacionalnem katalogu odprtih podatkov.
13	Naložba 3: Digitalne storitve za pravosodje	Mejnik	Uvedba nove tehnološke platforme pravosodnega portala, ki državljanom omogoča dostop do digitalnih storitev in je povezana z osrednjim portalom za državljane	Posodobitev in polno delovanje pravosodnega portala z razširjenimi funkcijami				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Ukrep bo vzpostavil nov portal za pravosodje, povezan s portalom državljanov. Funkcionalnosti in zasnova se opredelijo na podlagi ocene potreb in raziskav med uporabniki. Preoblikovanje portala Justice.cz se izvaja v osmih svežnjih tematsko podobnih spletnih strani. Pričakuje se, da bo vsak paket sestavljen iz faze ankete, usmerjene v uporabnika, in faze zasnove vsebine.
14	Naložba 3: Digitalne storitve za pravosodje	Tarča	Oprema sodnih dvoran z avdiovizualnimi snemalniki podatkov		Število sodnih dvoran	370	1100	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Z ukrepom se zagotovi avdiovizualna oprema za sodne dvorane, da se omogoči digitalno snemanje obravnav in postopki za večjo preglednost.

A.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 4: Digitalne storitve za končne uporabnike na socialnem področju

Naložba vključuje nadgradnjo samopostrežnega portala za urad za delo z vzpostavitvijo območja odjemalca II, ki uvaja nove funkcije za končne uporabnike. Zlasti podpira spletno prijavo za stanovanjske dodatke, popolno elektronsko izmenjavo podatkov s končnimi uporabniki in izbrane postopke v programu zaposlovanja.

Ta naložba se izvede do 30. junija 2026.

A.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št. NUM.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Ključna točka/ciljni cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

246

Naložba 4: Digitalne storitve za končne uporabnike na socialnem področju

Mejnik

Nadgrajen samopostrežni portal za urad za delo – cona odjemalca II

Začetek delovanja posodobljenega samopostrežnega portala za urad za delo

2026

Nadgrajen samopostrežni portal za urad za delo deluje in podpira naslednje funkcije:

— Spletni zahtevek za stanovanjske dodatke,

— Popolna elektronska izmenjava podatkov s končnimi uporabniki,

— Izbrane postopke v programu zaposlovanja.

B. KOMPONENTA 1.2: Digitalni sistemi javne uprave

Namen te komponente češkega načrta za okrevanje in odpornost je obravnavati izziv krepitve digitalne preobrazbe v češki javni upravi ter spodbujanja sodelovanja in izmenjave med javnimi institucijami.

Njegov cilj je zagotoviti razvoj medsebojno povezanega nabora podatkov informacijskih sistemov javne uprave ter podpreti in omogočiti komponento 1.1, ki podpira širitev storitev e-uprave, ki se zagotavljajo končnim uporabnikom. Komponenta razvija osrednje registre, vključno z zdravstvenimi registri, ter povezuje podatkovne zbirke javne uprave in ustrezne informacijske sisteme, da se zmanjša zapletenost postopkov za podjetja in državljane ter zagotovi varna izmenjava podatkov v javni upravi.

Cilj izvajanja reform v okviru te komponente je zagotoviti standardiziran in skladen pristop k razvoju informacijskih sistemov programa v javni upravi. Prek kompetenčnih centrov zagotavljajo strokovno znanje in svetovalne storitve. Prav tako razvijejo in konsolidirajo razdrobljene zdravstvene registre, da jih pripravijo na zagotavljanje skupnih storitev in izmenjavo informacij.

Naložbe se osredotočajo na razvoj in povezovanje temeljnih registrov, spodbujanje medsebojnega povezovanja in posodabljanja informacijskih sistemov, povezanih s starostjo, naložbe v opremo in infrastrukturo za storitve e-pravosodja ter izboljšanje kibernetske varnosti javne uprave.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo 2019 3, v skladu s katerim Češkaekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotoča na digitalno infrastrukturo, priporočilo za posamezno državo2020 1, v skladu s katerim Češka okrepi uvajanje storitev e-zdravja, in priporočila za posamezno državo 2020 3, v skladu s katerim Češka podpira mala in srednja podjetja z zmanjšanjem upravnega bremena in osredotoča naložbe na digitalni prehod.

B.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 1: Razvoj in izboljšanje individualnih informacijskih sistemov

Naložba podpira projekte, katerih cilj je posodobitev, izboljšanje in povezovanje zalednih informacijskih sistemov, povezanih s starostjo, da se omogoči zagotavljanje novih in izboljšanih storitev za državljane in podjetja na področjih politike zaposlovanja, socialne varnosti, zdravniških pregledov, statistike, potnih listov, vizumov in storitev, kot je predvideno v komponenti 1.1. Ti projekti vodijo k razvoju ali izboljšanju skupno najmanj desetih informacijskih sistemov.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložbo 2: Razvoj temeljnih registrov in zmogljivosti za e-upravo

Naložba je namenjena vzpostavitvi in nadgradnji temeljnih registrov na Češkem, zlasti registra posameznikov, registra prebivalstva, registra pravic in obveznosti, registra teritorialnih identifikacij, naslovov in nepremičnin ter informacijskega sistema ORG, ter vključuje razvoj informacijskega sistema za skupne storitve, ki povezuje podatke iz različnih informacijskih sistemov v medsebojno povezano zbirko podatkov. To se doseže z dvajsetimi medsebojno povezanimi projekti. Podprti projekti poleg registrov vključujejo nov podatkovni center, razvoj oblaka e-uprave za računalniške storitve in razvoj tehnološke infrastrukture javne uprave.

Ta naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 3: Kibernetska varnost

Cilj naložbe je povečati kibernetsko varnost infrastrukture IKT in informacijskih sistemov v javni upravi in zdravstvu na podlagi akta o kibernetski varnosti v skladu z nacionalno strategijo za kibernetsko varnost. Ukrep vključuje projekte za i) posodobitev in razširitev zmogljivosti policijskih sil na Češkem za odkrivanje in prepoznavanje varnostnih incidentov in incidentov na področju IKT ter odzivanje nanje ter ii) povečanje kibernetske varnosti vsaj 87 informacijskih sistemov.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 1: Pristojni centri za podporo e-upravi, kibernetski varnosti in e-zdravju

Z reformo se vzpostavijo kompetenčni centri za e-upravo, ki zagotavljajo smernice, strokovno znanje, svetovalne storitve in skupne standarde v celotni javni upravi, da se zagotovi usklajeno izvajanje ukrepov za digitalizacijo in posodobitev informacijskih sistemov, predvidenih v okviru komponent 1.1 in 1.2. To se izvaja prek treh kompetenčnih centrov (kibernetska varnost; e-zdravje; strokovni centri za e-upravo), ki so vključeni v javno upravo in zagotavljajo podporo javnim organom na področjih analize, arhitekture sistema, uporabniških izkušenj in zasnove uporabniškega vmesnika, rešitev kibernetske varnosti ali portalnih rešitev ter vodenja projektov.

Ta reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Razvoj sistemov, ki podpirajo e-zdravje

Reforma bo pospešila in olajšala vzpostavitev skladne infrastrukture e-zdravja, vključno s stabilizacijo in standardizacijo zbirke zdravstvenih podatkov. Ukrep je razdeljen na več medsebojno povezanih projektov za izvajanje referenčnih registrov ponudnikov zdravstvenih storitev, zdravstvenih delavcev in pacientov, povezanih z referenčnimi registri e-uprave; zdravstveni registri higienskih storitev in zdravstveni registri onkoloških, srčno-žilnih in drugih bolezni; projekt za vzpostavitev informacijskega sistema za podporo upravljanju higienskih storitev na Češkem; razširitev obstoječe funkcionalnosti e-recepta z vključitvijo receptov za narkotične droge in psihotropne snovi ter uvedbo storitve elektronskih kuponov, izgradnjo infrastrukture, ki podpira sistem oskrbe pacientov z redkimi boleznimi. Ukrep vključuje tudi zagotavljanje programov usposabljanja za razširitev uporabe e-zdravja in digitalnih storitev v zdravstvenem sektorju, namenjenih predvsem zdravstvenemu osebju.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4: Ustvarjanje pogojev za digitalno pravosodje

Cilj naložbe je posodobiti delovno okolje pravosodnega sistema in omogočiti nadaljevanje dela v času omejenih fizičnih stikov, s čimer bi se povečala odpornost nacionalnega pravosodnega sistema. Naložbo sestavljajo trije medsebojno povezani projekti, ki vključujejo i) analizo uporabe podatkov in evidentiranje potreb digitalizacije v pravosodnem sektorju, skupaj z uvedbo podatkovnega skladišča in povečano zmogljivostjo shranjevanja, ii) povečanje zmogljivosti infrastrukture, ki omogoča oddaljeni dostop, in iii) povečanje števila opremljenih videokonferenčnih dvoran za sodstvo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

B.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
15	Naložbo 1: Razvoj informacijskih sistemov	Mejnik	Izvajanje in delovanje sistemov CzechPOINT 2.0 in CAAIS	Sistem CzechPOINT 2.0 (v zvezi z državljani in uradniki) in osrednji avtentikacijski prostor javne uprave, t. i. CAAIS (za uradnike), delujeta				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Mejnik izvaja sistem CzechPOINT 2.0, ki javnosti zagotavlja vrsto storitev s pomočjo, izvlečke iz informacijskih sistemov javne uprave in možnost predložitve izpolnjenih obrazcev državni upravi ali komunikacije z njo. Mejnik vključuje tudi informacijski sistem za centralno avtentikacijo (imenovan CAAIS). Šteje se, da je mejnik izpolnjen, ko se oba dela izvajata in sta na voljo končnim uporabnikom.
16	Naložbo 1: Razvoj informacijskih sistemov	Mejnik	Uspešna nadgradnja in delovanje e-potnega lista (sistem e-potnine) in vizumskega sistema EVC2	Sprememba sistema e-Pasy v skladu s spremenjenim zakonom o potnih listinah in nadgradnja vizumskega sistema EVC2				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Informacijski sistem ePasy dnevnega reda se spremeni v skladu s spremembo Zakona o potnih listinah št. 329/1999 zb. in je na voljo končnim uporabnikom. Vizumski sistem EVC2 se nadgradi s funkcijami vizumov za kratkoročno in dolgoročno bivanje v skladu s sistemom vstopa/izstopa (SVI) in je na voljo za testiranje v skladu s programom euINIS.
17	Naložbo 1: Razvoj informacijskih sistemov	Mejnik	Uspešno delovanje integriranega sistema za tujce, ki zmanjšuje upravno breme za tujce in javne uslužbence	Nov integriran sistem za tujce deluje in zagotavlja storitve končnim uporabnikom				V1	2026	S tem mejnikom se vzpostavi nov integriran sistem za tujce (ICAS), ki bo tujcem, registriranim na Češkem, omogočil upravljanje njihovih zadev, povezanih z prebivanjem, prek novih digitalnih storitev za stranke v javni upravi v zadevnem oddelku.
18	Naložbo 1: Razvoj informacijskih sistemov	Tarča	Sklepanje pogodb za izvedbo navedenih projektov informacijskih sistemov, ki so zaledna podlaga za razvoj informacijskih sistemov za javno upravo		Številka	0	8	V2	2024	Cilj se doseže s sklepanjem pogodb za vsaj naslednje projekte: 1. Centralizacija sistema za samozaposlene osebe 2. Elektronska izmenjava podatkov o socialni varnosti 3. Rešitev portala in obrazcev za ministrstvo za notranje zadeve 4. Služba za zdravniško ocenjevanje 5. Optimizacija odložišča podatkov za upravljanje socialne varnosti 6. Podatkovna zbirka odločb in sodni anonimizator 7. Osrednja avtentikacijska točka za češki statistični urad in vključitev statističnih registrov v povezano zbirko podatkov 8. Informacijski sistem muzejskih zbirk
19	Naložbo 1: Razvoj informacijskih sistemov	Tarča	Uspešno delovanje novih ali nadgrajenih informacijskih sistemov javne uprave (zaključek projektov, za katere so bile sklenjene pogodbe v okviru cilja 18)		Številka	0	8	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Novi ali nadgrajeni informacijski sistemi se dokončajo vsaj na podlagi naslednjih projektov: 1. Centralizacija sistema za samozaposlene osebe 2. Elektronska izmenjava podatkov o socialni varnosti 3. Rešitev portala in obrazcev za ministrstvo za notranje zadeve 4. Služba za zdravniško ocenjevanje 5. Optimizacija odložišča podatkov za upravljanje socialne varnosti 6. Podatkovna zbirka odločb in sodni anonimizator 7. Osrednja avtentikacijska točka za češki statistični urad in vključitev statističnih registrov v povezano zbirko podatkov 8. Informacijski sistem muzejskih zbirk
20	Naložbo 2: Razvoj temeljnih registrov in zmogljivosti za e-upravo	Mejnik	Dokončanje popolnoma delujočega podatkovnega centra, opredeljenega s programsko opremo, vključno s podatkovnimi vsebniki	Uspešno preskušanje in sprejetje vzpostavitve novega podatkovnega centra s strani ministrstva za delo in socialne zadeve				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Šteje se, da je mejnik dosežen, ko bo novi podatkovni center v celoti deloval in bo na voljo končnim uporabnikom.
21	Naložbo 2: Razvoj temeljnih registrov in zmogljivosti za e-upravo	Mejnik	Dokončanje navedenih projektov za povečanje prenosne zmogljivosti osrednje točke storitev ter posodobitev inoptimizacijo komunikacijske in informacijske infrastrukture ter informacijskih sistemov.	Šteje se, da je mejnik dosežen, ko se osrednja točka storitev nadgradi, se povečata njena zmogljivost in varnost ter ko naročniki/izvajalci zaključijo projekte za izboljšanje osrednjih registrov komunikacijskih in informacijskih sistemov.				V1	2025	Ukrep predstavlja razvoj osnovnih registrov in razvoj tehnološke infrastrukture javne uprave, vključno s povečanjem njene prenosne zmogljivosti ter izvajanjem novih storitev za odjemalce in storitev z visoko prenosno zmogljivostjo. Šteje se, da je mejnik izpolnjen ob zaključku naslednjih projektov: 1. Razvoj zmogljivosti in varnosti osrednje točke storitev 2. Posodobitev in optimizacija komunikacijske in informacijske infrastrukture z večprotokolnimi oznakami (MPLS) 3. Nacionalni certifikacijski organ za izdajanje potrdil subjektom javne uprave 4. Povečanje zmogljivosti podatkovnih centrov in izdelkov za shranjevanje podatkov 5. Zamenjave strojne in programske opreme za centralne registre 6. Nadgradnja in izboljšanje temeljnih registrov, vključno z: Register posameznikov, register prebivalstva, register pravic in obveznosti, register teritorialnih identifikacij, naslovov in nepremičnin, informacijski sistem ORG 7. Povezan razvoj in izboljšanje integriranega sistema osrednjih registrov in informacijskega sistema za skupne storitve 8. Izboljšanje nacionalne identitete in avtentikacijske točke 9. Razvoj konsolidiranega vmesnika za osrednje registre
22	Naložbo 2: Razvoj temeljnih registrov in zmogljivosti za e-upravo	Mejnik	Zagotavljanje storitev računalništva v oblaku javnim organom	oblak e-uprave je na voljo končnim uporabnikom in lahko javni upravi zagotavlja storitve računalništva v oblaku.				V2	2026	Projekt bo vzpostavil komunikacijsko infrastrukturo in infrastrukturo IKT ter programske aplikacije za razširjeni podatkovni center Zeleneč na Češkem ter informacijske sisteme računalništva v oblaku in portal e-uprave v oblaku za zagotavljanje podatkovnih storitev v oblaku e-uprave za omogočanje storitev računalništva v oblaku (IaaS, SaaS) organom javne uprave. Šteje se, da je mejnik dosežen, ko se lahko izvajajo storitve računalništva v oblaku.
23	Naložba 3: Kibernetska varnost	Mejnik	Posodobitev sistema češke policije za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov ter razširitev njegove uporabe za kibernetsko zaščito petih dodatnih informacijskih sistemov	Začetek delovanja popolnoma delujočega in nadgrajenega sistema za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov ter dodatnih petih informacijskih sistemov, izbranih na podlagi študije tveganja in izvedljivosti.				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Z naložbo se bo povečala razpoložljivost infrastrukture za spremljanje varnosti upravljanja varnostnih informacij in dogodkov, ki bo sposobna evidentirati in ocenjevati varnostne incidente, ter razširiti zmogljivosti in zmogljivosti policije in ministrstva za notranje zadeve na Češkem za prepoznavanje varnostnih incidentov in incidentov na področju IKT ter odzivanje nanje, tudi na daljavo, kadar je dostop do pisarniške infrastrukture omejen.
24	Naložba 3: Kibernetska varnost	Tarča	Število informacijskih sistemov, katerih kibernetska varnost je bila okrepljena v skladu z zakonom št. 181/2014 zb. o kibernetski varnosti		Številka	0	87	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Ukrep bo povečal kibernetsko varnost izbranih informacijskih sistemov v skladu z zahtevami zakona št. 181/2014 zb. o kibernetski varnosti. Šteje se, da je mejnik dosežen po uspešnem in dokumentiranem preskušanju in preverjanju skladnosti vsaj 87 informacijskih sistemov z zahtevami glede kibernetske varnosti, organi lastnikov zadevnih sistemov pa so odobrili zagotavljanje sistemov.
25	Reforma 1: Pristojni centri za podporo e-upravi, kibernetski varnosti in e-zdravju	Mejnik	Polno delovanje treh kompetenčnih centrov, ki zagotavljajo svetovalne storitve organom, ki izvajajo spremembe informacijskih sistemov in ekosistema e-uprave, predvidene v komponentah 1.1 in 1.2	Kompetenčni centri se štejejo za popolnoma operativne takoj, ko javni organi predložijo in kompetenčni centri odobrijo uradne zahteve za svetovalne storitve.				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Trije kompetenčni centri za e-upravo, kibernetsko varnost in e-zdravje zagotavljajo svetovalne storitve organom pri izvajanju projektov v okviru komponent 1.1 in 1.2.
26	Reforma 1: Pristojni centri za podporo e-upravi, kibernetski varnosti in e-zdravju	Tarča	Posvetovanja in zagotovljena pomoč o temah, povezanih z ukrepi v okviru komponent 1.1 in 1.2, v obsegu vsaj 5 delovnih dni na osebo, zagotovljena posebnim organom javne uprave		Število opravljenih posvetovanj v obsegu najmanj 5 delovnih dni na osebo	0	50	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Ukrep organom javne uprave zagotavlja strokovno znanje za izvajanje naložb in reform v okviru komponent 1.1 in 1.2. K cilju se upoštevajo samo posvetovanja, ki zahtevajo najmanj pet delovnih dni na osebo.
27	Reforma 2: Razvoj sistemov, ki podpirajo e-zdravje	Mejnik	Razširitev skupnega evidentiranja drog (e-recept) na prepovedane droge in psihotropne snovi ter na elektronske kupone za medicinske pripomočke	Funkcije e-receptov so razširjene z recepti za narkotike in psihotropne snovi ter s predpisovanjem kuponov za medicinske pripomočke.				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Obstoječe funkcije e-recepta se razširijo s tem ukrepom, ki omogoča predpisovanje prepovedanih drog in psihotropnih snovi ter kuponov za nakup medicinskih pripomočkov.
28	Reforma 2: Razvoj sistemov, ki podpirajo e-zdravje	Mejnik	Zaključek projektov za utrditev in razvoj elektronske zdravstvene infrastrukture za vzpostavitev medsebojno povezanih podatkovnih zbirk in izboljšanje digitalnih zdravstvenih storitev	Končne uporabnike uporabljajo konsolidirane nove storitve, dosežene s projekti, registri pa so povezani.				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Projekti, vključeni v ta ukrep, bodo utrdili oddelčni sistem zdravstvenih registrov, vključno z informacijskimi sistemi regionalnih higienskih postaj, higienskimi registri, nacionalnim zdravstvenim informacijskim sistemom in integrirano izobraževalno platformo. Ustrezni registri zdravstvenega varstva so povezani s storitvami e-uprave. Doseganje mejnika se preveri z uspešnim preskušanjem, ki ga izvede in dokumentira razvijalec, in odobritvijo izvedbe projekta s strani javnega naročnika po uspešni pilotni fazi. Projekti vključujejo: 1. Optimizacija zdravstvenega sistema za bolnike z redkimi boleznimi 2. Razvoj registrov higiene z izboljšanjem obstoječih registrov sanitarnih storitev in informacijskih sistemov, povezanih z obvladovanjem pandemičnih razmer 3. Razvoj informacijskega sistema za podporo sanitarnih storitev na Češkem 4. Razvoj infrastrukture strokovnih referenčnih registrov e-zdravja ponudnikov zdravstvenih storitev, zdravstvenih delavcev in pacientov ter podpornih sistemov 5. Posodobitev in izboljšanje zmogljivosti nacionalnega zdravstvenega informacijskega sistema 6. Program usposabljanja zdravstvenih delavcev za uporabo sistemov e-zdravja
29	Naložba 4: Ustvarjanje pogojev za digitalno pravosodje	Mejnik	Analiza upravljanja podatkov in uporabe podatkov v pravosodnem sektorju ter vzpostavitev podatkovnega skladišča	Analizo odobri ministrstvo za pravosodje in vzpostavi se podatkovno skladišče.				V2	2022	Mejnik vključuje analizo uporabe podatkov in potreb po upravljanju podatkov v pravosodnem sektorju in ministrstvu za pravosodje, ki je podlaga za pripravo prihodnjih projektov za digitalizacijo sektorja, vključuje pa tudi vzpostavitev podatkovnega skladišča za ministrstvo za pravosodje.
30	Naložba 4: Ustvarjanje pogojev za digitalno pravosodje	Tarča	Povečanje števila na novo opremljenih in povezanih konferenčnih sob v pravosodnem sistemu, ki omogočajo videokonference		Število konferenčnih dvoran	170	470	ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Ukrep bo povečal število konferenčnih dvoran, opremljenih z videokonferenčnimi orodji.
31	Naložba 4: Ustvarjanje pogojev za digitalno pravosodje	Tarča	Povečanje zmogljivosti za shranjevanje podatkov		Petabajt	2	4	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Ukrep bo povečal zmogljivost ministrstva za pravosodje za shranjevanje podatkov ter okrepil infrastrukturo za digitalno delovno mesto in delo na daljavo.

B.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 5: Povečanje naložb v kibernetsko varnost

Cilj naložbe je dodatno okrepiti naložbe v kibernetsko varnost v okviru nepovratne finančne podpore s povečanjem števila informacijskih sistemov, katerih kibernetska varnost je bila okrepljena v skladu z zakonom o kibernetski varnosti št. 181/2014 zb., za 244 javnih informacijskih sistemov.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 6: Razvoj informacijskih sistemov na socialnem področju

Cilj naložbe je posodobitev informacijskih sistemov javne uprave na področju socialne politike z nadgradnjo vsaj šestih informacijskih sistemov, vključno z elektronsko izmenjavo informacij o socialni varnosti (EESSI), posodobitvijo programske infrastrukture na ministrstvu za delo in socialne zadeve, digitalizacijo programa upokojevanja (EDA) in podporo vlogam za odločanje.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

B.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
247	Naložba 5: Povečanje naložb v kibernetsko varnost	Mejnik	Objava razpisa v zvezi s krepitvijo informacijskih sistemov v skladu z zakonom št. 181/2014 zb. o kibernetski varnosti	Objava razpisa za projekte				V1	2024	Objava razpisa za projekte, ki podpirajo krepitev informacijskih sistemov v skladu z zakonom št. 181/2014 zb. o kibernetski varnosti.
248	Naložba 5: Povečanje naložb v kibernetsko varnost	Tarča	Informacijski sistemi, katerih kibernetska varnost je bila okrepljena v skladu z zakonom št. 181/2014 zb. o kibernetski varnosti		Številka	87	331	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Cilj bo povečal kibernetsko varnost izbranih informacijskih sistemov v skladu z zahtevami zakona št. 181/2014 zb. o kibernetski varnosti. Šteje se, da je cilj dosežen po uspešnem preskušanju in preverjanju skladnosti vsaj 244 informacijskih sistemov z zahtevami glede kibernetske varnosti. Organi, pristojni za informacijske sisteme, odobrijo izvedbo zadevnih sistemov.
249	Naložba 6: Razvoj informacijskih sistemov na socialnem področju	Tarča	Nadgrajeni informacijski sistemi javne uprave na področju socialne politike		Številka	0	6	V2	2026	.6 informacijski sistemi se nadgrajujejo in delujejo na področju socialne politike. Ti vključujejo vsaj: 1.Elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti (EESSI), 2.Posodobitev infrastrukture jugozahodnih voda na Ministrstvu za delo in socialne zadeve, 3.Digitalizacija programa upokojevanja (EDA), 4.Podpora za vlogo za odločanje.

C. KOMPONENTA 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost podpira obravnavanje izziva postavitve zelo visokozmogljivih omrežij, da bi državljanom, podjetjem, javnim upravam in institucijam, zlasti na podeželju, omogočili čim boljši dostop do spletnih storitev prek internetne povezljivosti. Cilj komponente je tudi ustvariti pogoje, ki podpirajo razvoj omrežij in storitev 5G.

Komponenta prispeva k obravnavanju specifičnegapriporočila za posamezno državo, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotoča na digitalno infrastrukturo (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019), in priporočila za posamezno državo, v skladu s katerim Češka osredotoči naložbe na digitalni prehod, zlasti na visokozmogljivo digitalno infrastrukturo in tehnologije (specifično priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

C.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij

Cilj tereforme je izboljšati zmogljivost zbiranja informacij o aktivni in pasivni infrastrukturi elektronskih komunikacij. Reforma je usklajena s cilji sektorske zakonodaje Unije za znižanje stroškov postavitve omrežja, vključno z Direktivo 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev visokohitrostnih komunikacijskih omrežij, in cilji Direktive 2018/1972 (Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah).

Reforma med drugim vključuje:

●Izvajanje ukrepov, vključno z začetkom veljavnosti potrebnih zakonodajnih sprememb in dokončanjem tehničnih specifikacij, katerih cilj je vzpostavitev podatkovnih zbirk načrtovanih projektov.

●Dokončanje objektov digitalnih tehničnih zemljevidov, ki omogočajo dostop do natančnih informacij o lokaciji in tehnični infrastrukturi v lasti javnih in zasebnih subjektov. Cilj ukrepa je digitalizirati vsaj 161000 hektarjev osnovnih prostorskih razmer ter 55 000 km prometnih omrežij in omrežij tehnične infrastrukture.

●Dokončanje meritev kakovosti omrežja za vseh 76 okrožij Češke in glavno mesto, da bi zagotovili boljše informacije o kakovosti 5G in fiksnega omrežja ter skrajšali čas preverjanja pokritosti omrežja. Meritve so v skladu s parametri kakovosti storitev, opredelitvami in merilnimi metodami iz Priloge X k Direktivi (EU) 2018/1972 ter upoštevajo smernice BEREC, v katerih so podrobno navedeni parametri kakovosti storitev.

Razpoložljivost informacij o obstoječi fizični infrastrukturi in javno financiranih gradbenih delih bo povečala učinkovitost souporabe fizične infrastrukture za postavitev visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Podpora razvoju ekosistema 5G

Cilj tega ukrepa je pripraviti strateški okvir za spodbujanje souporabe infrastrukture za omrežja 5G, zlasti na komercialno manj privlačnih območjih, kar bo omogočilo zmanjšanje porabe energije, radijskih emisij ter stroškov gradnje in obratovanja omrežja.

Ukrep podpira dokončanje 25 študij, namenjenih:

●Pregled nacionalnega načrta za radiofrekvenčni spekter in ocenjevanje obstoječih postopkov za dodeljevanje in dodelitev pravic do spektra, da bi čim prej izkoristili usklajene frekvenčne pasove za komercialno uporabo v skladu z merili, določenimi v skupnem naboru orodij Unije za povezljivost 2 .

●Analiza izvedljivosti, da se operaterjem omogoči obročno plačevanje pristojbin za dodelitev radiofrekvenčnega spektra, da bi se olajšale naložbe v infrastrukturo 5G.

●Opredelitev in oblikovanje izzivov, ki izhajajo iz kibernetske varnosti,gradnje mreže elektronskih komunikacij v občinah in mestih ter razvoja mest.

Na podlagi teh študij zavezništvo 5G oblikuje predloge o možnostih za nadaljnji razvoj ekosistema 5G. Ti predlogi so podlaga za smernice o souporabi pasivne in aktivne elektronske komunikacijske infrastrukture za lažjo postavitev omrežij 5G v skladu s skupnim naborom orodij Unije za povezljivost in ob upoštevanju Direktive 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov postavitve elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti, poročila FINAL RSPG21–016 o souporabi spektra in zakona št. 143/2001 o varstvu konkurence. Ukrep predvideva tudi zaključek pilotnega projekta za 5G/26 GHz, katerega cilj je razvoj smernic in algoritmov za postopke usklajevanja radiofrekvenčnega spektra 5G in souporabo spektra z drugimi storitvami v pasu 26 GHz.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbo 1: Gradnja visoko zmogljive povezave

Cilj tega ukrepa je podpreti izgradnjo zelo visokozmogljivih omrežij za povezljivost s posebnim poudarkom na podeželskih območjih, kjer tržne rešitve niso dobičkonosne in obstaja malo komercialnih spodbud za postavitev takih omrežij. Ta področja ukrepanja se določijo v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči in so predmet javnega posvetovanja.

Za ta ukrep se objavi vsaj en javni razpis za izgradnjo zelo visokozmogljive povezljivosti, katerega izid se objavi do 31. decembra 2024. Z izvajanjem izbranih projektov se število naslovnih točk, povezanih z zelo visokozmogljivim omrežjem, kot je opredeljeno v smernicah BEREC o zelo visokozmogljivih omrežjih (povezljivost najmanj 1 Gb/s), poveča za vsaj 23000 enot.

Naložba se zaključi do 31. marca 2026.

Naložbo 2: Pokrivanje koridorjev 5G in spodbujanje razvoja 5G

Cilj tega ukrepa je povečati pokritost prometnih koridorjev z omrežjem 5G z naložbami v opremo ter v raziskave in razvoj.

Za dosego tega cilja se dokončajo naslednji ukrepi:

●zagotavljanje celovite pokritosti železniških koridorjev s signalom 5G naslednjih dveh železniških koridorjev: (I) Praga – Česká Třebová – Ostrava in (ii) Česká Třebová – Brno s povečanjem gostote baznih oddajniških postaj (BTS) na teh dveh koridorjih z izgradnjo novih BTS poleg tistih, ki jih morajo mobilni operaterji zgraditi v skladu s pogoji dražbe frekvenc 5G,

●Zagotavljanje pokritosti 350 železniških vagonov z visokokakovostnimi mobilnimi ponavljalniki signala ali pasivnimi stenami za signal 5G. Vzpostavitev in preskušanje kooperativnega inteligentnega prometnega sistema za železniške koridorje (C-ITS) v omrežjih 5G. Četrtletna poročila o preskusih in pridobljenih izkušnjah se dajo na voljo drugim prevoznikom, ki delujejo v zgoraj navedenih železniških koridorjih.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 3: Podpora razvoju mobilne infrastrukture 5G na belih območjih z intenzivnimi naložbami na podeželju

Cilj tega ukrepa je povečati pokritost omrežja 5G na „belih lisah“, tj. območjih, ki nikoli niso bila pokrita z mobilnim signalom, višjim od 3G, in za katera se lahko domneva, da zaradi nizke pričakovane donosnosti naložbe v prihodnosti ne bodo pokrita z baznimi omrežji 5G. Ta opredelitev sledi veljavnim pravilom o državni pomoči in nacionalnemu načrtu za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij. Ta območja se določijo na podlagi ocene belih osnovnih obračunskih enot, ki jo izvede češki urad za telekomunikacije, in so predmet javnega posvetovanja.

Za dosego tega cilja se objavijo javni razpisi za izgradnjo in operacionalizacijo baznih oddajnikov (BTS) za signale 5G. Področja ukrepanja predlaga ministrstvo za industrijo in trgovino do 30. septembra 2021, pri čemer zagotovi, da predlagana področja ukrepanja v naslednjih treh letih ne bodo pokrita s tržnimi telekomunikacijskimi operaterji. Rezultati javnih razpisov se objavijo do 31. decembra 2024.

Z izvajanjem izbranih projektov se število zavezujočih tehničnih standardov poveča za 55.

Naložba se zaključi do 31. marca 2026.

Naložba 4: Znanstvenoraziskovalne dejavnosti, povezane z razvojem omrežij in storitev 5G

Ta ukrep je namenjen podpori javnim in zasebnim subjektom na področju raziskav, razvoja in inovacij, povezanih z omrežji in storitvami 5G.

Za dosego tega cilja se objavi javni razpis za znanstvenoraziskovalne projekte v zvezi s tehnološkim razvojem omrežij 5G in aplikacij za ekosistem 5G. Projekti se osredotočajo na uporabo aplikacij 5G v industriji in storitvah, zlasti na izkoriščanje novih tehnologij v proizvodnih procesih avtomobilske industrije in drugih ključnih sektorjev. Podpora je usmerjena tudi v projekte, ki spodbujajo razvoj in razširjanje avtomatizacije, robotizacije, umetne inteligence ter virtualne ali razširjene resničnosti. Potencialni upravičenci so podjetja ali javne raziskovalne organizacije. Projekti se izberejo do 31. decembra 2024. V naslednji fazi izvajanja se zaključi vsaj 22 izbranih projektov.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

C.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
32	Reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij	Mejnik	Začetek veljavnosti ukrepov, ki jih je pripravilo Ministrstvo za industrijo in trgovino za vzpostavitev podatkovne zbirke načrtov naložbenih projektov in povečanje števila meritev kakovosti omrežja	Določba v aktih o začetku veljavnosti				V2	2023	Veljati začnejo potrebne zakonodajne prilagoditve in dokončati tehnične specifikacije, ki so namenjene vzpostavitvi podatkovnih zbirk o namerah investicijskih projektov v smislu odstavkov 11 in 2 zakona št. 194/2017 zb. in povečanju števila meritev kakovosti elektronskih komunikacijskih omrežij. Nacionalni regulativni organ izvede razpisne postopke in pridobi potrebno opremo. Kakovost in uporabnost predloženih informacij sta v skladu z zavezujočimi tehničnimi parametri.
33	Reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij	Tarča	Dokončanje digitalnih tehničnih zemljevidov (DTM) za osnovne prostorske razmere		Hektarjev	0	161 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Dokončajo se digitalni tehnični zemljevidi (DTM), ki omogočajo dostop do natančnih informacij o lokaciji osnovnih prostorskih objektov v lasti javnih in zasebnih organov. Digitalizira se 161 000 ha osnovnih prostorskih objektov. Nastali predmeti DTM so javno dostopni.
34	Reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij	Tarča	Dokončanje digitalnih tehničnih zemljevidov (DTM) za prometna omrežja in omrežja tehnične infrastrukture		Kilometri	0	55 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Izpolnijo se digitalni tehnični zemljevidi (DTM), ki omogočajo dostop do natančnih informacij o lokaciji in tehničnih specifikacijah omrežij fizične infrastrukture v lasti javnih in zasebnih organov. Digitaliziranih je 55000 km prometnih omrežij in omrežij tehnične infrastrukture. Nastali predmeti DTM so javno dostopni.
35	Reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij	Tarča	Dokončanje meritev kakovosti elektronskih komunikacij		Številka	0	77	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Merjenje kakovosti omrežja se opravi za vseh 76 okrožij Češke in glavno mesto.
36	Reforma 2: Podpora razvoju ekosistema 5G	Tarča	Objava študij za izboljšanje uvajanja omrežij 5G s strani ministrstva za industrijo in trgovino		Številka	0	25	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Študije imajo naslednje cilje: ·Pregled nacionalnega načrta za radiofrekvenčni spekter in ovrednotenje obstoječih postopkov dodeljevanja in dodeljevanja pravic do spektra, da bi čim prej izkoristili usklajene pasove za komercialno uporabo. ·Analiza izvedljivosti omogočanja operaterjem, da plačujejo pristojbine za dodelitev radiofrekvenčnega spektra v obrokih, da se olajšajo naložbe v infrastrukturo 5G. ·Opredelitev izzivov, ki izhajajo iz kibernetske varnosti. ·Gradnja elektronskih komunikacijskih omrežij v občinah in mestih ter razvoj mest. Študije se osredotočajo zlasti na naslednja vprašanja: ·uporaba značilnosti in standardov 5G v posameznih sektorjih ter predlogi za njihovo tehnično izvajanje in regulativne ukrepe. ·koncept in uporaba digitalnega dvojčka omrežne infrastrukture 5G. ·uporaba satelitskih komunikacij za soobstoj 5G ter sodelovanje prizemnih in satelitskih omrežij 5G. ·uporabnost storitve FeMBMS (dodatno razvita multimedijska radiodifuzijska storitev) v omrežjih 5G za televizijsko radiodifuzijo in avdiovizualne medijske storitve, vključno s strategijo za prihodnjo uporabo frekvenčnega pasu 600 MHz za televizijsko radiodifuzijo. ·uporaba FRMCS (prihodnji železniški mobilni komunikacijski sistemi) za železnice z namenskimi kanali v pasovih 900 MHz in 1 900 MHz. ·uporaba kvantne tehnologije za povečanje varnosti omrežij in storitev 5G. ·možnost souporabe spektra, uporabnega za omrežja 5G. ·uporaba frekvenčnega pasu 26 GHz za omrežje 5G. ·uporaba sodobnih informacijskih sistemov, vključno z izmenjavo programske opreme prek odprtih virov ali drugih oblik souporabe, kot so strežniki v oblaku, v omrežjih 5G. ·uporaba sistema za rezanje omrežnih rezin 5G za javna in zasebna omrežja 5G. ·povezovanje komunikacij interneta stvari z omrežji 5G. ·uporaba omrežij 5G za fiksni brezžični dostop ·vpliv odprtega radijskega dostopovnega omrežja (Radio Access Network) in odprtega osrednjega dostopa na varnost omrežij 5G. ·letalske komunikacijske platforme (droni, brezpilotni zrakoplovi, baloni) in njihov vpliv na regulacijo elektronskih komunikacij. ·pametna radijska okolja z uporabo spletnih meritev elektromagnetnega sevanja in inteligentnih odsevnih površin. ·razvoj omrežij 6G v pasovih nad 100 GHz.
37	Reforma 2: Podpora razvoju ekosistema 5G	Mejnik	Objava smernic za uvedbo omrežij 5G s strani ministrstva za industrijo in trgovino	Objava smernic s strani ministrstva za industrijo in trgovino				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Objavijo se smernice o souporabi pasivne in aktivne infrastrukture za lažjo postavitev omrežij 5G, ki ustrezajo skupnemu naboru orodij Unije za povezljivost in upoštevajo Direktivo 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti, KONČNO poročilo RSPG21–016 o souporabi spektra in zakon št. 143/2001 o varstvu konkurence. Smernice temeljijo na študijah, objavljenih v okviru istega ukrepa. Ukrep zlasti predvideva razvoj smernic in algoritmov za postopke usklajevanja radiofrekvenčnega spektra 5G in souporabo spektra z drugimi storitvami v pasu 26 GHz.
38	Naložbo 1: Gradnja visoko zmogljive povezave	Mejnik	Dodelitev vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovalne točke z zelo visokozmogljivim omrežjem s strani ministrstva za industrijo in trgovino	Obvestilo ministrstva za industrijo in trgovino o dodelitvi vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovalne točke z zelo visokozmogljivim omrežjem				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Obvestilo ministrstva za industrijo in trgovino o dodelitvi vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovalne točke z zelo visokozmogljivim omrežjem. Javni razpisi vključujejo opredelitev upravičenih izdatkov, modele ocenjevanja in merila za izbiro in ocenjevanje projektov, pravila za prijavitelje in upravičence ter smernice o veleprodajnih ponudbah.
39	Naložbo 1: Gradnja visoko zmogljive povezave	Tarča	Dokončanje naslovnih točk, povezanih z zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN)		Številka	0	23 000	V1	2026	Zgradi se infrastruktura za povečanje števila naslovnih točk, povezanih z zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN), s čimer se število priključenih točk poveča za 23000. Zelo visokozmogljivo omrežje je v skladu s smernicami BEREC o zelo visokozmogljivih omrežjih.
40	Naložbo 2: Pokrivanje koridorjev 5G in spodbujanje razvoja 5G	Tarča	Dokončanje izboljšane pokritosti signala 5G z izbranimi železniškimi koridorji		Kilometri	0	86	V2	2026	Naložba bo izboljšala kakovost pokritosti z omrežjem 5G (ki presega že določena merila glede pokritosti, ki izhajajo iz pogojev dražbe frekvenc 5G) na razdalji vsaj 86 km na naslednjih železniških koridorjih: — Praga – Česká Třebová – Ostrava – Česká Třebová – Brno
41	Naložbo 2: Pokrivanje koridorjev 5G in spodbujanje razvoja 5G	Tarča	Dokončanje zagotavljanja pokritosti železniških vagonov z mobilnimi signali		Številka	0	350	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Pokritost železniških vagonov se zagotovi z visokokakovostnimi mobilnimi ponavljalniki signalov ali pasivnimi stenami za signale 5G.
42	Naložbo 2: Pokrivanje koridorjev 5G in spodbujanje razvoja 5G	Mejnik	Namestitev in preskušanje uvedbe inteligentnega prometnega sistema (C-ITS).	Dokončanje namestitve in preskušanja sistema C-ITS				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Podpora aplikacijam ekosistema 5G v koridorjih vključuje izgradnjo in preskušanje inteligentnega prometnega sistema za železniške koridorje (C-ITS). Poročilo o rezultatih tega projekta objavi ministrstvo za industrijo in trgovino skupaj z ministrstvom za promet.
43	Naložba 3: Podpora razvoju mobilne infrastrukture 5G na belih območjih z intenzivnimi naložbami na podeželju	Mejnik	Dodelitev vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezavo občin z visokozmogljivo povezavo	Obvestilo ministrstva za industrijo in trgovino o dodelitvi vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovanje občin z visokozmogljivo povezavo				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Obvestilo ministrstva za industrijo in trgovino o dodelitvi vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovanje občin z visoko zmogljivo povezavo. Javni razpisi vključujejo opredelitev upravičenih izdatkov, modele ocenjevanja in merila za izbiro in ocenjevanje projektov, pravila za prijavitelje in upravičence ter smernice o veleprodajnih ponudbah. Merila za izbor so med drugim v skladu s smernicami BEREC o zelo visokozmogljivih omrežjih. Občine se nahajajo izključno na območjih, ki nikoli niso bila pokrita z mobilnim signalom, višjim od 3G, in za katera se lahko domneva, da zaradi nizke pričakovane donosnosti naložbe v prihodnosti ne bodo pokrita z baznimi omrežji 5G. Ta območja se opredelijo v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči in nacionalnim načrtom za razvoj zelo visokozmogljivih omrežij.
44	Naložba 3: Podpora razvoju mobilne infrastrukture 5G na belih območjih z intenzivnimi naložbami na podeželju	Tarča	Dokončanje baznih postaj za signale 5G		Številka	0	55	V1	2026	Infrastruktura, vključno s 55 baznimi postajami, se zgradi in obratuje tako, da s 5G pokriva občine na podeželskih območjih z intenzivnimi naložbami, opredeljenimi v naložbi 3.
45	Naložba 4: Znanstvenoraziskovalne dejavnosti, povezane z razvojem omrežij in storitev 5G	Mejnik	Dodelitev vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za znanstvenoraziskovalne projekte, povezane z omrežji 5G	Uradno obvestilo o dodelitvi vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za znanstvenoraziskovalne projekte v zvezi z omrežji 5G s strani ministrstva za industrijo in trgovino				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Obvestilo ministrstva za industrijo in trgovino o dodelitvi vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za znanstvenoraziskovalne projekte, povezane z omrežji 5G. Projekti se osredotočajo na uporabo aplikacij 5G v industriji in storitvah, zlasti na izkoriščanje novih tehnologij v proizvodnih procesih avtomobilske industrije in drugih ključnih sektorjev. Podpora je usmerjena tudi v projekte, ki spodbujajo razvoj in razširjanje avtomatizacije, robotizacije, umetne inteligence ter virtualne ali razširjene resničnosti. Potencialni upravičenci so podjetja ali javne raziskovalne organizacije.
46	Naložba 4: Znanstvenoraziskovalne dejavnosti, povezane z razvojem omrežij in storitev 5G	Tarča	Zaključek znanstvenoraziskovalnih projektov, povezanih z omrežji 5G		Število podprtih projektov	0	22	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Dokončati je treba vsaj 22 izmed predhodno izbranih znanstvenoraziskovalnih projektov o morebitnem nadaljnjem razvoju omrežij in storitev 5G. Osnovni statistični podatki o rezultatih projektov se objavijo na spletnih straneh Agencije za tehnologijo Češke republike.

D. KOMPONENTA 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva olajšanja digitalizacije in uvajanja novih tehnologij v podjetjih, vključno z MSP. Njegov cilj je tudi ustanoviti organ, ki bo usklajeval projekte, osredotočene na digitalno preobrazbo gospodarstva, podpiral razvoj in uvajanje izbranih strateških tehnologij, vključno z umetno inteligenco, ter izboljšal inovacijski ekosistem, zlasti za zagonska podjetja, tudi z okrepljenimi povezavami med akademskim svetom in podjetji. Pričakuje se, da bodo načrtovane naložbe spodbudile dostop do financiranja za inovativna zagonska podjetja in MSP, med drugim s finančnotehnološkimi rešitvami in rešitvami financiranja v zgodnji fazi, ter dostop do usposabljanja in preizkuševalnih zmogljivosti, da bi prispevale k uvajanju novih digitalnih tehnologij. Komponenta ima sinergije s komponentama 1.3 [visoko zmogljiva digitalna omrežja] in 1.5 [Digitalna preobrazba podjetij] češkega načrta, ki prispevata k obravnavanju dostopa do visokozmogljivih omrežij in digitalizaciji podjetij.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo 3 2019, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotoča na digitalno infrastrukturo in odpravlja ovire, ki ovirajo razvoj v celoti delujočega inovacijskega ekosistema, ter priporočila za posamezno državo št. 3 iz leta 2020, v skladu s katerim Češka podpira mala in srednja podjetja z večjo uporabo finančnih instrumentov za zagotavljanje likvidnostne podpore, osredotočanje naložb na digitalni prehod, zlasti na visokozmogljivo digitalno infrastrukturo in tehnologijo, ter zagotavljanje dostopa do financiranja za inovativna podjetja in izboljšanje javno-zasebnega sodelovanja na področju raziskav in razvoja.

Pričakuje se, da noben ukrep v okviru te komponente ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti rezultati procesa raziskav in inovacij so tehnološko nevtralni na ravni njihove uporabe (tj. uporabljajo se v vseh razpoložljivih tehnologijah, vključno s tehnologijami z majhnim vplivom), ukrep pa predhodno izključuje raziskave in inovacije, namenjene elementom „rjavega raziskav in inovacij“ (tj. premog, lignit, nafta/nafta, zemeljski plin, ki ni zajet v Prilogi III k tehničnim smernicam za nebistveno škodovanje, modri in sivi vodik, sežigalnice in odlagališča).

D.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Institucionalna reforma sistema upravljanja za digitalno preobrazbo, vključno s strategijo RIS 3

Cilj institucionalne reforme je poenostaviti organizacijsko strukturo, ki nadzoruje digitalno preobrazbo. Novoustanovljeni odbor za digitalno preobrazbo tesno sodeluje z nacionalnimi inovacijskimi strategijami za pametno specializacijo, ki opredeljujejo in razširjajo ključne tehnologije ter ustrezna področja raziskav in inovacij. Zagotavlja povezljivost in usklajevanje med akterji v celotnem digitalnem ekosistemu ter vključuje zastopanost zasebnih in javnih deležnikov. Prav tako ozavešča podjetja in državljane o priložnostih za uporabo novih digitalnih tehnologij.

Nadaljnje izboljšanje digitalnega in inovacijskega ekosistema (vključno z zagonskimi podjetji, odcepljenimi podjetji in strateškimi tehnologijami) vključuje ustanovitev usklajevalnega organa v okviru Odbora za digitalno preobrazbo, odgovornega za izvajanje podpornih programov za podjetja v okviru te komponente v skladu s standardom EU za zagonska podjetja, da bi zagotovili priporočila in nasvete o izvajanju reforme in povezanih naložbah. Z reformo se vzpostavi sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem ter podprejo trije pilotni skladi za sovlaganje, programi za podjetništvo in podporo podjetjem, dejavnosti za krepitev internacionalizacije zagonskih podjetij in regulativni peskovniki, ki preskušajo inovativne rešitve v praksi, kot je predlagano v okviru te komponente.

Reforma se izvede do 31. marca 2025.

Reforma 2: Skupna skupina za podporo in certificiranje strateških tehnologij z Odborom za strateške tehnologije

Cilj reforme je razviti akreditirane organe za upravljanje kakovosti in certificiranje izdelkov ter zagotoviti mrežo akreditiranih laboratorijev z zadostnimi zmogljivostmi za testiranje in certificiranje ter izmenjavo najboljših praks, zlasti v strateških sektorjih, kot sta letalska in vesoljska industrija ter industrija medicinskih pripomočkov, kar bo izboljšalo kakovost izdelkov in konkurenčnost čeških podjetij. Reforma podpira dejavnosti, kot so: olajšanje postopkov akreditacije in nakup opreme s poudarkom na: napredni materiali in tehnologije (kompoziti, aditivna proizvodnja, laserske aplikacije); zelene tehnologije (hibridni/električni pogon, razogljičenje, zmanjšanje hrupa, biogoriva, trajnostnost zračnega prometa); avtomatizacija in digitalizacija; Zrakoplov brez posadke/sistem brezpilotnega zrakoplova; Zračna mobilnost v mestih; programske aplikacije; Industrija 4.0 v letalstvu (umetna inteligenca, internet stvari, velepodatki). Sestavni del vključuje tudi svetovalne in svetovalne storitve za podjetja pri pripravi na pridobitev certificiranja in razširjanju proizvodnih praks. Reforma vključuje tudi oblikovanje izobraževalnih tečajev, ki so zainteresiranim stranem na voljo o postopku certificiranja.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Naložbo 2: Evropsko opazovalnico digitalnih medijev (EDMO)

S to naložbo se ustanovi srednjeevropska opazovalnica digitalnih medijev (CEDMO), regionalna ustanova pod vodstvom Charlesove univerze v partnerstvu s češko tehnično univerzo v Pragi (ČVUT), in spletna stran za preverjanje dejstev demagog.cz. CEDMO je povezana z evropsko opazovalnico digitalnih medijev in upošteva akcijski načrt proti dezinformacijam, ki sta ga izdala Evropska komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Zagotavlja orodja in metodologijo umetne inteligence za nepristransko obravnavanje manipulacije z informacijami, vključno z dezinformacijami v digitalnem prostoru, ter metodologijo za odkrivanje, analiziranje in objavljanje dezinformacijskih kampanj na nacionalni, nadnacionalni in evropski ravni ter analizo vpliva dezinformacijskih kampanj na družbo in demokracijo; podpiranje medijske pismenosti ter spremljanje pravil spletnih platform in digitalnega medijskega ekosistema v sodelovanju z nacionalnimi organi. Naložba vključuje tudi dolgoročne raziskovalne projekte, ki objavljajo rezultate, kot so digitalna in medijska pismenost, dezinformacije in napačne informacije na Češkem ter vpliv umetne inteligence na medije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 5: Evropska infrastruktura za storitve blokovne verige (združljive z EBSI) obveznice DLT za financiranje MSP

Ukrep podpira izvajanje primera uporabe, osredotočenega na vzpostavitev vseevropske (tehnologije razpršene evidence) obveznic DLT za dolžniško financiranje MSP. Projekt prispeva k omogočanju lažjega dostopa MSP do financiranja, zmanjšanju stroškov in povečanju preglednosti ter je združljiv z EBSI.

Naložba se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba 6: 5G predstavitveni projekti prijave za mesta in industrijska območja

S tem ukrepom se financira razvoj vsaj 52 projektov, ki dokazujejo uporabo digitalne infrastrukture in 5G. Projekti spadajo v dve različni pobudi, in sicer:

·Pametna mesta, katere cilj je prikazati uporabo 5G v mestnih omrežjih, med drugim tudi inteligentnih prometnih sistemov, ulične razsvetljave, ravnanja z odpadki/krožnim ravnanjem, javnega prevoza, upravljanja parkirnih mest in konceptov zmanjševanja urbanega kriminala; in

·Predstavitveni projekti industrije 4.0 o uporabi digitaliziranih proizvodnih linij ali robotiziranih sistemov (ki temeljijo na rutinski uporabi umetne inteligence) in neposredni komunikaciji uporabnikov mobilne opreme med seboj (komunikacija naprave v napravo D2D).

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 7 Češki program Rise-Up

Češki program „Rise-Up“ obravnava gospodarske in socialne posledice pandemije ter vključuje dva ločena razpisa za projekte: prvi razpis je odprt za predloge projektov, namenjene medicinskim raziskavam in razvojnim projektom, povezanim s COVID-19, ki so se kmalu zaključili, certificirali ali pravno zaščitili. Drugi razpis je odprt za projekte, namenjene digitalnim tehnološkim rešitvam za spopadanje z gospodarskimi in socialnimi posledicami krize zaradi COVID-19, zlasti na področju zdravja, izobraževanja, avdiovizualnega sektorja ter digitalne preobrazbe tradicionalnih podjetij in sektorjev.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba 8: Spodbujanje podjetništva in inovativnih podjetij

Cilj tega ukrepa je spodbujanje podjetništva in podpora uspešnemu zagonu novih podjetij po vsej Češki. Ukrep vključuje svetovalne, svetovalne in mentorske storitve, ki se prek regionalnih inovacijskih in poslovnih vozlišč zagotavljajo novoustanovljenim poslovnim pobudam in zagonskim podjetjem. Ukrep vključuje tudi kampanje ozaveščanja za spodbujanje podjetništva.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba 9: Sredstva za razvoj naložb pred semenom, strateških digitalnih tehnologij in univerzitetnih odcepljenih podjetij

Cilj ukrepa je podpreti razvoj tveganega kapitala in digitalno preobrazbo gospodarstva z naložbami v inovativna zagonska podjetja. Sestavljajo ga trije pilotni skladi: I) sovlagateljski sklad pred semenom; II) strateški sklad za digitalne tehnologije; in iii) odcepljeni sklad za umetno inteligenco. Namen teh treh skladov je vlagati na primer v projekte v zgodnji fazi oziroma v zagonska tehnološka podjetja; na področju strateških digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, blokovna veriga, finančna tehnologija, aplikacije 5G; ter pri projektih raziskovalnih organizacij in univerz za prenos in trženje rezultatov svojih raziskav v poslovni praksi. Podpora se zagotavlja prek skladov v okviru sklada skladov, ki ga upravlja Evropski investicijski sklad (EIS).

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se za pravni sporazum med Češko in EIS ter poznejšo naložbeno politiko finančnega instrumenta zahteva uporaba tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnostnosti za sklad InvestEU; ter iz upravičenosti izključi naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 3 ; (II) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 4 ; (III) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 5 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 6 ; ter (iv) dejavnosti in sredstva, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; ter zahtevati, da pooblaščeni subjekt ali finančni posrednik preveri pravno skladnost projektov z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnostnosti;

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 10: Internacionalizacija zagonskih podjetij

Cilj tega ukrepa je češkim MSP in zagonskim podjetjem zagotoviti usposabljanje, svetovanje in svetovanje strokovnjakov s področja vodstvenih spretnosti in prenosa najboljših poslovnih praks, kot so: pogajanja, znanje in izkušnje tujih trgov; uporaba novih digitalnih orodij in prilagajanje novim digitalnim trendom; potrjevanje produktov za tuje trge; dostop do tveganega kapitala; pospeševalni programi in mentorstvo. Program izvaja družba CzechInvest v okviru inovacijske strategije Češke republike do leta 2030 in programa „Država za prihodnost“.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 11: Digitalni regulativni peskovnik v skladu s prednostnimi nalogami EU

Ta ukrep zajema vzpostavitev in začetno delovanje krovnega digitalnega regulativnega peskovnika. Peskovnik se vzpostavi v sodelovanju z ustreznimi organi, regulatorji in partnerji zadevnega sektorja, njegov cilj pa je zagotoviti ustrezno tehnično in regulativno okolje za preskušanje novih tehnologij, kot so rešitve na področju finančne tehnologije. Dostopni so za MSP in zagonska podjetja, pa tudi za druga podjetja.

Naložba se zaključi do 30. junija 2025.

Ter naložbo 12 Gradnja infrastrukture za kvantno komunikacijo

Cilj naložbe je vzpostaviti optično kvantno komunikacijsko omrežje na Češkem v skladu s prednostnimi nalogami programa za digitalno Evropo. To vključuje vzpostavitev hrbteničnega omrežja in povezanih sekundarnih vej, povezavo kritične in varnostne infrastrukture ter testiranje in usposabljanje strokovnjakov. Omrežje omogoča hiter prenos in obdelavo podatkov, ki povezuje najpomembnejše deležnike, opredeljene v fazi načrtovanja, in se lahko poveže s podobno infrastrukturo v sosednjih državah.

Naložba se zaključi z zaključenim preskušanjem in pilotno operativno fazo do 31. decembra 2025 ter vključuje vsaj povezave med Prago, Brnom in Ostravo s skupno optično dolžino 400 km, 6 segmentov kvantnih ključev (QKD); izvajanje dveh sekundarnih metropolitanskih vej na podlagi komercialne opreme QKD in dveh dodatnih na podlagi eksperimentalne QKD in preskušanja njune uporabe.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

D.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
47	Reforma 1: Institucionalna reforma sistema usklajevanja in podpore za digitalno preobrazbo gospodarstva (vključno z RIS 3)	Mejnik	Izvajanje organizacijskih sprememb za reformo strukture javnih organov, ki nadzorujejo digitalno preobrazbo gospodarstva	Ustanovitev odbora (in z njim povezane delovne skupine), pristojnega za usklajevanje nacionalnih deležnikov, za pripravo projektov za digitalno preobrazbo češkega gospodarstva				V1	2025	Odbor za digitalno preobrazbo, vključno z zastopanjem javnih in zasebnih deležnikov, usklajuje izvajanje reform in naložb v okviru komponent 1.4 in 1.5. To vključuje tudi posebno posvetovalno/strokovno delovno skupino, ki nadzoruje izvajanje standardov EU za zagonska podjetja v okviru te komponente in zagotavlja strokovno mnenje o izbiri metod izvajanja. Ta mejnik se šteje za izpolnjenega, ko Odbor in delovna skupina začneta delovati.
48	Reforma 2: Skupna skupina za podporo in certificiranje strateških tehnologij z Odborom za strateške tehnologije	Mejnik	Vzpostavitev in imenovanje mreže za certificiranje	Vzpostavitev mreže certifikacijskih organov, tehničnih strokovnjakov in vključenih podjetij za strateške sektorje.				V2	2023	Vzpostavitev točke „vse na enem mestu“ za izmenjavo najboljših praks, iskanje dejanskih informacij o certificiranju, kot sta kakovost in razpoložljivost akreditiranih laboratorijev ali priglašenih organov, ponudbe za tehnično podporo.
49	Reforma 2: Skupna skupina za podporo in certificiranje strateških tehnologij z Odborom za strateške tehnologije	Tarča	Število podjetij, ki jim je bilo izdano potrdilo		Številka	0	50	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	50 podjetjem se zagotovi podpora za pridobitev certificiranja prek akreditiranih certifikacijskih organov. Oblikujejo se izobraževalni tečaji o certificiranju, ki se dajo na voljo.
51	Naložbo 2: Evropsko opazovalnico digitalnih medijev (EDMO)	Mejnik	Vzpostavitev vozlišča evropske opazovalnice digitalnih medijev za Srednjo in Evropo na Češkem (CEDMO)	Vzpostavitev vozlišča CEDMO, ki ga je vzpostavil akademski konzorcij s Charlesom Univerzo v Pragi kot vodilnim partnerjem				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Vozlišče digitalnih medijev kot del mreže EDMO se osredotoča na analizo in boj proti širjenju lažnih informacij, kot so napačne informacije v zvezi s COVID-19 ali omrežji 5G.
250	Naložbo 2: Evropsko opazovalnico digitalnih medijev (EDMO)	Mejnik	Vzpostavitev razširjenega vozlišča CEDMO	Podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih				V2	2024	Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za razširjeno vozlišče digitalnih medijev kot del mreže EDMO se podpiše za tri nove podprte dejavnosti.
52	Naložbo 2: Evropsko opazovalnico digitalnih medijev (EDMO)	Tarča	Objava rezultatov raziskav s strani CEDMO		Število študij		5	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	CEDMO objavi rezultate svojih raziskovalnih dejavnosti s poudarkom na: — dezinformacije v srednji in vzhodni Evropi na podlagi statistično relevantnega vzorca — uporabne raziskave za razvoj orodij umetne inteligence — generativna umetna inteligenca — Umetna inteligenca, ki podpira preobrazbo medijev — ureditev uporabe umetne inteligence v medijih
55	Naložba 5: Evropska infrastruktura za storitve blokovnih verig (združljiva z EBSI) – obveznice DLT za financiranje MSP	Mejnik	Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisan s prejemnikom, za izvedbo primera uporabe za MSP	Podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Sporazum o donaciji se podpiše za izvedbo primera uporabe MSP.
56	Naložba 5: Evropska infrastruktura za storitve blokovnih verig (združljiva z EBSI) – obveznice DLT za financiranje MSP	Tarča	Število MSP, ki so lahko ponujala digitalne obveznice prek EBSI.		Številka	0	190	V2	2024	Podpora MSP omogoča, da ponudijo obveznice na podlagi tehnologije razpršene evidence, brez poseganja v odločitev sodelujočih podjetij o izdaji obveznic.
57	Naložba 6: 5G predstavitveni projekti prijave za mesta in industrijska območja	Tarča	Razvoj in delovanje referenčnih aplikacij za pametna mesta		Številka	0	5	ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Dokončati je treba pet referenčnih aplikacij v okviru programa za pametna mesta
58	Naložba 6: 5G predstavitveni projekti prijave za mesta in industrijska območja	Tarča	Zaključek primerov uporabe za pametna mesta in industrijo 4.0		Številka	0	47 za pametna mesta in industrijo 4.0	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Dokončanje predstavitvenih aplikacij za primere uporabe 5G na drugih lokacijah, vključno z regijami in lokalnimi občinami, v okviru programov Pametna mesta in industrija 4.0
59	Naložba 7 Češki program Rise-Up	Tarča	Podpora projektom, namenjenim inovacijam na področju medicinskih in digitalnih rešitev za obvladovanje posledic COVID-19 ter njenih gospodarskih in socialnih posledic		Številka	0	30	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Podpora medicinskim raziskovalnim projektom, povezanim s COVID-19, in razvoj projektov ter projekti, namenjeni digitalnim rešitvam za spopadanje z gospodarskimi in socialnimi posledicami krize v obliki nepovratnih sredstev de minimis. Javna naročila za projekte, izbrane v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, navedenih v tem cilju, se v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), oddajo na podlagi seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
60	Naložba 8: Spodbujanje podjetništva in inovativnih podjetij	Tarča	Število zagonskih podjetij, podprtih prek inovacijskih vozlišč in partnerskih organizacij programa		Številka	0	450	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Zagonskim podjetjem in drugim upravičenim subjektom, ki jim je treba zagotoviti mentorstvo, svetovalne in svetovalne storitve ali usposabljanje za spodbujanje podjetništva in potrjevanje poslovnih načrtov.
61	Naložba 9: Sredstva za razvoj naložb pred semenom, strateških digitalnih tehnologij in univerzitetnih odcepljenih podjetij	Mejnik	Ustanovitev sklada skladov in vlaganje treh določenih skladov (predsemenski skladi, strateške tehnologije in odcepljeni skladi)	izčrpanje naložbene zmogljivosti iz skladov, zagotovljenih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost				V2	2026	Ustanoviti je treba tri investicijske sklade za obstoječi in novi tvegani kapital za podporo inovativnim zagonskim podjetjem, strateškim tehnologijam in podjetjem z naložbami v semenski/predsemenski kapital. Pilotna faza bi morala preveriti raven povpraševanja, ciljno usmerjeno tveganje, črpanje in področja naložb, nenazadnje tudi dopolnjevanje z drugimi instrumenti pomoči. Na podlagi rezultatov pilotne faze je treba določiti nadaljnje stalne naložbene kroge. Vrednost naložbe znaša najmanj 54 983 897,57 EUR. Naložbena politika za finančni instrument vključuje merila za izbor, da se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) za podprte transakcije v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
63	Naložba 10: Internacionalizacija zagonskih podjetij	Tarča	Podpora za mednarodno širitev zagonskih podjetij s svetovanjem, mentorstvom poslovnih svetovalnih storitev, programi pospeševanja		Številka	0	100	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Zagonska podjetja bodo podprta s podpornimi programi, osredotočenimi na mednarodno širitev in prilagajanje tujim trgom. Ti programi vključujejo mentorstvo in svetovalne storitve, storitve pospeševanja vrednotenja produktov, povezane s tujimi storitvami, izmenjavo najboljših praks, širitev, prilagajanje izdelkov/storitev.
64	Naložba 11: Digitalni regulativni peskovnik v skladu s prednostnimi nalogami EU	Mejnik	Vzpostavitev digitalnega regulativnega peskovnika	Vzpostavitev peskovnika na prednostnih reguliranih področjih, kot je finančna tehnologija (na podlagi svežnja o digitalnih financah) tehnologija distribuirane knjige transakcij (DLT)				V2	2024	Digitalni regulativni peskovnik s pilotnim poudarkom na področju finančne tehnologije in tehnologije distribuirane knjige transakcij se šteje za dejavnega in delujočega, kadar lahko inovativna podjetja predložijo svoje vloge za preskušanje projektov in proizvodov.
65	Naložba 11: Digitalni regulativni peskovnik v skladu s prednostnimi nalogami EU	Tarča	Udeleženci peskovnika, ki jih podpira peskovnik		Številka	0	20	V2	2025	Število podjetij v reguliranih sektorjih, kot je finančna tehnologija, katerih projekti in proizvodi so bili preskušeni z digitalnimi regulativnimi peskovniki.
66	Ter naložbo 12 Gradnja infrastrukture za kvantno komunikacijo	Mejnik	Zaključek gradbene in pilotne faze optičnega kvantnega omrežja	Infrastruktura deluje, testiranje pa so dokumentirali in odobrili ustrezni organi (ministrstvo za industrijo in trgovino, ministrstvo za obrambo, nacionalni urad za kibernetsko in informacijsko varnost (NÚKIB))				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Mejnik vključuje: vzpostavitev optičnih povezav med Prago, Brnom in Ostravo, skupna optična dolžina 400 km, 6 segmentov kvantnih ključev (QKD); izvajanje dveh sekundarnih metropolitanskih podružnic na podlagi komercialne opreme QKD in dveh sekundarnih metropolitanskih podružnic na podlagi eksperimentalne zbirke orodij QKD; nakup in načrtovanje mobilnih sekundarnih podružnic; preskušanje integracije obstoječih telekomunikacijskih tehnologij za kvantne komunikacije; in testiranje treh primerov uporabe, značilnih za vojaška območja.

D.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 13 – Sklad za razvoj strateških tehnologij

Ta ukrep vključuje javno naložbo v instrument za spodbujanje zasebnih naložb in izboljšanje dostopa do financiranja v češkem sektorju strateških tehnologij za razvoj kapitalskih trgov na tem področju. Instrument deluje tako, da zasebnemu sektorju zagotavlja financiranje prek posrednikov. Na podlagi naložb mehanizma za okrevanje in odpornost je cilj mehanizma prvotno zagotoviti financiranje v višini vsaj 80 000 000 EUR.

Instrument upravlja Evropski investicijski sklad (EIS) kot izvajalski partner. Obrat vključuje naslednjo proizvodno linijo:

·Financiranje prek skladov, ki vlagajo v podjetja, dejavna na različnih področjih, ki veljajo za strateško pomembna za Češko, poleg digitalnih tehnologij, predvidenih v okviru naložbe 9. Ti lahko med drugim vključujejo sektorje, kot so energija, trajnostnost, čista tehnologija, industrijske tehnologije, kot so robotika, avtomatizacija ali napredni materiali, polprevodniki, znanosti o življenju, biotehnologije in vesoljske tehnologije ali tehnologije z dvojno rabo.

Za izvedbo naložbe v mehanizem Češka in EIS podpišeta izvedbeni sporazum, ki vsebuje naslednjo vsebino:

1.Opis postopka odločanja v okviru instrumenta: Končno naložbeno odločitev Sklada sprejme naložbeni odbor ali drug ustrezen enakovreden upravni organ, ki jo z večino glasov odobrijo člani, ki so neodvisni od vlade.

2.Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

a.Opis finančnega produkta in upravičenih končnih upravičencev 7 .

b.Zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko izvedljive.

c.Zahtevo po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti v primeru splošne podpore podjetjem naložbena politika izključuje podjetja, ki so 8 v veliki meri osredotočena na naslednje sektorje: (I) proizvodnja energije iz fosilnih goriv in s tem povezane dejavnosti 9 ; (II) energetsko intenzivne industrije z visokimi emisijami CO2 10 ; (III) proizvodnjo, najem ali prodajo vozil, ki onesnažujejo okolje 11 ; (IV) zbiranje, obdelava in odlaganje odpadkov 12 , (v) predelava jedrskega goriva, proizvodnja jedrske energije. Poleg tega naložbena politika zahteva skladnost končnih upravičencev instrumenta z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

d.Zahteva, da končni upravičenci instrumenta ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov.

3.Znesek, ki ga zajema sporazum o izvajanju, struktura pristojbin za izvajalskega partnerja in zahteva po reinvestiranju morebitnih vrnjenih sredstev v skladu z naložbeno politiko Sklada.

4.Zahteve glede spremljanja, revizije in nadzora, vključno z:

1.Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami, določenimi v izvedbenem sporazumu, preden se zaveže k financiranju operacije.

2.Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom EIF. S temi revizijami se preveri, (i) ali so nadzorni sistemi učinkoviti, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in navzkrižja interesov; II) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, in pravili o državni pomoči; in (iii) da se spoštuje zahteva, da končni upravičenci instrumenta niso prejeli podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij ter spoštovanje pogojev iz veljavnega sporazuma o izvajanju in sporazumov o financiranju.

3.Obveznost EIS, da češkemu ministrstvu za finance predloži letno revizijsko poročilo, ki ga pripravijo njegovi zunanji revizorji.

5.Zahteve za izbiro finančnih posrednikov: EIS izbere finančne posrednike na odprt, pregleden in nediskriminatoren način. Kontrole v zvezi z odsotnostjo navzkrižja interesov pri finančnih posrednikih se izvajajo in izvajajo predhodno za vse vpletene finančne akterje.

6.Zahteva po podpisu sporazumov o financiranju: EIS podpiše sporazume o financiranju s finančnimi posredniki v skladu s ključnimi zahtevami, ki se določijo v izvedbenem sporazumu. Ključne zahteve sporazuma o financiranju vključujejo vse zahteve, v skladu s katerimi deluje instrument, vključno z:

1.Obveznost finančnega posrednika, da sprejema odločitve smiselno v skladu z zgoraj navedenimi zahtevami glede sprejemanja odločitev in naložbene politike, tudi v zvezi s spoštovanjem načela, da se ne škoduje bistveno.

2.Opis okvira za spremljanje, revizijo in kontrolo, ki ga vzpostavi finančni posrednik in za katerega smiselno veljajo vse zgoraj navedene zahteve glede spremljanja, revizije in kontrole.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

D.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
251	Naložba 13: Sredstva za razvoj strateških tehnologij	Mejnik	Izvedbeni sporazum	Začetek veljavnosti sporazuma o izvajanju				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma v skladu z zahtevami, določenimi v opisu ukrepa.
252	Naložba 13: Sredstva za razvoj strateških tehnologij	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s skladi		Odstotek (v %)	0	100	V2	2026	EIS sklene pravne sporazume o financiranju s sredstvi v znesku, potrebnem za uporabo 100 % naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem (ob upoštevanju provizij za upravljanje).
253	Naložba 13: Sredstva za razvoj strateških tehnologij	Mejnik	Ministrstvo je dokončalo naložbo	Potrdilo o prenosu				V2	2026	Češka potrdi prenos 80 000 000 EUR na EIS za instrument.

E. KOMPONENTA 1.5: Digitalna preobrazba podjetij

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva podpiranja digitalizacije industrije, uporabe tehnologij ter nastanka medsebojno povezane in trajnostne nacionalne plasti evropskega digitalnega ekosistema prek vozlišč za digitalne inovacije. Podpira tudi vzpostavitev referenčnega testnega in eksperimentalnega obrata. Drugi cilj je omogočiti podporo podjetjem, ki sodelujejo v morebitnih pomembnih projektih skupnega evropskega interesa, zlasti na področju mikroelektronike, povezljivosti ter infrastrukture in storitev v oblaku, vključno s projekti na področju mikroprocesorjev, povezanih z evropskim visokozmogljivim računalništvom. Komponenta naj bi podpirala zeleni prehod, zlasti malih in srednjih podjetij, z digitalnimi tehnologijami v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo 3 2020, v skladu s katerim Češka naložbe osredotoči na digitalni prehod, zlasti na visokozmogljivo digitalno infrastrukturo in tehnologije, tudi v premogovniških regijah.

Pričakuje se, da noben ukrep v okviru te komponente ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Javno naročanje opreme IKT zlasti zagotavlja skladnost z ustreznimi merili EU za zelena javna naročila ter ustreznimi zahtevami EU glede energijske učinkovitosti in učinkovitosti materialov ter zahtevami glede recikliranja, določenimi v skladu z Direktivo 2009/125/ES, Direktivo 2009/125/ES, Direktivo 2011/65/EU in Direktivo (EU) 2021/19.

E.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Vzpostavitev platforme za digitalizacijo gospodarstva

Cilj ukrepa je vzpostaviti platformo za usklajevanje medsebojnega povezovanja vseh akterjev v nacionalnem digitalnem ekosistemu, kot so evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije, nacionalni kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo in kibernetsko varnost, evropske referenčne zmogljivosti za testiranje in eksperimentiranje, inovacijski centri in stranke vseh teh centrov. Njegov cilj je spodbuditi digitalno preobrazbo, uporabo tehnologij in zaposlovanje strokovnjakov za digitalizacijo in nove tehnologije ter povečati odpornost industrije in storitev na morebitne nadaljnje krize.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložbo 1: Evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije

Cilj ukrepa je podpreti digitalno preobrazbo predvsem malih in srednjih podjetij ter državne uprave, uvajanje novih tehnologij, privabljanje strokovnjakov na tem področju ter zagotavljanje večje odpornosti industrije in storitev na morebitne nadaljnje krize. Predvideno je sofinanciranje iz programa za digitalno Evropo.

Vzpostavi in začne delovati šest evropskih in nacionalnih vozlišč za digitalne inovacije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložbo 2: Evropski referenčni center za testiranje in eksperimentiranje

Vzpostavi se evropski referenčni testni in poskusni objekt, ki začne delovati. Cilj ukrepa je vzpostaviti povezavo med raziskovalnimi sektorji in širšim gospodarstvom (kot so evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije), tako da se podjetjem (npr. malim in srednjim podjetjem) omogoči preizkušanje razvitih tehnologij in aplikacij za njihovo uporabo pri njihovem delovanju. Predvideno je sofinanciranje iz programa za digitalno Evropo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 3: Digitalna preobrazba proizvodnih in neproizvodnih podjetij ter povečanje njihove odpornosti

Neposredna podpora digitalni preobrazbi (kot so umetna inteligenca, avtomatizacija procesov, robotika, visokozmogljivostno računalništvo in kibernetska varnost) se zagotovi 377 podjetjem. Dve tretjini sredstev se zagotovita za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ena tretjina pa za velika podjetja. Cilj ukrepa je okrepiti digitalne procese, zlasti v malih in srednjih podjetjih, pa tudi v velikih podjetjih.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

E.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
68	Reforma 1: Vzpostavitev platforme za digitalizacijo gospodarstva	Mejnik	Vzpostavitev platforme za digitalizacijo gospodarstva	Začetek delovanja platforme				V1	2022	Vzpostavi se platforma za digitalizacijo gospodarstva in začne delovati. Platforma usklajuje medsebojno povezanost vseh akterjev v nacionalnem digitalnem ekosistemu, kot so evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije, nacionalni kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo in kibernetsko varnost, evropske referenčne zmogljivosti za testiranje in eksperimentiranje, inovacijski centri in stranke vseh teh centrov. Platforma deluje kot ena od delovnih skupin Odbora za digitalno preobrazbo, ki se ustanovi v okviru reforme 1 v okviru komponente 1.4.
69	Naložbo 1: Evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije	Tarča	Izplačilo sredstev evropskim in nacionalnim vozliščem za digitalne inovacije		EUR	0	8,4 milijona	V3	2025	Vsaj 8,4 milijona EUR se izplača evropskim in nacionalnim vozliščem za digitalne inovacije za izvedene dejavnosti in storitve, ki jih zagotavljajo vozlišča, namenjena digitalizaciji podjetij ali javnih subjektov. Zneski, ki jih zagotavljajo drugi programi ali instrumenti Unije, se ne vštevajo v ta znesek.
70	Naložbo 2: Evropski referenčni center za testiranje in eksperimentiranje	Tarča	Izplačilo sredstev evropskemu referenčnemu laboratoriju za testiranje in eksperimentiranje		EUR	0	2,3 milijona	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Najmanj 2,3 milijona EUR se izplača evropskemu referenčnemu centru za testiranje in eksperimentiranje za opravljene storitve in dejavnosti, katerih cilj je podjetjem omogočiti preskušanje tehnologij in aplikacij. . Zneski, ki jih zagotavljajo drugi programi ali instrumenti Unije, se ne vštevajo v ta znesek.
71	Naložba 3: Digitalna preobrazba proizvodnih in neproizvodnih podjetij ter povečanje njihove odpornosti	Tarča	Neposredna podpora podjetjem za digitalno preobrazbo		Število podjetij	0	377	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	377 podjetij se digitalno preoblikuje. Ta digitalna preobrazba bo okrepila digitalne procese, zlasti v MSP. Podpora se nameni dejavnostim, kot so uvedba digitalizacije v podjetjih, vključno s potrebno analizo procesov, uvedba digitalnih rešitev na področjih, povezanih z umetno inteligenco, avtomatizacijo procesov, robotiko in kibernetsko varnostjo spletnih in kibernetsko-fizičnih sistemov ter uvajanje novih tehnologij, nakup novih tehnoloških naprav in opreme, vključno s potrebno infrastrukturo, medsebojno povezovanje pridobljenih ali obstoječih tehnologij z uporabo najsodobnejših komunikacijskih kanalov in protokolov (avtonomna dvosmerna komunikacija). Vsaj dve tretjini dodeljene pomoči sta namenjeni MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

E.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 4 – pomemben projekt skupnega evropskega interesa za mikroelektroniko in komunikacijske tehnologije

Cilj naložbe je zagotoviti podporo v obliki neposrednih nepovratnih sredstev izbranim podjetjem, ki sodelujejo v štirih projektih, ki so del pomembnega projekta skupnega evropskega interesa za mikroelektroniko in komunikacijske tehnologije. Cilj ukrepa je prispevati k čezmejni pobudi, ki podpira raziskave in razvoj ter s tem krepi strateško avtonomijo in zmogljivosti EU pri oblikovanju in uvajanju naslednje generacije mikroprocesorjev, polprevodnikov in komunikacijskih tehnologij.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

E.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
254	Naložba 4: Pomembni projekt skupnega evropskega interesa za mikroelektroniko in komunikacijske tehnologije	Mejnik	Podpis sporazumov nepovratnih sredstvih	Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev				V2	2024	Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev se podpiše z izbranimi podjetji, ki sodelujejo v pomembnih projektih skupnega evropskega interesa za ME/CT.
255	Naložba 4: Pomembni projekt skupnega evropskega interesa za mikroelektroniko in komunikacijske tehnologije	Tarča	Razvoj pilotnih rešitev		Številka	0	4	V2	2026	Razvije se ena pilotna rešitev na projekt in izplača se vsaj 90 % sredstev.

F. KOMPONENTA 1.6: Pospešitev in digitalizacija gradbenega procesa

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva trenutno dolgotrajnih in upravno težkih postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj.

Cilj komponente je poenostaviti in racionalizirati postopek izdaje gradbenih dovoljenj. Pričakuje se, da bo znatna pospešitev postopka izdaje gradbenih dovoljenj znatno izboljšala poslovno in naložbeno okolje na Češkem. Obravnavajo se tudi pogoji za ustrezno izvajanje digitalizacije upravljanja stavb in prostorskega načrtovanja. Popolna racionalizacija vzporednih postopkov v enoten postopek in institucionalna reforma, kot je predvidena v osnutku gradbenega zakonika, lahko skrajšata povprečni čas izdaje dovoljenja s sedanjih 5,4 leta na povprečno 1,25 leta. Samo z digitalizacijo postopka se pričakuje, da se bo povprečni čas za pridobitev gradbenega dovoljenja skrajšal za vsaj dve leti.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo 3 2019, v skladu s katerim Češka zmanjša upravno breme za naložbe in podpira bolj kakovostno konkurenco pri javnem naročanju, ter priporočila za posamezno državo št. 3 2020, v skladu s katerim Češka podpira mala in srednja podjetja z večjo uporabo finančnih instrumentov za zagotovitev likvidnostne podpore, zmanjšanje upravnega bremena in izboljšanje e-uprave.

F.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in zakona o določanju območij v praksi

Reforma vključuje institucionalne in postopkovne spremembe, njen cilj pa je v postopek izdaje gradbenih dovoljenj vnesti visoko stopnjo digitalizacije. Novi zakon o gradnji začne veljati 30. septembra 2021. Decentralizirano strukturo gradbenih organov in njihove pogoje delovanja vključi v pristojnost države.

Reforma bo pospešila gradbene postopke, njen cilj pa je povečati učinkovitost postopkov za izdajo dovoljenj. Ustrezni akterji so deležni ustreznega usposabljanja za razumevanje novih postopkov, so sposobni uporabljati nove informacijske sisteme in učinkovito delovati v novem organizacijskem okolju. Obstoječi podatki se prenesejo na novo platformo in zagotovi se delovanje obstoječih individualnih informacijskih sistemov, dokler se ne vzpostavi centralni informacijski sistem (AIS). To vključuje zagotavljanje potrebne opreme IT za delovanje nove strukture gradbenih organov.

Ta reforma se izvede do 30. septembra 2024, njeni prvi učinki pa se izmerijo do 31. decembra 2025.

Naložbo 1: Centralni informacijski sistem (AIS)

Z naložbo se vzpostavi informacijski sistem za upravljanje procesov, ki ga bodo uporabljali javni uslužbenci organov, vključenih v postopek izdaje gradbenih dovoljenj. Sistem digitalizira postopke upravljanja stavb tako, da se zagotovijo preglednost, učinkovitost in uspešnost postopkov, določenih v zakonodaji, ki se izvaja z reformo 1 te komponente. Potrebne licence za strojno in programsko opremo se skupaj s tehnično podporo kupijo za aplikacije, ki zajemajo potrebne funkcionalne in nefunkcionalne zahteve, ustrezno preskušanje sistema, servisiranje, delovanje in razvoj aplikacije.

Ta naložba se izvede do 30. septembra 2024.

Naložbo 2: Razvoj in uporaba podatkov javne uprave pri prostorskem načrtovanju

Cilj naložbe je vzpostaviti centralno podatkovno zbirko prostorske analitične dokumentacije v okviru informacijskega sistema prostorskega načrtovanja, ki se uporablja za zagotavljanje podatkov in storitev organom za prostorsko načrtovanje, drugim uporabnikom javnega sektorja in ponudnikom prostorskih dokumentov. Podatki se zagotovijo v obliki odprtih podatkov. Centralizacija omogoča učinkovito izmenjavo podatkov z drugimi sistemi javne uprave (zlasti z registrom ozemeljske identifikacije, naslovi in nepremičninami).

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 3: Izkoriščanje vseh prednosti digitalizacije nadzora stavb

Z naložbo se vzpostavi vrsta informacijskih sistemov, standardov in metodologij, potrebnih za popolno digitalizacijo postopka gradbenih dovoljenj in prostorskega načrtovanja.

Vzpostavijo se trije informacijski sistemi, da se omogoči medsebojno povezovanje ključnih podatkovnih zbirk ter olajša postopek za izdajo gradbenega dovoljenja in prostorsko načrtovanje:

●Sistem, ki povezuje tehnične norme z izvedbenimi predpisi, ki se vključi v portal za razvijalce stavb in je dostopen javnosti.

●Sistem za strukturirane zahteve glede stavb in postopkov, potrjevanja in nadzora postopka izdaje dovoljenj.

●Sistem za upravljanje podatkovnih standardov stavb.

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2025.

F.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
72	Reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in zakona o določanju območij v praksi	Mejnik	Začetek veljavnosti novega zakona o gradbeništvu	Zakonska določba o začetku veljavnosti novega gradbenega zakona				V3	2021	Veljati bo začel nov gradbeni zakon, ki bo pospešil postopek izdaje gradbenega dovoljenja, digitaliziral postopek in zmanjšal število regulativnih organov.
73	Reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in zakona o določanju območij v praksi	Mejnik	Začetek dejavnosti nove strukture gradbenih organov	Nova struktura gradbenih organov začne delovati.				V3	2024	Vzpostavitev nove državne strukture gradbenih organov, vključno z notranjimi enotami. Zagotavljanje finančnega in informacijskega osebja ter usposabljanja osebja, kar omogoča pravilno delovanje nove strukture.
74	Reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in zakona o določanju območij v praksi	Tarča	Skrajšanje postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za vsaj dve leti		Leta	5,5	3,5	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Povprečno trajanje postopka izdaje gradbenih dovoljenj se skrajša za vsaj dve leti, in sicer s 5,5 na 3,5 leta ali manj, kar potrdi ministrstvo za regionalni razvoj na podlagi nove statistike za povprečno trajanje postopka izdaje dovoljenj v obdobju 2024–2025.
75	Naložbo 1: Vzpostavitev novega centralnega informacijskega sistema (AIS)	Mejnik	V celoti delujoč centralni informacijski sistem	Uvedba sistema, začetek uporabe s strani stavbnih pisarn.				V3	2024	Vzpostavitev novega osrednjega informacijskega sistema, ki ga bodo uporabljali javni uslužbenci organov, vključenih v postopek izdaje gradbenih dovoljenj.
76	Naložbo 2: Razvoj in uporaba podatkov javne uprave pri prostorskem načrtovanju	Mejnik	Vzpostavitev standardizirane podatkovne zbirke prostorske analitične dokumentacije	Standardizirana podatkovna zbirka prostorskih analitičnih dokumentov, ki v celoti deluje in jo uporabljajo javni organi				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Prenos podatkovne zbirke prostorske analitične dokumentacije in validacija protokola. Orodje za potrjevanje je vključeno v nacionalni geoportal za prostorsko načrtovanje, kjer se naloži prostorska analitična dokumentacija.
77	Naložba 3: Izkoriščanje vseh koristi nadzora nad digitalizacijo stavb	Mejnik	Informacijski sistemi, ki podpirajo digitalizacijo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, v celoti delujejo	Informacijski sistemi v celoti delujejo, vključno z uvajanjem končnih uporabnikov.				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Vzpostavijo se trije informacijski sistemi, ki omogočajo medsebojno povezovanje vseh podatkovnih zbirk, ki se uporabljajo v postopku izdaje gradbenih dovoljenj: ·sistem, ki povezuje tehnične norme z izvedbenimi predpisi. Vključi se v portal za razvijalce stavb in je dostopen javnosti. ·sistem za strukturirane zahteve glede stavb in postopkov, potrjevanja in nadzora postopka izdaje dovoljenj, vključno z ontologijo ·sistem za upravljanje podatkovnih standardov stavb.

G. KOMPONENTA 1.7: Digitalna preobrazba javne uprave

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive digitalizacije sistema javne uprave. Njegov cilj je doseči povečanje števila in ravni avtomatizacije digitalnih storitev, povečanje kompetenc in medresorskega usklajevanja ter sodelovanje pri pripravi in oblikovanju novih javnih sistemov in storitev. Njegov cilj je tudi izboljšati zaupanje državljanov in njihovo uporabo javnih storitev prek spletnih aplikacij. Komponenta ima koristi od sinergij s komponentama 1.1 in 1.2, ki obravnavata tudi vprašanje izboljšane digitalizacije javne sfere.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo 1 2023,v skladu s katerim Češka razširi javne naložbe v digitalni prehod.

G.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 1: Poenotenje področij in vzpostavitev učne platforme

Cilj naložbe je izboljšati komunikacijo z vlado in zmanjšati tveganja za kibernetsko varnost s poenotenjem vladnih področij in elektronske pošte ter vzpostavitvijo učne platforme za storitve e-uprave.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložbo 2: Izboljšanje sistema upravljanja digitaliziranih storitev

Cilj naložbe je optimizirati, reformirati in bolje upravljati zagotavljanje digitaliziranih storitev, vključno z njihovim načrtovanjem zmogljivosti in sporočanjem informacij strankam v javni upravi. Cilj naložbe je izboljšati upravljanje digitaliziranih storitev javne uprave, izvajajo pa se z:

(I)Ustanovitev dveh delovnih skupin za nadzor projektov računalništva v oblaku in postopkov javnega naročanja za digitalizacijo v javni upravi

(II)Vzpostavitev dveh informacijskih sistemov za (1) usklajevanje in komuniciranje o digitalizaciji storitev javne uprave in (2) dolgoročni sistem upravljanja za projekte IKT

(III)Projekt optimizacije, v katerem so opredeljene najboljše prakse, točke, ki jih je treba izboljšati, in nadaljnje ukrepe, ki jih je treba sprejeti na podlagi analitičnega dela in posvetovanja z deležniki.

Cilj teh dejavnosti je izboljšati sistem upravljanja digitaliziranih storitev s prepoznavanjem pomanjkljivosti obstoječih praks, uvajanjem novih rešitev, zbiranjem več podatkov ter zagotavljanjem boljšega pregleda nad informacijami in boljšega usklajevanja.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 3: Ustanovitev kontaktnega centra za javno upravo

Cilj naložbe je vzpostaviti in opremljati kontaktni center za zagotavljanje storitev javne uprave strankam, vključno z državljani in podjetji. Kontaktni center zagotavlja informacije, nasvete in podporo pri elektronski predložitvi dokumentov izbranim vladnim službam („agendy“).

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 4: Vzpostavitev centralne podatkovne infrastrukture

Cilj naložbe je podpreti učinkovito uporabo informacijskih sistemov javne uprave ter prizadevanja za posodobitev in digitalizacijo storitev javne uprave. Z naložbo se vzpostavi centralno podatkovno skladišče z izbranimi informacijami o izbranih drugih vladnih sistemih in storitvah, da se omogočita njihovo upravljanje in optimizacija.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

G.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
256	Naložbo 2: Izboljšanje sistema upravljanja digitaliziranih storitev	Mejnik	Ustanovitev delovnih skupin	Ustanovljene delovne skupine				V2	2024	V okviru vladnega sveta za informacijsko družbo se ustanovijo naslednje delovne skupine: 1.Delovna skupina za računalništvo v oblaku 2.Delovna skupina za javna naročila
257	Naložbo 1: Poenotenje področij in vzpostavitev učne platforme	Mejnik	Posodobitev sistema projektiranja	Izvedeni ukrepi				V2	2026	Izvajajo se naslednji ukrepi: 1.Vse spletne strani centralnih vladnih organov so na domeni .gov.cz. 2.Vsa elektronska sporočila organov centralne ravni države se prenesejo na domeno .gov.cz. 3.Pripravijo se vsaj trije priročniki o digitalni komunikaciji med državljani in vlado, ki so na voljo na spletu.
258	Naložbo 2: Izboljšanje sistema upravljanja digitaliziranih storitev	Mejnik	Posodobitev upravljanja IKT v javni upravi	Izvedeni ukrepi				V2	2026	Izvajajo se naslednji ukrepi: ·Delujeta dva informacijska sistema. To je i) platforma za komunikacijo, usklajevanje in prednostno razvrščanje; in ii) dolgotrajen sistem upravljanja IKT. ·Poročilo o dejavnostih, vključno z metodologijami, analitičnimi dokumenti, akcijskimi načrti, posvetovanji in nadzorom, podprtimi s tem ukrepom, je na voljo na spletu. V poročilu se opredelijo primeri optimizacije postopkov in vključijo vsaj pridobljene izkušnje, vključno z dobrimi praksami in vidnimi napakami.
259	Naložba 3: Ustanovitev kontaktnega centra za javno upravo	Mejnik	Delovanje kontaktnega centra javne uprave	Kontaktni center deluje in je na voljo strankam				V2	2026	Kontaktni center javne uprave zagotavlja storitve za javnost. Deluje v celoti in lahko zagotavlja informacije, nasvete in podporo pri elektronski predložitvi dokumentov vsaj desetim vladnim službam („agendy“). Stranke lahko stopijo v stik s centrom. Izvede se kampanja ozaveščanja o razpoložljivosti kontaktnega centra in navodil, opredeljenih v naložbi 1.
260	Naložba 4: Vzpostavitev centralne podatkovne infrastrukture	Mejnik	Operativno centralno podatkovno skladišče	Delovanje centralnega podatkovnega skladišča in zagotavljanje informacij uporabnikom				V2	2026	Centralno podatkovno skladišče deluje. Zbira in obdeluje podatke o delovanju vsaj desetih vladnih informacijskih sistemov in delovanju vsaj 25 vladnih služb („agendy“). Podatki o uspešnosti vladnih služb so na voljo kot odprti podatki.

H. KOMPONENTA 2.1: Trajnostni prevoz

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive digitalizacije prometa, elektromobilnosti v železniškem prometu, povečanja deleža železniškega prometa v tovornem in potniškem prometu, povečanja pomena aktivne mobilnosti v mestih, izboljšanja prometne varnosti ter zmanjšanja vpliva prometa na okolje in javno zdravje. Komponenta ima koristi od sinergij s komponento 2.4, ki obravnava vprašanje alternativnega pogona v cestnem prometu in mestnem avtobusnem prometu.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo 3 2019, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotoča na promet, zlasti na svojo trajnostnost, digitalno infrastrukturo ter nizkoogljični in energetski prehod, vključno z energijsko učinkovitostjo, ob upoštevanju regionalnih razlik ( priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) in priporočilo za posamezno državo 3 2020, v skladu s katerim si Češka prizadeva za naložbe v zeleni in digitalni prehod, zlasti v visokozmogljivo digitalno infrastrukturo in tehnologije, čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije ter trajnostno prometno infrastrukturo, tudi v premogovniških regijah (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

H.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Razvoj alternativ energetsko in prostorsko intenzivnemu cestnemu prometu

Cilj ukrepa je spodbujati večjo uporabo energetsko učinkovitejših načinov prevoza za redne in težke prometne tokove. To se doseže z naslednjimi ukrepi:

●Posamezna mesta z več kot 40000 prebivalci izvedejo postopek načrta za trajnostno mobilnost v mestih. Mestni predstavniški organi vse načrte za trajnostno mobilnost v mestih odobrijo do 30. junija 2023. Če poenostavljeni načrt za trajnostno mobilnost v mestih že obstaja, se pripravi nova različica na podlagi koncepta mobilnosti v mestih in aktivne mobilnosti, ki ga odobri vlada. Vsebuje vse zahtevane dele brezpilotnega zrakoplova in temelji na zahtevanih analizah brezpilotnega zrakoplova, kot so modeliranje prometa in raziskave.

●Koncept tovornega prometa, ki določa pogoje za povečanje deleža železniškega tovornega prometa v skupnem obsegu prevoza za obdobje 2024–2030, se odobri z resolucijo vlade Češke republike do 31. decembra 2023. Koncept se osredotoča na podporo multimodalnemu prevozu, izboljšanje storitev tovornega prometa in zmanjšanje vpliva tovornega prometa na okolje, javno zdravje in svetovne podnebne spremembe.

●Vsi izvajalci javnega prevoza (državni prevozniki, regije in mesta, ki opravljajo javni prevoz) odobrijo petletni načrt prevoznih storitev do 31. decembra 2023 na podlagi koncepta javnega prevoza, ki ga je odobrila vlada.

●Učinek reforme na modalni delež javnega prevoza in modalni delež kolesarjenja se izmeri do 31. decembra 2025.

Naložbo 1: Uporaba sodobnih tehnologij v železniški infrastrukturi

Naložba prispeva k digitalizaciji železniškega prometa, da se izboljša prometna varnost in kakovost zagotovljenih storitev, optimizira zmogljivost železniške infrastrukture in zagotovi mednarodna interoperabilnost. Naložba 1 se izvede z naslednjimi ukrepi:

●Opredelitev sklopa projektov 41 km prog, zajetih v Globalnem sistemu za mobilne komunikacije – železnica (GSM-R), 20 na novo nameščenih ali zanesljivejših baznih oddajnikov-oddajnikov (BTS) ter uvedba novih tehnologij in opreme za upravljanje železniškega prometa do 30. junija 2022.

●Dokončanje dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov v zgornji alinei do 30. junija 2024.

●Dokončanje šestih dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov v zgornji alinei, s čimer se bo do 31. decembra 2024 dokončalo skupno 41 km prog, zajetih v GSM-R, 20 novo nameščenih ali zanesljivejših BTS ter uvedba novih tehnologij in opreme za upravljanje železniškega prometa.

Naložbo 2: Elektrifikacija železnic

Cilj ukrepa je povečati delež prometa z nefosilnimi gorivi z elektrifikacijo prog in zagotavljanjem vlečne energije na elektronapajalnih postajah. Z naložbo se ustvarijo tudi pogoji za prihranke energije v prometnem sistemu. To se doseže z naslednjimi ukrepi:

●Opredelitev sklopa projektov 39,7 km elektrificiranih prog in štirih vlečnih napajalnih postaj s povečano močjo ali novozgrajenih prog do 30. junija 2022.

●Dokončanje dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov v zgornji alinei do 30. junija 2023.

●Dokončanje šestih dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov v zgornji alinei, s čimer se bo do 30. junija 2024 skupno dokončalo 39,7 km elektrificiranih prog in štirih vlečnih napajalnih postaj s povečano močjo ali novozgrajenih prog.

Naložba 3: Podpora železniški infrastrukturi

Cilj ukrepa je varstvo okolja in podnebja s prispevanjem k povečanju deleža železniškega prometa v tovornem in potniškem prometu ter izboljšanjem energijske učinkovitosti železniških postaj. Te naložbe se osredotočajo na projekte za razvoj železniške infrastrukture, pri čemer se med drugim upošteva ustrezen dostop do storitev za prikrajšane in ranljive osebe. Projekti se osredotočajo na odseke omrežja, ki so pomembni za primestni promet, in projekte za nadgradnjo železniških vozlišč in postajnih zgradb na multimodalnih potniških terminalih. Poleg tega se podpira ogrevanje stavb na postajah. To se doseže z naslednjimi ukrepi:

●Opredelitev sklopa projektov 121,88 km posodobljenih prog, devetih posodobljenih železniških postaj z obnovljenimi tiri in varnimi dostopnimi platformami brez ovir ter več kot 35 postajnih stavb z zmanjšano energijsko intenzivnostjo, da bi do 30. junija 2022 v povprečju dosegli vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami ter povečali udobje in boljše storitve za potnike.

●Dokončanje 26 projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov v zgornji alinei do 31. decembra 2022.

●Dokončanje dodatnih 11 projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov v zgornji alinei do 31. decembra 2023.

●Dokončanje dodatnih 19 projektov iz predhodno opredeljenega sklopa projektov v zgornji alinei, s čimer je bilo dokončanih skupno 121,88 km posodobljenih prog, devet posodobljenih železniških postaj z obnovljenimi tiri in varnimi dostopnimi platformami brez ovir ter več kot 35 postajnih stavb z zmanjšano energijsko intenzivnostjo, da bi do 31. decembra 2024 v povprečju dosegli vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami ter povečali udobje in boljše storitve za potnike.

Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu

Cilj ukrepa je izboljšati prometno varnost s sprejetjem konkretnih varnostnih ukrepov na železniških prehodih ter izboljšanjem stanja mostov in konstrukcij predorov. V mestih in strnjenih naseljih se izvedejo naložbe za zmanjšanje deleža posameznih potovanj z avtomobilom ter povečanje deleža javnega prevoza in aktivnih načinov prevoza, kot so pešci in kolesarje. Del naložbe je tudi gradnja kolesarskih stez in poti brez ovir za pešce, da bi se izboljšala varnost ranljivih udeležencev v prometu v okviru spodbujanja aktivne mobilnosti, zlasti v mestih. To se doseže z naslednjimi ukrepi:

●Dokončanje projektov s 45 nivojskimi prehodi z večjo varnostjo (tj. z na novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje na utripajočo svetlobo ali mehansko varnostno napravo), 25 km zgrajenih kolesarskih stez, bočnic in poti brez ovir ter 3 posodobljenimi železniškimi mostovi ali predori do 30. junija 2022.

●Dokončanje projektov, ki vključujejo 115 dodatnih nivojskih prehodov z večjo varnostjo (tj. z na novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje na utripajočo svetlobo ali mehansko varnostno napravo), 24 dodatnih km zgrajenih kolesarskih stez, bočnic in poti brez ovir ter 3 dodatnimi posodobljenimi železniškimi mostovi ali predori do 31. decembra 2022.

●Dokončanje projektov, ki vključujejo 131 dodatnih nivojskih prehodov z večjo varnostjo (tj. z na novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje na utripajočo svetlobo ali mehansko varnostno napravo) in 1 dodatni posodobljeni železniški most ali predor do 31. decembra 2024.

●Dokončanje projektov, ki vključujejo 36 dodatnih km zgrajenih kolesarskih stez, stranskih poti in poti brez ovir ter enega dodatnega posodobljenega železniškega mostu ali predora do 31. decembra 2023.

H.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
78	Reforma 1: Ustvarjanje alternativ za energetsko in vesoljsko intenzivni cestni promet	Mejnik	Odobritev načrtov mobilnosti	Odobritev načrta s strani predstavniških organov mesta				V2	2023	Vsa zakonsko predpisana mesta v Češki republiki (mesta z več kot 40000 prebivalci) imajo načrt za trajnostno mobilnost v mestih, ki ga odobrijo predstavniški organi mest na podlagi koncepta mestne in aktivne mobilnosti, ki ga odobri vlada.
79	Reforma 1: Ustvarjanje alternativ za energetsko in vesoljsko intenzivni cestni promet	Mejnik	Odobritev in začetek veljavnosti novega koncepta tovornega prometa	Odobritev vlade				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Vlada odobri nov koncept tovornega prometa, ki bo določil pogoje za povečanje deleža železniškega tovornega prometa v skupnem obsegu prevoza za obdobje 2024–2030. Koncept se osredotoča na podporo multimodalnemu prevozu, izboljšanje storitev tovornega prometa in zmanjšanje vpliva tovornega prometa na okolje, javno zdravje in svetovne podnebne spremembe.
80	Reforma 1: Ustvarjanje alternativ za energetsko in vesoljsko intenzivni cestni promet	Mejnik	Odobritev načrtov prevoznih storitev.	Odobritev izvajalcev javnega prevoza				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Vsi izvajalci javnega prevoza (državni prevozniki, regije in mesta, ki opravljajo javni prevoz) odobrijo petletni načrt prevoznih storitev, ki temelji na konceptu javnega prevoza, ki ga je odobrila vlada.
81	Reforma 1: Ustvarjanje alternativ za energetsko in vesoljsko intenzivni cestni promet	Tarča	Doseganje večjega modalnega deleža javnega prevoza v čeških mestih z več kot 250000 prebivalci in v čeških mestih z več kot 75000 prebivalci		% (modalni delež javnega prevoza)	40 % v mestih, večjih od 250000 prebivalcev/28 % v mestih z več kot 75000 prebivalci	45 % v mestih z več kot 250000 prebivalci/35 % v mestih z več kot 75000 prebivalci	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Modalni delež javnega prevoza v čeških mestih z več kot 250000 prebivalci in v čeških mestih z več kot 75000 prebivalci se poveča za odstotek, pojasnjen v stolpcu o cilju.
82	Reforma 1: Ustvarjanje alternativ za energetsko in vesoljsko intenzivni cestni promet	Tarča	Doseganje večjega modalnega deleža kolesarjenja v čeških mestih z več kot 250000 prebivalci in v čeških mestih z več kot 75000 prebivalci		% (modalni delež kolesarjenja)	1 % v mestih, večjih od 250000 prebivalcev/5 % v mestih z več kot 75000 prebivalci	5 % v mestih, večjih od 250000 prebivalcev/10 % mest, večjih od 75000 prebivalcev	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Modalni delež kolesarjenja v čeških mestih z več kot 250000 prebivalci in v čeških mestih z več kot 75000 prebivalci se poveča za odstotek, pojasnjen v stolpcu o cilju.
83	Naložbo 1: Nove tehnologije in digitalizacija železniške infrastrukture	Mejnik	Opredelitev sklopa projektov za naložbo 1	Opredelitev sklopa projektov s strani Ministrstva za promet				V2	2022	Opredelitev niza projektov 41 km prog, ki jih zajema Globalni sistem mobilnih komunikacij – železnica (GSM-R), 20 na novo nameščenih ali zanesljivejših baznih oddajnikov-oddajnikov (BTS) ter uvajanje novih tehnologij in opreme za upravljanje železniškega prometa.
84	Naložbo 1: Nove tehnologije in digitalizacija železniške infrastrukture	Tarča	Dokončanje dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov.		Število projektov	0	2	V2	2024	Dokončanje dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov 41 km prog, ki jih zajema Globalni sistem mobilnih komunikacij – železnica (GSM-R), 20 na novo nameščenih ali zanesljivejših baznih oddajnikov-sprejemnikov (BTS) ter izvajanje novih tehnologij in opreme za upravljanje železniškega prometa.
85	Naložbo 1: Nove tehnologije in digitalizacija železniške infrastrukture	Tarča	Dokončanje šestih dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov.		Število projektov	2	8	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Dokončanje šestih dodatnih projektov (skupaj 8) iz vnaprej določenega sklopa projektov 41 km prog, ki jih zajema Globalni sistem mobilnih komunikacij – železnica (GSM-R), 20 na novo nameščenih ali zanesljivejših baznih oddajnikov-oddajnikov (BTS) ter uvajanje novih tehnologij in opreme za upravljanje železniškega prometa.
86	Naložbo 2: Elektrifikacija železnic	Mejnik	Opredelitev sklopa projektov za naložbo 2	Opredelitev sklopa projektov s strani Ministrstva za promet				V2	2022	Opredelitev sklopa projektov, ki obsegajo 39,7 km elektrificiranih prog in 4 pogonske postaje s povečano močjo ali novozgrajene.
87	Naložbo 2: Elektrifikacija železnic	Tarča	Dokončanje dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov		Število projektov	0	2	V2	2023	Dokončanje dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov, ki zajemajo 39,7 km elektrificiranih prog in 4 vlečne napajalne postaje s povečano močjo ali novozgrajene.
88	Naložbo 2: Elektrifikacija železnic	Tarča	Dokončanje šestih dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov		Število projektov	2	8	V2	2024	Dokončanje šestih dodatnih projektov (skupaj 8) iz vnaprej določenega sklopa projektov, ki zajemajo 39,7 km elektrificiranih prog in 4 vlečne napajalne postaje s povečano močjo ali na novo zgrajene.
89	Naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)	Mejnik	Opredelitev sklopa projektov za naložbo 3	Opredelitev sklopa projektov s strani Ministrstva za promet				V2	2022	Opredelitev sklopa projektov, ki zajemajo 121,88 km posodobljenih prog, 9 posodobljenih železniških postaj z obnovljenimi progami ter varno in neoviranimi dostopnimi peroni in 35 postajnimi stavbami z zmanjšano energijsko intenzivnostjo, povečanim udobjem in boljšimi storitvami za potnike.
90	Naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)	Tarča	Dokončanje 26 projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov		Število projektov	0	26	ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Dokončanje 26 projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov, ki zajemajo 121,88 km posodobljenih prog, 9 posodobljenih železniških postaj z obnovljenimi tiri ter varnimi dostopnimi platformami brez ovir in 35 postajnih stavb z zmanjšano energijsko intenzivnostjo, povečanim udobjem in boljšimi storitvami za potnike.
91	Naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)	Tarča	Dokončanje 11 dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov		Število projektov	26	37	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Dokončanje 11 dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov, ki zajemajo 121,88 km prog, ki so bile posodobljene, operativno izboljšane ali odpornejše proti naravnim vplivom, 9 posodobljenih železniških postaj z obnovljenimi tiri ter varnimi dostopnimi platformami brez ovir in 35 postajnih stavb z zmanjšano energijsko intenzivnostjo, povečanim udobjem in boljšimi storitvami za potnike.
261	Naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)	Tarča	Dokončanje 19 dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov		Število projektov	37	56	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Dokončanje 19 dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov, ki obsegajo 121,88 km prog, ki so bile posodobljene, operativno izboljšane ali odpornejše proti naravnim vplivom, 9 posodobljenih železniških postaj z obnovljenimi tiri ter varnimi dostopnimi platformami brez ovir in 35 postajnih stavb z zmanjšano energijsko intenzivnostjo, povečanim udobjem in boljšimi storitvami za potnike.
92	Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo		Število nivojskih prehodov z večjo varnostjo	0	45	V2	2022	Nivojski prehodi z višjo stopnjo zaščite, z na novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje z bliskovno svetlobo ali mehansko varnostno napravo.
93	Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje zgrajenih kolesarskih stez, stranskih poti in prog brez ovir		Dolžina zgrajenih kolesarskih stez, stranskih stez, poti brez ovir – km	0	25	V2	2022	Dolžina zgrajenih kolesarskih stez/stranskih/brez ovir.
94	Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov		Število posodobljenih umetnih železniških konstrukcij (mostov/predorov)	0	3	V2	2022	Posodobljena umetna železniška struktura za operativno fazo.
95	Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov		Število posodobljenih umetnih železniških konstrukcij (mostov/predorov)	3	6	ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Posodobljena umetna železniška struktura za operativno fazo.
96	Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo		Število nivojskih prehodov z večjo varnostjo	45	160	ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Nivojski prehodi z višjo stopnjo zaščite, z na novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje z bliskovno svetlobo ali mehansko varnostno napravo.
97	Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje zgrajenih kolesarskih stez, stranskih poti in prog brez ovir		Dolžina zgrajenih kolesarskih stez, stranskih stez, poti brez ovir – km	25	49	ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Dolžina zgrajene kolesarske steze/bočne poti/brez ovir.
98	Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo		Število nivojskih prehodov z večjo varnostjo	160	291	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Nivojski prehodi z višjo stopnjo zaščite, z na novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje z bliskovno svetlobo ali mehansko varnostno napravo.
99	Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov		Število posodobljenih umetnih železniških konstrukcij (mostov/predorov)	6	7	V2	2023	Posodobljena umetna železniška struktura za operativno fazo.
100	Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje zgrajenih kolesarskih stez, stranskih poti in prog brez ovir		Dolžina zgrajenih kolesarskih stez, stranskih stez, poti brez ovir – km	49	85	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Dolžina zgrajenih kolesarskih stez/stranskih/brez ovir.
101	Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov		Število posodobljenih umetnih železniških konstrukcij (mostov/predorov)	7	8	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Posodobljena umetna železniška struktura za operativno fazo.

I. KOMPONENTA 2.2: Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv energijske učinkovitosti v javnem sektorju s prenovo državnih in javnih stavb ter posodobitvijo javne razsvetljave.

Komponenta odraža zaveze Češke, da bo do leta 2030 izboljšala energijsko učinkovitost nacionalnega gospodarstva. Njegov cilj je zmanjšati porabo končne energije v zadevnih državnih in javnih stavbah, povečati število visokokakovostnih prenov v javnem sektorju in zmanjšati porabo končne energije pri javni razsvetljavi.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo o nizkoogljičnem in energetskem prehodu, vključno z energijsko učinkovitostjo (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019), ter o čisti in učinkoviti proizvodnji in uporabi energije (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

I.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb

Cilj te naložbe je zmanjšati porabo končne energije v stavbah državne uprave, ki dolgoročno ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, ter povečati število visokokakovostnih in zmerno temeljitih ali temeljitih prenov. Financirajo se samo projekti, ki v povprečju dosežejo zmanjšanje porabe primarne energije za vsaj 30 % ali zmanjšanje emisij CO2 za 30 %.

Cilj naložbe je podpreti vsaj 100 projektov prenove stavb, vključno z izolacijo stavbe, izmenjavo in prenovo oken in vrat, namestitvijo sistemov na podlagi obnovljivih virov energije ali izvajanjem ukrepov za izboljšanje notranjega okolja, ki imajo dokazljiv učinek na energijsko učinkovitost stavb.

Pogodbe za 75 % projektov se sklenejo do 31. decembra 2024.

Za boljšo pripravo te naložbe ministrstvo za industrijo in trgovino do 31. decembra 2021 sprejme in objavi vzorčno pogodbo za storitve po metodi zagotavljanja prihranka energije z jamstvom. Njegov cilj je spodbujanje izvajanja projektov s poudarkom na čim večjem prihranku energije v primerjavi s porabljenimi sredstvi.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložbo 2: Izboljšanje energetske učinkovitosti sistemov javne razsvetljave

Cilj te naložbe je omogočiti prenovo javne razsvetljave v različnih občinah na Češkem in povezavo teh prenov z drugimi pametnimi elementi, kot je podpora razvoju elektromobilnosti.

Financirajo se samo projekti, ki v povprečju dosežejo zmanjšanje porabe primarne energije za vsaj 30 % ali zmanjšanje emisij CO2 za 30 %.

Naložba vključuje podporo vsaj 800 projektom prenove javnih strelivnih sistemov v različnih občinah na Češkem, od katerih se 80 % sklene do 31. decembra 2024. Naložba vključuje obnovo sistemov razsvetljave in nakup ali optimizacijo sistema upravljanja.

Za boljšo pripravo te naložbe ministrstvo za industrijo in trgovino do 31. decembra 2021 sprejme in objavi programsko dokumentacijo. Določa časovni razpored in pogoje za podporo ukrepom za prenovo javnih sistemov strele, vključno s pametnimi elementi.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 3: Izboljšanje energetske učinkovitosti javnih stavb

Cilj te naložbe je zmanjšati porabo končne energije v javnih stavbah, ki dolgoročno ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti, ter povečati število visokokakovostnih in zmerno temeljitih ali temeljitih prenov. Financirajo se samo projekti, ki v povprečju dosežejo zmanjšanje porabe primarne energije za vsaj 30 % ali zmanjšanje emisij CO2 za 30 %.

Cilj naložbe je podpreti vsaj 220 projektov prenove stavb, vključno z izolacijo stavbe, izmenjavo in prenovo oken in vrat, namestitvijo sistemov na podlagi obnovljivih virov energije ali izvajanjem ukrepov za izboljšanje notranjega okolja, ki imajo dokazljiv učinek na energijsko učinkovitost stavb.

Do 31. decembra 2023 se sklenejo pogodbe za 75 % ciljnega cilja 220 projektov (tj. 165 projektov).

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

I.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
102	Naložbo 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb	Mejnik	Sprejetje vzorčne pogodbe s strani ministrstva za industrijo in trgovino za storitve metode pogodbenega zagotavljanja prihranka energije z jamstvom	Objava vzorčne pogodbe na spletni strani ministrstva				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Ministrstvo za industrijo in trgovino sprejme vzorčno pogodbo za storitve metode zagotavljanja prihranka energije z jamstvom za spodbujanje izvajanja projektov s poudarkom na čim večjem prihranku energije v primerjavi s porabljenimi sredstvi. Vzorec pogodbe se objavi na spletni strani ministrstva.
103	Naložbo 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb	Tarča	Oddaja 75 % vseh javnih naročil za projekte prenove stavb, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije		Odstotek	0	75	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	V okviru tega ukrepa se skupaj podpre vsaj 100 projektov prenove stavb. Cilj se doseže s 75 % projektov z izdanimi pravnimi akti (tj. vsaj 75). Projekti se predložijo MIT v okviru stalnega razpisa in ocenijo na podlagi določenih meril po preglednem izbirnem postopku. Za izvajanje se izberejo samo projekti, ki v povprečju dosežejo zmanjšanje porabe primarne energije za vsaj 30 % ali zmanjšanje emisij CO2 za 30 %. 75-odstotni cilj se nanaša na projekte z izdanimi pravnimi akti. Naložbe v zamenjave kotlov, vključno s tistimi z zemeljskim plinom kot virom energije, so omejene na največ 20 % skupne dodelitve.
104	Naložbo 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb	Tarča	Zmanjšanje porabe energije		Prihranki energije v tera joulih na leto	0	140	V1	2026	Cilj se doseže z zmanjšanjem porabe energije v državnih stavbah za 140 TJ/leto do 31. marca 2026 kot rezultat prenove stavb, kar se dokaže z energetskimi izkaznicami. Poraba energije se zmanjša v primerjavi z običajnim scenarijem (tj. brez podpore na podlagi Uredbe (EU) 2021/241). Količina prihranjene energije se določi z merjenjem in/ali oceno porabe pred izvedbo ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti in po njej, pri čemer se zagotovi normalizacija za zunanje pogoje, ki vplivajo na porabo energije.
105	Naložbo 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistemov javne razsvetljave	Mejnik	Sprejetje programske dokumentacije s strani ministrstva za industrijo in trgovino v zvezi z ukrepi za prenovo javnih sistemov strele	Objava programske dokumentacije na spletni strani ministrstva				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Programsko dokumentacijo pripravlja ministrstvo za industrijo in trgovino ter je objavljena na spletni strani ministrstva. Določa časovni razpored in pogoje za podporo ukrepom za prenovo sistemov javne razsvetljave, vključno s pametnimi elementi, da bi dosegli vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije.
106	Naložbo 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistemov javne razsvetljave	Tarča	Oddaja 80 % vseh javnih naročil za prenovo javnih strelivnih sistemov, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije		Odstotek	0	80	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	V okviru tega ukrepa se skupaj podpre vsaj 800 projektov prenove javnih strelivnih sistemov. Cilj se doseže, če se 80 % teh pogodb (tj. 640) sklene do 31. decembra 2024. Projekti se ocenijo in izberejo vsako leto na podlagi določenih meril po preglednem izbirnem postopku. Za izvajanje se izberejo samo projekti, ki v povprečju dosežejo zmanjšanje porabe primarne energije za vsaj 30 % ali zmanjšanje emisij CO2 za 30 %. 80-odstotni cilj se nanaša na projekte s podpisanim sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev.
107	Naložbo 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistemov javne razsvetljave	Tarča	Zmanjšanje porabe energije		Prihranki energije v tera joulih na leto	0	286	V1	2026	Cilj se doseže z zmanjšanjem porabe energije za 286 TJ/leto do 31. marca 2026 kot rezultat rekonstrukcije javne razsvetljave, kar se dokaže z energijskimi izkaznicami. Poraba energije se zmanjša v primerjavi z običajnim scenarijem (tj. brez podpore na podlagi Uredbe (EU) 2021/241). Količina prihranjene energije se določi z merjenjem in/ali oceno porabe pred izvedbo ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti in po njej, pri čemer se zagotovi normalizacija za zunanje pogoje, ki vplivajo na porabo energije.
108	Naložba 3: Izboljšanje energetske učinkovitosti javnih stavb	Tarča	Oddaja 75 % javnih naročil za projekte prenove stavb, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije		Odstotek	0	75	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	V okviru tega ukrepa se skupaj podpre vsaj 220 projektov prenove stavb. Cilj se doseže s 75 % od 220 projektov z izdanimi pravnimi akti (tj. vsaj 165 projektov) do 31. decembra 2023. Projekti se predložijo državnemu okoljskemu skladu v okviru stalnega razpisa in ocenijo na podlagi določenih meril po preglednem izbirnem postopku. Za izvajanje se izberejo samo projekti, ki v povprečju dosežejo zmanjšanje porabe primarne energije za vsaj 30 % ali zmanjšanje emisij CO2 za 30 %. 75-odstotni cilj se nanaša na projekte z izdanimi pravnimi akti. Naložbe v zamenjave kotlov, vključno s tistimi z zemeljskim plinom kot virom energije, so omejene na največ 20 % skupne dodelitve.
109	Naložba 3: Izboljšanje energetske učinkovitosti javnih stavb	Tarča	Zmanjšanje porabe energije		Prihranki energije v tera joulih na leto	0	410	V1	2026	Cilj se doseže z zmanjšanjem porabe energije v državnih stavbah za 410 TJ/leto do 31. marca 2026 kot rezultat prenove stavb, kar se dokaže z energetskimi izkaznicami. Poraba energije se zmanjša v primerjavi z običajnim scenarijem (tj. brezpodpore na podlagi Uredbe (EU) 2021/241). Količina prihranjene energije se določi z merjenjem in/ali oceno porabe pred izvedbo ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti in po njej, pri čemer se zagotovi normalizacija za zunanje pogoje, ki vplivajo na porabo energije.

J. KOMPONENTA 2.3: Prehod na čistejše vire energije

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva prehoda s fosilnih goriv na nizkoemisijske in brezemisijske vire energije, kot je fotovoltaična energija. Njegov cilj je zmanjšati intenzivnost emisij češkega gospodarstva in emisij onesnaževal ter posodobiti distribucijsko omrežje toplotne energije, zlasti z zamenjavo pare z vročo vodo, kar bo privedlo do prihrankov pri primarnih virih energije.

Reforme in naložbeno podporo za obravnavanje specifičnegapriporočila št. 3 2019, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotoča na nizkoogljični in energetski prehod, vključno z energijsko učinkovitostjo, ob upoštevanju regionalnih razlik, in priporočilošt. 3 2020, v skladu s katerim Češka naložbe osredotoča na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, tudi v premogovniških regijah.

J.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

Cilj tega ukrepa je razogljičenje daljinskega ogrevanja, zlasti s povečanjem energijske učinkovitosti, prehodom z zgorevanja premoga na obnovljive vire energije, zgorevanjem zemeljskega plina, biomase in odpadkov ter zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in onesnaževal.

Izvede in objavi se ocena poti k razogljičenju daljinskega ogrevanja na Češkem. Ta ocena usmerja naložbe, financirane v okviru te komponente češkega načrta za okrevanje in odpornost.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

Cilj tega ukrepa je spodbujanje naložb v biomaso, ki temeljijo na odpadkih in ostankih iz biomase, ki jih je mogoče trajnostno pridobivati, s spremljevalnimi ukrepi za zmanjšanje emisij.

Objavi se ocena začrtanih potekov trajnostne rabe bioenergije in oskrbe z biomaso na Češkem ter njihovih vplivov na rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč, gozdarske ponore in biotsko raznovrstnost ter njen vpliv na kakovost zraka za obdobje 2020–2030. Ta ocena usmerja naložbe v bioenergijo, financirane v okviru komponent 2.2, 2.3 in 2.5 češkega načrta za okrevanje in odpornost.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Naložbo 1: Razvoj novih fotovoltaičnih virov energije

Cilj tega ukrepa je nadomestiti vsaj del virov energije iz premoga z viri fotovoltaične energije.

Namesti se nova zmogljivost virov fotovoltaične energije 270 MWp in začne obratovati. Projekti vključujejo gradnjo fotovoltaičnih elektrarn na strehah stavb podjetij, vključno z zavetišči (kot so zavetišča za avtomobile, gradbeni stroji ali skladiščenje materiala), ter kopičenje energije, namenjene optimizaciji proizvodnje električne energije.

Ta naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložbo 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

Cilj tega ukrepa je zmanjšati zgorevanje premoga za proizvodnjo toplote (in s tem povezano proizvodnjo električne energije) do leta 2030 v skladu s sprejeto oceno razogljičenja daljinskega ogrevanja na Češkem v okviru reforme 1 te komponente, zlasti z zagotavljanjem visoke učinkovitosti daljinskega ogrevanja ter zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in onesnaževal z zamenjavo distribucijskih omrežij na osnovi pare z distribucijskimi omrežji za toplo vodo.

Zadevni pozivi k podpori za posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja vključujejo zlasti pogoj, da se prenova objekta za proizvodnjo toplote in električne energije začne v treh letih od posodobitve omrežja, da se zagotovi skladnost z opredelitvijo „učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja“ iz člena 2(41) Direktive 2012/27/EU („sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki uporablja vsaj 50 % energije iz obnovljivih virov, 50 % odvečne toplote, 75 % toplote iz soproizvodnje ali 50 % kombinacije take energije in toplote“). Razpisi vključujejo tudi pogoj, da ti obrati za proizvodnjo toplote kot vir toplote ne uporabljajo trdnih fosilnih goriv, razen tistih, ki izpolnjujejo naslednja merila za proizvodnjo toplote na osnovi zemeljskega plina:

·Omrežja so del sistemov „učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja“ (kot so opredeljeni v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU) in

·Toploto/hlado pridobivajo iz obratov, ki so prilagodljivi in učinkoviti proizvodnji toplote na plin, ki je primerna za prihodnost, z emisijami toplogrednih plinov, ki so nižje od 250 gCO2e/kWh v ekonomski življenjski dobi obrata.

Če se biomasa uporablja kot vir goriva, je naložba v skladu s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 29 Direktive 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, v nadaljnjem besedilu: direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Uporabljajo se samo odpadki in ostanki iz biomase, ki jih je mogoče trajnostno pridobivati, naložbo pa spremljajo ukrepi za zmanjšanje emisij.

Zagotovi se skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo, tako da so emisije enake ali nižje od ravni emisij, povezanih z mejnimi vrednostmi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (v skladu z direktivo o industrijskih emisijah).

Naložba se izvede z naslednjimi ukrepi:

●Češka do 30. junija 2024 pred dokončanjem naložbe v omrežje predloži konkreten načrt za naložbe v obrate za proizvodnjo toplote in električne energije, vključno s pogodbenimi obveznostmi, ki jih je češka vlada prevzela za naročilo zadevnega dela.

●Doseganje prihrankov primarne energije v višini 245 327 GJ zaradi posodobitve omrežij za distribucijo toplote do 31. marca 2026.

J.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
110	Reforma 1: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja	Mejnik	Ocena razogljičenja daljinskega ogrevanja na Češkem	Objava ocene				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Ministrstvo za industrijo in trgovino izvede in objavi oceno poti k razogljičenju daljinskega ogrevanja na Češkem v skladu s pravnimi zahtevami EU, vključno z zahtevami iz tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Ta ocena usmerja naložbe, ki se financirajo v okviru te komponente češkega načrta za okrevanje in odpornost, ter naložbe na področju razogljičenja daljinskega ogrevanja, ki se financirajo iz drugih skladov EU ali nacionalnih virov, pri čemer so v celoti skladne s pravnimi zahtevami, tudi v zvezi z nebistveno škodovanjem.
111	Reforma 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja	Mejnik	Ocena začrtanih potekov trajnostne oskrbe z biomaso na Češkem	Objava ocene				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Ministrstvo za okolje v sodelovanju z ministrstvom za industrijo in trgovino ter ministrstvom za kmetijstvo izvede in objavi oceno začrtanih poti trajnostne rabe bioenergije in oskrbe z biomaso na Češkem ter njihovih vplivov na rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo ter biotsko raznovrstnost ter vpliv na kakovost zraka za obdobje 2020–2030 v skladu s pravnimi zahtevami EU, vključno z zahtevami, vključenimi v tehnične smernice za uporabo zemljišč, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Ta ocena usmerja naložbe v bioenergijo, ki se financirajo v okviru komponent 2.2, 2.3 in 2.5 češkega načrta za okrevanje in odpornost, ter naložbe v bioenergijo na področjih energije, prometa, okolja, podnebnih sprememb, gozdarstva ali kmetijstva, ki se financirajo iz drugih skladov EU ali nacionalnih virov, pri čemer so v celoti skladne s pravnimi zahtevami, tudi v zvezi z nebistveno škodovanjem.
112	Naložbo 1: Razvoj novih fotovoltaičnih virov energije	Tarča	Povečanje inštalirane zmogljivosti virov FVE		MWp	0	270	V1	2026	Namesti se nova zmogljivost fotovoltaičnih virov energije 270 MWp in začne obratovati.
113	Naložbo 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja	Mejnik	Načrt za naložbe v objekte za proizvodnjo toplote/električne energije	Predložitev Komisiji				V2	2024	Češka pred dokončanjem naložbe v omrežje predloži konkreten načrt za naložbe v obrate za proizvodnjo toplote/električne energije, ki kot vir toplote ne uporabljajo trdnih goriv, razen tistih, ki izpolnjujejo naslednja merila za proizvodnjo toplote na osnovi zemeljskega plina: ·Omrežja so del „učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja“ (kot so opredeljeni v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU); in ·Toploto/hlado pridobivajo iz obratov, ki so prilagodljivi in učinkoviti proizvodnji toplote na plin, ki je primerna za prihodnost, z emisijami toplogrednih plinov, ki so nižje od 250 gCO2e/kWh v ekonomski življenjski dobi obrata; vključno s pogodbenimi obveznostmi, ki jih je prevzela češka vlada, da bi naročila ustrezno delo. Prenova objekta za proizvodnjo toplote in električne energije se začne v treh letih po posodobitvi omrežja, da se zagotovi skladnost z opredelitvijo „učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja“ iz člena 2(41) Direktive 2012/27/EU („sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki uporablja vsaj 50 % energije iz obnovljivih virov, 50 % odvečne toplote, 75 % toplote iz soproizvodnje ali 50 % kombinacije take energije in toplote“).
114	Naložbo 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja	Tarča	Prihranki primarne energije zaradi posodobitve distribucije toplote		Prihranki primarne energije v gigajoulih	0	245 327	V1	2026	Dosežejo se prihranki primarne energije v višini 245 327 GJ.

K. KOMPONENTA 2.4: Čista mobilnost

Namen te komponente češkega načrta za okrevanje in odpornost je podpreti cilje posodobljenega nacionalnega akcijskega načrta Češke republike za čisto mobilnost na podlagi Direktive 2014/94/EU. Eden od glavnih strateških ciljev akcijskega načrta je doseči, da bo do leta 2030 na Češkem obratovalo od 220000 do 500000 električnih vozil. Ta cilj je treba doseči s spodbujanjem povpraševanja s subvencijami, dajanjem prednosti električnim vozilom na cesti, podpiranjem gradnje infrastrukture za polnjenje in zagotavljanjem informacij javnosti. Poleg programa subvencij za podjetja je bila ista pobuda napovedana tudi za občine, regije in druge javne subjekte.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila 3 iz leta 2019, v skladu s katerim Češka naložbe osredotoča na zeleni in digitalni prehod, zlasti na visokozmogljivo digitalno infrastrukturo in tehnologije, čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije ter trajnostno prometno infrastrukturo, tudi v premogovniških regijah, ter priporočilo št. 3 iz leta 2020, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotoča na promet, zlasti na njegovo trajnostnost, digitalno infrastrukturo ter nizkoogljični in energetski prehod, vključno z energijsko učinkovitostjo, ob upoštevanju regionalnih razlik.

K.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 1: Gradnja infrastrukture za javni prevoz v mestu Praga

Cilj tega ukrepa, ki ga dopolnjuje naložba 6 v okviru te komponente, je obnoviti in razogljičiti vozni park javnega prevoza v Pragi. Podpora brezemisijskim električnim avtobusom in trolejbusnim voznim parkom naj bi prispevala k prizadevanjem za razogljičenje prometnega in energetskega sektorja. Poleg tega se pričakuje, da bo izboljšal kakovost zraka in raven hrupa v mestnem okolju. Cilj te naložbe je povečati število polnilnih mest za električne avtobuse in akumulatorske trolejbuse v Pragi za 52 enot ter povečati odsek dinamičnih polnilnih cest (elektrifikacija ceste) za akumulatorske trolejbuse za 40 km.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložbo 2: Gradnja infrastrukture – polnilna mesta za zasebna podjetja

Tanaložba je skupaj z naložbo 4 v okviru te komponente namenjena spodbujanju povpraševanja po električnih avtomobilih in podpiranju razvoja vodikove tehnologije v prometu. Vključuje povečanje števila polnilnih mest za zasebna podjetja za 1500 enot.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Stavbna infrastruktura – polnilna mesta za stanovanjske stavbe

Da bi prispevali k razvoju električnih vozil, bo ta naložba vključevala povečanje števila polnilnih mest v stanovanjskih stavbah, tako v zasebnih garažah kot na parkirnih mestih, rezerviranih za prebivalce stavbe, za 2880 enot.

Naložba se zaključi do 31. decembra2025.

Naložba 4: Pomoč za nakup vozil – vozil (električnih, H2, tovornih električnih koles) za zasebna podjetja

Da bi spodbudili povpraševanje po brezemisijskih vozilih, je cilj te naložbe povečanje števila vozil na alternativna goriva (električnih, H2) za podjetja za 2670 enot ( 2170 akumulatorskih električnih avtomobilov in kombiniranih vozil na vodik, 500 tovornih električnih koles).

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 5: Pomoč za nakup vozil (električnih, H2) in infrastrukture za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte

Cilj tenaložbe je povečati število vozil na alternativna goriva (električnih, H2) za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte za 1485 enot ter povečati število polnilnih mest za občine, regije in državno upravo ter druge javne subjekte za 200 enot.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 6: Pomoč za nakup vozil (baterijski trolejbusi in nizkopodni tramvaji) za javni prevoz v mestu Praga

Cilj te naložbe je podpreti nakup 20 baterijskih trolejbusov in 20 nizkopodnih tramvajev za mesto Praga.

Naložba se zaključi do 31. marca 2026.

K.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
115	Naložbo 1: Gradnja infrastrukture za javni prevoz v mestu Praga	Tarča	Število polnilnih mest za mesto Praga		Številka	0	52	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Za mesto Praga deluje najmanj 52 novih polnilnih mest.
116	Naložbo 1: Gradnja infrastrukture za javni prevoz v mestu Praga	Tarča	Število kilometrov dinamične polnilne ceste za mesto Praga		Km od	0	40	V2	2026	Najmanj 40 km dinamične polnilne ceste za akumulatorski trolejbus za mesto Praga je pripravljenih za obratovanje.
117	Naložbo 2: Gradnja infrastrukture – polnilna mesta za zasebna podjetja	Tarča	Število polnilnih mest, nameščenih za zasebna podjetja		Število	0	1 500	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Deluje vsaj 1500 novih polnilnih mest.
118	Naložba 3: Stavbna infrastruktura – polnilna mesta za stanovanjske stavbe	Tarča	Število polnilnih mest, nameščenih za stanovanjske stavbe		Število	0	2 880	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Deluje vsaj 2880 novih polnilnih mest.
119	Naložba 4: Pomoč za nakup vozil – vozil (električnih, H2, koles) za zasebna podjetja	Tarča	Število vozil (električnih, H2, koles) za zasebna podjetja		Število	0	2 670	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Za poslovanje se kupi vsaj 2670 novih brezemisijskih vozil (2170 brezemisijskih avtomobilov in kombiniranih vozil, 500 tovornih električnih koles).
120	Naložba 5: Pomoč za nakup vozil (električnih, H2) in infrastrukture za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte	Tarča	Število vozil (električnih, H2) za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte		Število	0	1 485	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte se kupi vsaj 1485 novih brezemisijskih vozil (električnih vozil H2).
121	Naložba 5: Pomoč za nakup vozil (električnih, H2) in infrastrukture za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte	Tarča	Število polnilnih postaj za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte		Število	0	200	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Obratuje najmanj 200 novih polnilnih postaj za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte.
122	Naložba 6: Pomoč za nakup vozil (baterijski trolejbusi in nizkopodni tramvaji) za javni prevoz v mestu Praga	Tarča	Število vozil (baterijski trolejbusi in nizkopodni tramvaji) za javni prevoz v mestu Praga		Število	0	40	V1	2026	V mestu Praga deluje vsaj 40 novih brezemisijskih vozil (20 akumulatorskih trolejbusov in 20 nizkopodnih tramvajev) za javni prevoz.

L. KOMPONENTA 2.5: Prenova stavb in zaščita zraka

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izzivov zmanjšanja porabe energije in vode v stanovanjskih stavbah, izboljšanja kakovosti življenja v teh stavbah, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal z zamenjavo kotlov na trdna goriva, prilagajanja stanovanjskih stavb učinkom podnebnih sprememb, gradnje novih stavb ter ozaveščanja o prihrankih energije, uporabi obnovljivih virov energije in prilagajanju podnebnim spremembam v stanovanjskem sektorju. Komponenta se izvaja v okviru podpornega programa Novi zeleni prihranki (NGS) do leta 2030.

Reforme in naložbe, vključene v to komponento, podpirajo obravnavo specifičnegapriporočila št. 3iz leta 2019, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotoča na nizkoogljični in energetski prehod, vključno z energijsko učinkovitostjo, ob upoštevanju regionalnih razlik, ter priporočilošt. 3 iz leta 2020, v skladu s katerim Češka naložbe osredotoči na zeleni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, tudi v premogovniških regijah.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Naložbe so zlasti v skladu s trajnostnimi merili in merili za prihranek toplogrednih plinov iz člena 29 Direktive 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, v nadaljnjem besedilu: direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Te zahteve se uporabljajo za vse obrate ne glede na pragove iz direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Naložbe izpolnjujejo zahtevo iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost glede vsaj 80-odstotnega prihranka emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biomase v zvezi z metodologijo za prihranek toplogrednih plinov in primerjalnim merilom za fosilna goriva iz Priloge VI k direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. V stanovanjskih okoljih naložbe v kotle na biomaso ne bi smele ogroziti doseganja Direktive 2008/50/EU. Naložbe so skladne z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo (tj. zahtevami iz Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta) in se razvrstijo v enega od dveh najvišjih znatno zastopanih razredov energijske učinkovitosti v smislu člena 7(2) Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta. Te zahteve morajo biti izpolnjene za vsa goriva in vse metode polnjenja. Naložbe so usmerjene in skladne z oceno začrtanih potekov trajnostne rabe bioenergije in oskrbe z biomaso na Češkem ter njihovih vplivov na rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarske ponore ter biotsko raznovrstnost, pa tudi z vplivom na kakovost zraka za obdobje 2020–2030, ki je del reforme 2 v okviru komponente 2.3.

Energetska prenova stavb, uporaba OVE v stanovanjskem sektorju in izmenjava kotlov na trdno gorivo povečajo učinkovitost ogrevanja gospodinjstev ter so ključni ukrepi za doseganje nacionalnih ciljev zmanjšanja iz Direktive (EU) 2016/2284 in standardov kakovosti zraka v okviru programov za izboljšanje kakovosti zraka. Zmanjšanje emisij pozitivno vpliva tudi na kakovost vode, zlasti na zmanjšanje emisij benzo(a)pirena.

L.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Val prenove v sektorju gospodinjstev

Cilj tega ukrepa je podpreti izvajanje izboljšav energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, vključno z optimizacijo take podpore in uvedbo kakovostne nove ravni priprave projektov. Ukrep tudi ozavešča o možnostih za zmanjšanje potreb po energiji in postopno spremembo vedenja odjemalcev energije.

Reforma se izvede z naslednjimi ukrepi:

·Novi program za zelene prihranke do leta 2030 se nadgradi z optimizacijo določanja pogojev za podporo, povečanjem zahtev za srednje obsežne prenove (prihranki 30 % porabe primarne energije), večjim poudarkom na kompleksnih energetskih prenovah, okrepitvijo podpore za gradnjo novih hiš z višjimi standardi energijske učinkovitosti in podpiranjem učinkovitega upravljanja voda.

·Za gospodinjstva se uvede dvostopenjska predprojektna priprava: osnovno oceno možnosti prenove, alternativ, intenzivnosti naložb, prihrankov stroškov energije, možne ravni subvencije iz novih zelenih prihrankov (prva faza) in pregled možnih ukrepov za prenovo hiš in uporabo obnovljivih virov energije v njih, vključno z oceno ekonomske učinkovitosti in izvedljivosti teh ukrepov (druga faza). Dvostopenjska predprojektna podpora znatno izboljša podporo naložbam, zlasti za gospodinjstva z nižjimi dohodki.

·Energetska posvetovalna središča nacionalne mreže lokalnih akcijskih skupin se vključijo v mrežo lokalnih energetskih agencij.

·Podpora za usposabljanje in preusposabljanje delavcev, ki uporabljajo zeleno gradnjo, zelene tehnologije ali materiale v okviru državnega programa za podporo prihrankom energije (EFEKT), se okrepi in razširi, da se spodbudita kakovostna priprava in izvajanje projektov za varčevanje z energijo.

·Obstoječi sistem okoljskega izobraževanja in ozaveščanja v ekoloških središčih, ki je namenjen otrokom in mladim, se razširi na celotno širšo javnost in se osredotoča na varčevanje z energijo, uporabo obnovljivih virov energije, podnebne spremembe in prilagajanje podnebnim spremembam.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Podpora energetskim skupnostim

Cilj tega ukrepa je vzpostavitev „energetskih skupnosti“, ki dejavno vključujejo stanovanjski in podjetniški sektor na področju uporabe energije iz obnovljivih virov, ter ozaveščanje in usposabljanje, osredotočeno na razvoj energije v skupnosti.

Reforma se izvede z naslednjimi ukrepi:

·Novi program za zelene prihranke do leta 2030 podpira namestitev novih obnovljivih virov energije na način, ki odpravlja ovire za njihovo prihodnje vključevanje v širšo energetsko skupnost. Novi program za zelene prihranke do leta 2030 podpira tudi manjša skupna večstanovanjska območja shranjevanja energije ali oblikovanje energetskih skupnosti v posameznih večdružinskih stavbah in druge naložbene ukrepe, povezane z energetskimi skupnostmi.

·Nenaložbeni ukrepi podpirajo ustanavljanje energetskih skupnosti ter ozaveščanje in izobraževanje, osredotočeno na razvoj energetskih skupnosti.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložbo 1: Prenova in oživitev stavb za varčevanje z energijo

Cilj tega ukrepa je varčevanje z energijo v stanovanjskih stavbah, gradnja novih stanovanjskih stavb, ki presegajo obvezne energetske standarde, nadomestitev neskladnih virov izgorevanja v gospodinjstvih, ki uporabljajo trdna goriva, s kondenzacijskimi plinskimi kotli energijskega razreda A, uporaba obnovljivih virov energije kot del celovite energetske prenove stavb in prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z gospodarjenjem z vodo. Spodbujajo se pametne energetske rešitve na ravni posameznih gospodinjstev, hiš ali majhnih skupin hiš, kot so pametni števci, skupna mesta za shranjevanje energije in združevanje povpraševanja.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov znašajo največ 20 % skupnih stroškov programa prenove in se namestijo za zamenjavo kotlov na trdno gorivo. Shema energijske učinkovitosti upravičence spodbuja k namestitvi novih plinskih kotlov in k sprejetju drugih ukrepov za energijsko učinkovitost.

Program prenove v povprečju privede do 30-odstotnega zmanjšanja povpraševanja po primarni energiji prenovljenih stavb.

Največ 10 % vseh dodeljenih sredstev za ta ukrep podpira gradnjo novih stavb. Nove podprte stavbe imajo vsaj 20 % manjšo potrebo po primarni energiji od zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije.

Vsaj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov se pripravi za ponovno uporabo, recikliranje ali drugo snovno predelavo. Kazalniki EU Level(s) se uporabljajo za ocenjevanje trajnostne učinkovitosti stavb in poročanje o njej v celotnem življenjskem ciklu stavb.

Podpirajo se tudi ranljivi odjemalci energije.

Naložba se izvaja z naslednjimi projekti:

·Projekti za zmanjšanje porabe energije za 1 200 TJ/leto, za katere so bile sklenjene pogodbe od 1. februarja 2020.

·Zmanjšanje porabe energije do leta 1 900 TJ/leto in zmanjšanje emisij CO2 za 100 kt/leto do 31. decembra 2025.

Naložbo 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije

Cilj tega ukrepa je nadomestiti neskladne vire zgorevanja v gospodinjstvih, ki uporabljajo trdna goriva, z viri ogrevanja z nizkimi emisijami (toplotne črpalke, kotli na biomaso) in nameščati obnovljive vire energije, primerne za stanovanjski sektor, zlasti fotovoltaične in fototermalne sisteme.

Naložba se izvaja z naslednjimi projekti:

·Projekti za zmanjšanje porabe energije za 720 TJ/leto in zmanjšanje emisij CO2 za 100 kt/leto.

·Zmanjšanje porabe energije za 1 500 TJ/leto in zmanjšanje emisij CO2 za 170 kt CO2/leto do 30. septembra 2023.

·Zmanjšanje porabe energije za 4 500 TJ/leto in zmanjšanje emisij CO2 za 500 kt CO2/leto do 31. decembra 2025.

·Zmanjšanje porabe energije za 415 TJ/leto in zmanjšanje emisij CO2 za 66 kt/leto, doseženo s podporo socialno prikrajšanim skupinam prebivalstva do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Podpora za pripravo predprojekta in ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanje in obveščanje na področju varčevanja z energijo ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal zraka

Ta ukrep je namenjen podpori predprojektne priprave energetsko varčnih prenov, toplotnih izmenjav za energijsko učinkovitejšo energijo in zlasti avtomatizacije pri upravljanju porabe energije v stanovanjskem sektorju, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem na teh področjih. Dokonča se 40 projektov priprave projektov na področju energije v skupnosti, 3600 študij priprave projektov za družinske hiše, 1200 študij priprave projektov za stanovanjske stavbe in 50 projektov energetskih posvetovalnih in informacijskih centrov.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

L.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
123	Reforma 1: Val prenove v sektorju gospodinjstev	Mejnik	Storitve svetovanja in usposabljanja za val prenove v sektorju gospodinjstev ter časovni razpored za izvajanje ukrepov, vključenih v načrte za kakovost zraka	Začetek delovanja storitev posvetovanja in usposabljanja ter predložitev časovnega razporeda za izvajanje ukrepov, vključenih v načrte za kakovost zraka, Komisiji				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Za gospodinjstva se uvede dvostopenjska predprojektna priprava. Energetska posvetovalna središča nacionalne mreže lokalnih akcijskih skupin se vključijo v mrežo lokalnih energetskih agencij, sistem svetovanja na področju energetike, ki ga sestavljajo posvetovalni in informacijski centri o energiji ter posamezne lokalne akcijske skupine. Poudarek državnega programa za podporo prihrankom energije (EFEKT) se razširi na potrebe po usposabljanju in preusposabljanju delavcev, ki uporabljajo zeleno gradnjo, zelene tehnologije ali materiale, ter izboljšanju kakovosti priprave in izvajanja projektov za varčevanje z energijo. Obstoječi sistem okoljskega izobraževanja in ozaveščanja, namenjen otrokom in mladim, se razširi na celotno širšo javnost in se ponovno osredotoči na varčevanje z energijo, uporabo obnovljivih virov energije, podnebne spremembe in prilagajanje podnebnim spremembam. Pripravi se časovni razpored za izvajanje ukrepov, vključenih v odobrene načrte za kakovost zraka, osredotočene na aglomeracije z najvišjimi ravnmi preseganj, njihovo izvajanje pa se začne do 30. junija 2022.
124	Reforma 2: Podpora projektom energetskih skupnosti	Tarča	Svetovalne storitve o energetskih skupnostih		Število podprtih energetskih skupnosti	0	40	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Regionalni urad državnega okoljskega sklada v vsaki regiji na Češkem uvede svetovalne storitve o namestitvi novih obnovljivih virov energije na način, da se odpravijo ovire za njihovo prihodnje vključevanje v širšo energetsko skupnost, manjša skupna večstanovanjska območja shranjevanja energije, oblikovanje energetskih skupnosti v posameznih večdružinskih stavbah in druge naložbene ukrepe, povezane z energetskimi skupnostmi. Ustanovitev 40 energetskih skupnosti ter ozaveščanje in izobraževanje, osredotočeno na razvoj energetskih skupnosti, podpirajo svetovalne službe državnega okoljskega sklada.
125	Naložbo 1: Prenova in oživitev stavb za varčevanje z energijo	Tarča	Projekti, za katere so bile sklenjene pogodbe za zmanjšanje porabe energije		Prihranki energije v terra joulih na leto	0	1 200	V3	2024	Za projekte za zmanjšanje porabe energije za 1200 TJ/leto se od februarja 2020 sklepajo pogodbe v okviru državnega okoljskega sklada. Za izvajanje se izberejo samo projekti, ki v povprečju dosežejo zmanjšanje porabe primarne energije za vsaj 30 %. Naložbe v zamenjave plinskih kondenzacijskih kotlov so omejene na največ 20 % skupne dodelitve za ukrep 2.5.1.
126	Naložbo 1: Prenova in oživitev stavb za varčevanje z energijo	Tarča	Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2		Prihranki energije v terra joulih na leto	1 200	1 900	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Poraba energije in emisije CO2 se do 31. decembra 2025 zmanjšajo za 1 900 TJ/leto oziroma za 100 kt/leto, kar se dokaže z energijskimi izkaznicami. Za izvajanje se izberejo samo projekti, ki v povprečju dosežejo zmanjšanje porabe primarne energije za vsaj 30 %. Naložbe v zamenjave plinskih kondenzacijskih kotlov so omejene na največ 20 % skupne dodelitve za ukrep 2.5.1.
127	Naložbo 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije	Tarča	Projekti, za katere so bile sklenjene pogodbe za zmanjšanje porabe energije in emisij CO2		Prihranki energije v terra joulih na leto	0	720	V3	2023	Projekte za zmanjšanje porabe energije in emisij CO2 za 720 TJ/leto oziroma za 100 kt/leto sklene državni okoljski sklad. Kar zadeva biomaso, se z uporabo biomase doseže vsaj 80-odstotni prihranek emisij toplogrednih plinov v zvezi z metodologijo za prihranek emisij toplogrednih plinov in relativnim primerjalnim fosilnim gorivom iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001.
128	Naložbo 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije	Tarča	Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2 (35 % izvedeno)		Prihranki energije v terra joulih na leto	720	1 500	V3	2023	Poraba energije in emisije CO2 se do 30. septembra 2023 zmanjšajo za 1 500 TJ/leto oziroma 170 kt/leto, kar se dokaže z energijskimi izkaznicami. Kar zadeva biomaso, se z uporabo biomase doseže vsaj 80-odstotni prihranek emisij toplogrednih plinov v zvezi z metodologijo za prihranek emisij toplogrednih plinov in relativnim primerjalnim fosilnim gorivom iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001.
129	Naložbo 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije	Tarča	Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2		Prihranki energije v terra joulih na leto	1 500	4 500	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Poraba energije in emisije CO2 se do 31. decembra 2025 zmanjšajo za 4 500 TJ/leto oziroma za 500 kt/leto, kar se dokaže z energijskimi izkaznicami. Poraba energije in emisije CO2 se zmanjšajo za 415 TJ/leto oziroma za 66 kt/leto s podporo socialno prikrajšanih skupin prebivalstva do 31. decembra 2025. Zmanjšanja se dokažejo z energetskimi izkaznicami. Kar zadeva biomaso, se z uporabo biomase doseže vsaj 80-odstotni prihranek emisij toplogrednih plinov v zvezi z metodologijo za prihranek emisij toplogrednih plinov in relativnim primerjalnim fosilnim gorivom iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001.
130	Naložba 3: Podpora za pripravo predprojekta in ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanje in obveščanje na področju varčevanja z energijo ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal zraka	Tarča	Projekti za pripravo predprojektov, študije, usposabljanja in energetski projekti skupnosti		Število projektov	0	4 890	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Dokonča se 4890 projektov, vključno s 40 projekti priprave projektov na področju energije v skupnosti, 3600 študij priprave projektov za družinske hiše, 1200 študij priprave projektov za stanovanjske stavbe in 50 projektov energetskih posvetovalnih in informacijskih centrov.

M. KOMPONENTA 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k obravnavanju izzivov, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, v skladu s strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam na Češkem na naslednjih prednostnih področjih: gospodarjenje z gozdovi, kmetijstvo, vodni režim v krajini, gospodarjenje z vodami in biotska raznovrstnost.

M.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 1: Zaščita pred poplavami

Cilj tega ukrepa je zaščititi poseljena območja pred negativnimi posledicami poplav, izboljšati zadrževanje vode v pokrajini in olajšati naravno čiščenje obstoječih vodnih struktur na pozidanih območjih. Naložba podpira projekte za zaščito pred poplavami (npr. opredelitev potenciala zadrževanja vode; vzpostavitev, obdelava in obnova popularjev ter absorpcija travniških pasov; gradnja in rekonstrukcija naravnih vodnih zbiralnikov; ali druge ukrepe za zaviranje površinskega odtekanja in zmanjšanje hitrosti poplavnih valov).

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložbo 2: Majhni vodotoki in majhni vodni zbiralniki

Cilj ukrepa je znatno izboljšanje morfološkega stanja obstoječih majhnih vodotokov in majhnih vodnih zbiralnikov, oživitev majhnih vodotokov in gradnja novih sonaravnih majhnih ribnikov. Prispeva k zadrževanju vode ter povečuje razvoj obalne vegetacije in zadrževanja vode v vodnih tokovih. Prispeva tudi k večji varnosti v primeru tokov v mestih in občinah.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba 3: Komasacija zemljišč

Cilj ukrepa je povečati ekološko stabilnost krajine in njeno odpornost na podnebne spremembe, spodbujati biotsko raznovrstnost in neproizvodne funkcije krajine ter zaščititi kmetijska zemljišča in vodne vire. Ukrepi temeljijo na oceni potenciala zadrževanja vode v pokrajini in se osredotočajo predvsem na zaščito kakovosti in količine tal in vode, delitev velikih parcel kmetijskih zemljišč s krajinskimi značilnostmi, izvajanje ukrepov proti eroziji, ki temeljijo na naravi (balki, diagonale, jarki, travni pasovi) v krajini, da se odpravijo škodljivi učinki površinskega odtekanja. Ukrepi za zadrževanje vode so osredotočeni predvsem na projekte, kot so obnova mokrišč, oživitev vodotokov in ustvarjanje ribnikov. Te naložbe vključujejo tudi izvajanje ukrepov zelene infrastrukture, ki podpirajo biotsko raznovrstnost, kot so biocentri in bio koridorji.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba 4: Vzpostavljanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe

Cilj tega ukrepa je obnoviti stabilen gozd s sajenjem avtohtonih in heterogenih vrst, hkrati pa si prizadevati za večgeneracijsko in prostorsko sestavo gozda, da bi bil odporen na podnebne spremembe in skladen z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta naložba se dopolni s spremembo ministrske uredbe o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi, ki bo posebej utrla pot večgeneracijskim, večvrstnim in odpornim gozdovom.

Naložba se zaključi do 30. septembra 2024.

Naložba 5: Zadrževanje vode v gozdu

Cilj tega ukrepa je okrepiti zmogljivost zadrževanja vode v gozdovih z izvajanjem projektov za izboljšanje tal, vode in mikroklimatskih razmer, kot so čiščenje gozdnih vodotokov, majhnih vodnih zbiralnikov v gozdovih in ukrepov za naravno zadrževanje vode, katerih cilj je upočasniti odtekanje vode, ter s spremljanjem pospešene erozije in zaščito odtočnih bazenov.

Naložba se zaključi do 31. marca 2024.

M.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)		Okvirni časovni razpored za dokončanje			Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
131	Naložbo 1: Zaščita pred poplavami	Mejnik	Obvestilo o oddaji naročil za varstvo pred poplavami	Obvestilo o dodeljenih projektih in oddanih ponudnikih s strani [ime organa upravljanja]				V1	2022	Obveščanje o dodeljenih projektih za zaščito pred poplavami (skupno število projektov: 40). Za vsak projekt se pred začetkom gradbenih del zagotovi in dokaže popolna skladnost z zahtevami okvirne direktive o vodah.
132	Naložbo 1: Zaščita pred poplavami	Tarča	T1: Dokončanje 15 projektov za vzpostavitev odpornega varstva pred poplavami.		Število projektov	0	15	ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Poročilo neodvisnega inženirja o prvem zaključku 15 navedenih projektov. V skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in državno okoljsko politiko Češke republike do leta 2030 za leto 2050 je treba dati prednost sonaravnim rešitvam, pri čemer se je treba čim bolj izogibati gradnji in/ali obnovi umetne infrastrukture za zaščito pred poplavami, ki temelji na betonu. Navedeni projekti se izvedejo šele, ko ustrezni organ za vodo izda dovoljenja na podlagi presoje vplivov na okolje, kadar se to zahteva v skladu z Direktivo 2011/92/EU, in ustreznih presoj v okviru Direktive 2000/60/ES. V teh dovoljenjih se ocenijo vsi možni vplivi na stanje vodnih teles v istem povodju ter na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode, zlasti ob upoštevanju selitvenih koridorjev, nereguliranih rek ali ekosistemov, ki so blizu razmeram brez motenj, ter trenutnih pritiskov, povezanih z odvzemom vode. S presojo vplivov se ugotovi, da projekt (i) ne vpliva bistveno ali nepopravljivo na prizadeta vodna telesa, niti ne preprečuje, da bi določeno vodno telo, na katero se nanaša, ali druga vodna telesa v istem povodju dosegla dobro stanje ali potencial, in (ii) ne vpliva bistveno negativno na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode. Projekti prispevajo k doseganju dobrega ekološkega stanja ali potenciala zadevnih vodnih teles v skladu z zahtevami okvirne direktive o vodah 2000/60/ES. Prav tako je treba upoštevati vse potrebne rezultate in pogoje presoje vplivov na okolje, zaključene v skladu z Direktivo 2011/92/EU (zlasti posvetovanje z deležniki), ter ustrezne presoje v skladu z direktivo o habitatih, kot so vključene v pogoje, ki jih določijo naravovarstveni organi. V zvezi s projekti za obnovo ali posodobitev jezov: zasnova projekta vključuje potrebne rezultate in pogoje iz presoje vplivov na okolje, ki se zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU, ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES, vključno z izvajanjem potrebnih blažilnih ukrepov, s čimer se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Vsi ukrepi, ki so v okviru presoje vplivov na okolje in presoje v skladu z Direktivo 2000/60/ES opredeljeni kot potrebni za zagotovitev skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, se vključijo v projekt in dosledno upoštevajo v fazah gradnje, obratovanja in razgradnje infrastrukture. Poročilo o zaključku potrjuje, da se v celoti upoštevajo rezultati presoje vplivov na okolje, vključno z izvajanjem potrebnih blažilnih ukrepov, s čimer se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Izvede se analiza tveganja projekta. Ta analiza tveganja obravnava tudi prihodnje podnebne razmere. Nobena rekonstrukcija ali posodobitev ne sme povzročiti povečanja zmogljivosti jezu.
133	Naložbo 1: Zaščita pred poplavami	Tarča	T2: Dokončanje dodatnih 23 projektov za vzpostavitev odpornega varstva pred poplavami.		Število projektov	15	38	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Drugo poročilo o zaključku, ki ga pripravi neodvisni inženir za dodatnih 23 navedenih projektov. V skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in državno okoljsko politiko Češke republike do leta 2030 za leto 2050 je treba dati prednost sonaravnim rešitvam, pri čemer se je treba čim bolj izogibati gradnji in/ali obnovi umetne infrastrukture za zaščito pred poplavami, ki temelji na betonu. Navedeni projekti se izvedejo šele, ko ustrezni organ za vodo izda dovoljenja na podlagi presoje vplivov na okolje, kadar se to zahteva v skladu z Direktivo 2011/92/EU, in ustreznih presoj v okviru Direktive 2000/60/ES. V teh dovoljenjih se ocenijo vsi možni vplivi na stanje vodnih teles v istem povodju ter na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode, pri čemer se upoštevajo zlasti selitveni koridorji, neregulirane reke ali ekosistemi, ki so blizu razmeram brez motenj, ter trenutni pritiski, povezani z odvzemom vode. Presoja vpliva ugotavlja, da projekt (i) ne vpliva bistveno ali nepopravljivo na prizadeta vodna telesa, na katera se nanaša, niti na druga vodna telesa v istem povodju, da bi dosegli dobro stanje ali potencial, in (ii) ne vpliva bistveno na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisne od vode. Projekti prispevajo k doseganju dobrega ekološkega stanja ali potenciala zadevnih vodnih teles v skladu z zahtevami okvirne direktive o vodah 2000/60/ES. Prav tako je treba upoštevati vse potrebne rezultate in pogoje iz presoje vplivov na okolje, zaključene v skladu z Direktivo 2011/92/EU (zlasti posvetovanje z deležniki), ter ustrezne presoje v skladu z direktivo o habitatih, kot so vključene v pogoje, ki jih določijo naravovarstveni organi. V zvezi s projekti za obnovo ali posodobitev jezov: zasnova projekta vključuje potrebne rezultate in pogoje iz presoje vplivov na okolje, ki se zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU, ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES, vključno z izvajanjem potrebnih blažilnih ukrepov, s čimer se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Vsi ukrepi, ki so v okviru presoje vplivov na okolje in presoje v skladu z Direktivo 2000/60/ES opredeljeni kot potrebni za zagotovitev skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, se vključijo v projekt in dosledno upoštevajo v fazah gradnje, obratovanja in razgradnje infrastrukture. Poročilo o zaključku potrjuje, da se v celoti upoštevajo rezultati presoje vplivov na okolje, vključno z izvajanjem potrebnih blažilnih ukrepov, s čimer se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Izvede se analiza tveganja projekta. Ta analiza tveganja obravnava tudi prihodnje podnebne razmere. Nobena rekonstrukcija ali posodobitev ne sme povzročiti povečanja zmogljivosti jezu.
134	Naložbo 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki	Mejnik	Predložitev seznama projektov, ki jih je treba podpreti v okviru naložbe 2 s strani Ministrstva za kmetijstvo	Predložitev seznama projektov, ki bodo prejeli podporo v okviru naložbe 2				V3	2021	Ministrstvo za kmetijstvo predloži Komisiji podatkovno zbirko z identifikacijo projektov, kratkim opisom in časovnim razporedom za dokončanje. Projekti zajemajo gradnjo in obnovo majhnih vodnih zbiralnikov po vsej Češki republiki. Zasnova projektov vključuje potrebne rezultate in pogoje iz presoje vplivov na okolje, ki se zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU, ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive Sveta 92/43/EGS.
135	Naložbo 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki	Tarča	T1: Dokončanje 50 % projektov majhnih vodotokov in vodnih zbiralnikov		Število projektov	0	450	V2	2022	Poročilo o zaključku, ki ga pripravi neodvisni inženir za 50 % projektov. V skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in državno okoljsko politiko Češke republike do leta 2030 za leto 2050 je treba dati prednost sonaravnim rešitvam, pri čemer se je treba čim bolj izogibati gradnji in/ali obnovi umetne infrastrukture za zaščito pred poplavami, ki temelji na betonu. Projekti se izvedejo šele, ko ustrezni organ za upravljanje voda izda dovoljenja na podlagi presoje vplivov na okolje in ustreznih presoj v okviru Direktive 2000/60/ES. V teh dovoljenjih se ocenijo vsi možni vplivi na stanje vodnih teles v istem povodju ter na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode, pri čemer se upoštevajo zlasti selitveni koridorji, neregulirane reke ali ekosistemi, ki so blizu razmeram brez motenj, ter trenutni pritiski, povezani z odvzemom vode. Presoja vpliva ugotavlja, da projekt (i) ne vpliva bistveno ali nepopravljivo na prizadeta vodna telesa, na katera se nanaša, niti na druga vodna telesa v istem povodju, da bi dosegli dobro stanje ali potencial, in (ii) ne vpliva bistveno na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisne od vode. Dobro ekološko stanje/potencial zadevnih vodnih teles v skladu z zahtevami okvirne direktive o vodah 2000/60/ES je bilo doseženo in dokazano z najnovejšimi ustreznimi podpornimi podatki. Prav tako se upoštevajo vsi potrebni rezultati in pogoji presoje vplivov na okolje, ki se zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU (zlasti posvetovanje z deležniki), ter ustrezne presoje v skladu z direktivo o habitatih, kot so vključene v pogoje, ki jih določijo naravovarstveni organi. Če so vodni zbiralniki namenjeni za namakanje, se kakršna koli širitev obstoječega namakalnega sistema (vključno s povečano uporabo vode, tj. ne le fizično ekspanzijo), tudi z učinkovitejšimi metodami, ne podpira, kadar so zadevna vodna telesa (površinske ali podzemne vode) v manj kot dobrem stanju ali potencialu (v okviru vse večjih podnebnih sprememb) oziroma se zanje predvideva, da bodo v slabšem stanju ali potencialu.
136	Naložbo 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki	Tarča	T2: Dokončanje 50 % dodatnih projektov majhnih vodotokov in vodnih zbiralnikov		Število projektov	450	900	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Poročilo o zaključku neodvisnega inženirja, ki ga je potrdilo Ministrstvo za kmetijstvo, za preostalih 50 % projektov. V skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in državno okoljsko politiko Češke republike do leta 2030 za leto 2050 je treba dati prednost sonaravnim rešitvam, pri čemer se je treba čim bolj izogibati gradnji in/ali obnovi umetne infrastrukture za zaščito pred poplavami, ki temelji na betonu. Projekti se izvedejo šele, ko ustrezni organ za upravljanje voda izda dovoljenja na podlagi presoje vplivov na okolje in ustreznih presoj v okviru Direktive 2000/60/ES. V teh dovoljenjih se ocenijo vsi možni vplivi na stanje vodnih teles v istem povodju ter na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode, pri čemer se upoštevajo zlasti selitveni koridorji, neregulirane reke ali ekosistemi, ki so blizu razmeram brez motenj, ter trenutni pritiski, povezani z odvzemom vode. Presoja vpliva ugotavlja, da projekt (i) ne vpliva bistveno ali nepopravljivo na prizadeta vodna telesa, na katera se nanaša, niti na druga vodna telesa v istem povodju, da bi dosegli dobro stanje ali potencial, in (ii) ne vpliva bistveno na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisne od vode. Projekti prispevajo k doseganju dobrega ekološkega stanja ali potenciala zadevnih vodnih teles v skladu z zahtevami okvirne direktive o vodah 2000/60/ES. Prav tako je treba upoštevati vse potrebne rezultate in pogoje iz presoje vplivov na okolje, zaključene v skladu z Direktivo 2011/92/EU (zlasti posvetovanje z deležniki), ter ustrezne presoje v skladu z direktivo o habitatih, kot so vključene v pogoje, ki jih določijo naravovarstveni organi. Če so vodni zbiralniki namenjeni za namakanje, se kakršna koli širitev obstoječega namakalnega sistema (vključno s povečano uporabo vode, tj. ne le fizično ekspanzijo), tudi z učinkovitejšimi metodami, ne podpira, kadar so zadevna vodna telesa (površinske ali podzemne vode) v manj kot dobrem stanju ali potencialu (v okviru vse večjih podnebnih sprememb) oziroma se zanje predvideva, da bodo v slabšem stanju ali potencialu.
137	Naložba 3: Komasacija zemljišč	Tarča	Dokončanje projektov zelene infrastrukture, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, vključno z biocentri, biološkimi koridorji in sajenjem lokalno značilnih zelenih površin v kmetijski krajini (v ha zemljišč, ki jih zajema naložba).		Hektarji projektov zelene infrastrukture	0	90	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Dokonča se najmanj 90 ha projektov zelene infrastrukture. Ti projekti temeljijo na oceni zadrževanja vode v krajini, ki jo opravi lokalni organ državne uprave za varstvo okolja, in so v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in strategijo Češke za varstvo biotske raznovrstnosti, načrti upravljanja povodij in načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti.
138	Naložba 3: Komasacija zemljišč	Tarča	Dokončanje dejavnosti varstva okolja in prilagajanje podnebnim spremembam (v ha zemljišč, na katerih se izvaja naložba).		Hektarji zemljišč	0	150	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Zaključenih je vsaj 150 ha okoljevarstvenih dejavnosti in projektov prilagajanja podnebnim spremembam. Te dejavnosti se osredotočajo predvsem na varstvo tal in vode, tako količine kot kakovosti. S posameznimi projekti se izvajajo protierozijski ukrepi v pokrajini (kraji, previsi, meje, travni pasovi in drugi zaviralni elementi), da se odpravijo škodljivi učinki, zlasti hudourniškega deževja. Ti ukrepi, ki pomagajo zadrževati vodo v pokrajini, predvsem zaradi vse pogostejših hudih padavin, podpirajo pronicanje vode v podzemno vodo, zmanjšujejo izhlapevanje vode v kmetijski krajini in zagotavljajo podporo majhnemu vodnemu ciklu ter zmanjšujejo onesnaževanje vode in odstranjevanje tal. Naložbe v infrastrukturo (kot so lokalne ceste) so izključene.
139	Naložba 4: Vzpostavljanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe	Mejnik	Sprememba ministrske uredbe o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi (sprememba odloka št. 84/1996 zb. o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi)	Začetek veljavnosti spremembe ministrske uredbe o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi (sprememba odloka št. 84/1996 zb. o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi)				V1	2023	Sprejme se sprememba ministrske uredbe o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi, ki bo posebej utrla pot večgeneracijskim, večvrstnim in odpornim gozdovom. Namen spremembe Uredbe o gospodarjenju z gozdovi je ustvariti pravi večgeneracijski gozd, uvesti inovativne metode načrtovanja gospodarjenja z gozdovi za gozdove z bogato starostno strukturo. Uredba zagotavlja, da je sestava drevesnih vrst na novo zasajenih gozdov namenjena sonaravni sestavi z znatnim povečanjem listavcev (tako imenovana „priporočena sestava“ raziskav).
140	Naložba 4: Vzpostavljanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe	Tarča	T1: Ponovno pogozdovanje 12000 ha površin z izboljšanimi in stabiliziranimi drevesnimi vrstami		Hektarji ponovnega pogozdovanja	0	12 000	V3	2022	Zaključno poročilo neodvisnega organa za 12000 ha projektov ponovnega pogozdovanja. Cilj ponovnega pogozdovanja je zagotoviti večgeneracijski gozd z več vrstami glede na prostorsko sestavo, s katerim se gospodari v skladu z gozdarskim pristopom stalne pokritosti. Monospecifični gozdovi enake starosti se nadomestijo z biotsko bolj raznovrstnimi ekosistemi, pri čemer se uporaba poseka na golo omeji na primere, ko je to potrebno za zagotovitev zdravja gozdov in učinkovitega obnavljanja, ter čim bolj omeji velikost območja na golo. Uporabijo se domorodne drevesne vrste, razen če se lahko dokaže, da niso več prilagojene predvidenim podnebnim in talno-hidrološkim razmeram. Prav tako se sprejmejo primesi, ki ne vsebujejo več kot 25 % jelke Douglas v mešanih sestojih. • Če to dovoljuje nacionalna zakonodaja • Razen območij Natura 2000 in drugih zavarovanih območij • In če je mogoče dokazati primernost jelke Douglas za predvidene podnebne razmere na območju ponovnega pogozdovanja.
141	Naložba 4: Vzpostavljanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe	Tarča	T2: Ponovno pogozdovanje dodatnih 24 000 ha površin z izboljšanimi in stabiliziranimi drevesnimi vrstami		Hektarji ponovnega pogozdovanja	12 000	36 000	V3	2024	Poročilo o dokončanju, ki ga pripravi neodvisni organ za dodatnih 24 000 ha. Cilj ponovnega pogozdovanja je zagotoviti večgeneracijski gozd z več vrstami glede na prostorsko sestavo, s katerim se gospodari v skladu z gozdarskim pristopom stalne pokritosti. Monospecifični gozdovi enake starosti se nadomestijo z biotsko bolj raznovrstnimi ekosistemi, pri čemer se uporaba poseka na golo omeji na primere, ko je to potrebno za zagotovitev zdravja gozdov in učinkovitega obnavljanja, ter čim bolj omeji velikost območja na golo. Uporabijo se domorodne drevesne vrste, razen če se lahko dokaže, da niso več prilagojene predvidenim podnebnim in talno-hidrološkim razmeram. Prav tako se sprejmejo primesi, ki ne vsebujejo več kot 25 % jelke Douglas v mešanih sestojih. • Če to dovoljuje nacionalna zakonodaja • Razen območij Natura 2000 in drugih zavarovanih območij • In če je mogoče dokazati primernost jelke Douglas za predvidene podnebne razmere na območju ponovnega pogozdovanja.
142	Naložba 5: Zadrževanje vode v gozdu	Tarča	T1: Dokončanje 40 projektov za obvladovanje torrentov (majhni leseni jezovi in jezovi naravnega kamna) za upočasnitev površinskega odtekanja in zadrževanja vode v gozdovih (zadržanje in majhni zbiralniki).		Število projektov	0	40	V1	2023	Poročilo o zaključku, ki ga pripravi neodvisni organ za 40 projektov. Projekti morajo v največji možni meri temeljiti na naravi (v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in nacionalno politiko Češke republike za boj proti suši). Zasnova projektov vključuje potrebne rezultate in pogoje iz presoje vplivov na okolje, ki se zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU, ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive Sveta 92/43/EGS.
143	Naložba 5: Zadrževanje vode v gozdu	Tarča	T2: Dokončanje 20 dodatnih projektov za obvladovanje torrentov (majhni leseni jezovi in jezovi naravnega kamna) za upočasnitev površinskega odtekanja in zadrževanja vode v gozdovih (zadržanje in majhni zbiralniki).		Število projektov	40	60	V1	2024	Poročilo o zaključku neodvisnega organa, certificiranega za 20 dodatnih projektov. Projekti morajo v največji možni meri temeljiti na naravi (v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in nacionalno politiko Češke republike za boj proti suši). Zasnova projektov vključuje potrebne rezultate in pogoje iz presoje vplivov na okolje, ki se zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU, ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive Sveta 92/43/EGS.

OPOMBA: KOMPONENTA 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost podpira obravnavanje izziva nastajanja odpadkov in odvisnosti od surovin, da bi podprli prehod na krožno gospodarstvo na Češkem. To se doseže z ukrepi za preprečevanje odpadkov, povečanjem infrastrukture za recikliranje, zmanjšanjem količine sekundarnih surovin, povečanjem deleža recikliranih materialov v izdelkih in povečanjem varnosti surovin na Češkem z manjšo odvisnostjo od uvoženih surovin zaradi stalne in neprekinjene razpoložljivosti surovin. Poleg tega se komponenta osredotoča na trajnostno upravljanje voda, vključno z ukrepi, namenjenimi varčevanju in recikliranju vode ter optimizaciji rabe vode v podjetjih. Prehod na krožno gospodarstvo bo pomagal povečati odpornost Češke na okoljske in gospodarske grožnje.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotoča na nizkoogljični in energetski prehod, vključno z energijsko učinkovitostjo (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019), in priporočila za posamezno državo, v skladu s katerim si Češka prizadeva naložbe usmeriti v zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

N.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Izvajanje nove zakonodaje o ravnanju z odpadki na Češkem

Cilj reforme je povečati preprečevanje, recikliranje, predelavo in sortiranje odpadkov ter zmanjšati odlaganje odpadkov na odlagališčih, da bi okrepili načeli odgovornosti proizvajalca in ekološke modulacije. Do leta 2035 se vsaj 65 % komunalnih odpadkov reciklira, 13 največ 10 % pa se odlaga na odlagališčih 14 . Nova zakonodaja o ravnanju z odpadki na Češkem velja od 1. januarja 2021. Na podlagi novo sprejete zakonodaje o odpadkih se dokončajo naslednji izvedbeni akti o ravnanju z odpadki, ki začnejo veljati do 30. septembra 2023v skladu z elementi iz člena 28 Direktive 2008/98/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/851:

●Uredba o katalogu odpadkov št. 8/2021 zb. o določitvi novega kataloga odpadkov in določitvi pravil za ocenjevanje nevarnih lastnosti odpadkov

●Odlok o upravljanju embalaže št. 30/2021 zb., ki določa pravila o registru embalaže in sporočanju evidenc iz takega registra ter metodologijo obračunavanja uporabe embalaže.

●Uredba o določitvi pogojev, pod katerimi trdno gorivo iz odpadkov preneha biti odpadek.

●Zakon o omejevanju vpliva izbranih plastičnih proizvodov na okolje.

●Uredba o izvajanju nekaterih določb Zakona o omejevanju vpliva izbranih plastičnih proizvodov na okolje.

●Uredba o stranskih proizvodih in predelavi odpadkov (uredba o asfaltu) v pripravi, ki določa pogoje, pod katerimi je mešanica asfalta stranski proizvod ali preneha biti odpadek.

●Uredba o podrobnostih ravnanja z izrabljenimi vozili v pripravi, določitvi pravil za zbiranje in predelavo izrabljenih vozil ter načinu izračuna stopnje ponovne uporabe in recikliranja ali druge predelave izrabljenih vozil.

●Uredba o ravnanju z izrabljenimi proizvodi v pripravi, ki določa zahteve za izvajanje informacijskih kampanj za povečanje ozaveščenosti javnosti o obdelavi izrabljenih proizvodov in določa tehnične zahteve za skladiščenje in uporabo električnih in elektronskih odpadkov, kot so odpadne baterije in akumulatorji, odpadna električna oprema in odpadne pnevmatike.

Nacionalni in regionalni načrti ravnanja z odpadki, namenjeni izboljšanju okolju prijazne priprave za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, se dokončajo in začnejo veljati.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Dokončanje in izvajanje krožne strategije Češke za leto 2040

Cilj reforme je vzpostaviti in začeti izvajati strategijo za preoblikovanje češke družbe v krožno gospodarstvo. Ta predvideni krožni gospodarski sistem bi bilo treba doseči z zmanjšanjem nastajanja odpadkov in uporabe vložkov virov v skladu z novim akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo.

Reforma zajema dokončanje in izvajanje krožne strategije Češke za leto 2040, ki bo spodbujala načela krožnega gospodarstva ter dodatno opredelila potrebne prednostne naloge in ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo Češka dolgoročno postala odporna na prihodnje okoljske grožnje, vključno s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti, ter razvila splošen trajnostni socialni sistem. Krožno gospodarstvo s skrajšanimi in diverzificiranimi dobavnimi verigami ter manjšo odvisnostjo od primarnih virov prispeva k večji strateški avtonomiji in odpornosti Češke. Strategija med drugim spodbuja podjetja, potrošnike, mesta in občine k podpiranju krožnih rešitev z zasnovo in proizvodnjo izdelkov, inovacijami, raziskavami, digitalizacijo in izobraževanjem. Strategija bo dokončana do 31. marca 2022, temu pa bo sledil akcijski načrt.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2025.

Naložba 1: Gradnja infrastrukture za recikliranje

Splošni cilj tega ukrepa je podpreti naložbe, ki vodijo v razvoj krožnega gospodarstva na področju ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki. Ukrep podpira projekte za povečanje zmogljivosti za recikliranje biološko razgradljivih odpadkov in projekte, katerih cilj je ponovna uvedba komposta in odpadkov iz digestorjev bioplina v tla.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbo 2: Krožne rešitve v podjetjih

Cilj ukrepa je prispevati k zelenemu prehodu in trajnostni rabi virov primarnih surovin. V ta namen ukrep podpira projekte, ki spodbujajo razvoj rešitev krožnega gospodarstva med podjetji. To vključuje naložbe v inovativne tehnologije, ki i) omogočajo novo ali večjo uporabo sekundarnih surovin kot nadomestka za primarne vire ter ii) zmanjšujejo vhodno intenzivnost proizvodnje in nadomeščajo primarne surovine s sekundarnimi surovinami.

Ukrep se poleg projektov industrijske simbioze in drugih naložbenih poslovnih projektov, ki prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo, osredotoča tudi na optimizacijo okoljsko primerne zasnove materialov za izdelke, da se olajša recikliranje in ponovna uporaba. Nazadnje, naložba podpira projekte, ki obravnavajo ciljno uporabo recikliranih materialov v izdelkih. Podpora se pričakuje za vsaj 60 podjetij.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Varčevanje z vodo v industriji

Cilj ukrepa je prispevati h krožnemu gospodarstvu z izboljšanjem upravljanja voda v industriji.

Ukrep se osredotoča na projekte, ki obravnavajo naslednja vprašanja:

·optimizacija porabe vode z namestitvijo novih tehnologij in opreme za varčevanje z vodo,

·recikliranje vode v proizvodnih sektorjih in drugih poslovnih dejavnostih z visoko porabo vode,

·ponovna uporaba onesnažene ali rabljene obratovalne vode v drugih procesih,

·optimizacija porabe vode v komunalnih obratih,

·zmanjšanje izgub vode v zaprtih vodnih sistemih in sistemih za distribucijo vode,

·izkoriščanje potenciala odpadne pare,

·drugi projekti so bili namenjeni izboljšanju upravljanja voda v industriji.

Podpora se pričakuje za vsaj 40 podjetij.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

N.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
144	Reforma 1: Izvajanje nove zakonodaje o ravnanju z odpadki na Češkem	Mejnik	Začetek veljavnosti izvedbenih sklepov v skladu z zakonodajo o ravnanju z odpadki, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje	Določba v izvedbenih sklepih o začetku veljavnosti zadevnih izvedbenih sklepov				V3	2023	Ti izvedbeni sklepi vključujejo Uredbo o katalogu odpadkov št. 8/2021 zb., Uredbo o ravnanju z embalažo št. 30/2021 zb., Uredbo o določitvi pogojev, pod katerimi trdno gorivo iz odpadkov preneha biti odpadek, Zakon o omejitvi vpliva izbranih plastičnih proizvodov na okolje, Uredbo o izvajanju nekaterih določb Zakona o omejevanju vpliva izbranih plastičnih proizvodov na okolje, Uredbo o stranskih proizvodih in odpadkih pri prevozu odpadkov (uredba o asfaltu), Uredbo o podrobnostih ravnanja z izrabljenimi vozili in Uredbo o podrobnostih ravnanja z izrabljenimi proizvodi (ploščicami, električno energijo, baterijami).
145	Reforma 1: Izvajanje nove zakonodaje o ravnanju z odpadki na Češkem	Mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega in regionalnega načrta ravnanja z odpadki	Zakonska določba o začetku veljavnosti nacionalnega in regionalnega načrta ravnanja z odpadki				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Zagotovitev novega nacionalnega in regionalnega načrta ravnanja z odpadki, namenjenega izboljšanju okolju prijazne priprave za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov.
146	Reforma 2: Dokončanje in izvajanje krožne strategije Češke za leto 2040	Mejnik	Dokončanje in sprejetje krožne strategije Češke za leto 2040 s strani ministrstva za okolje	Objava krožne strategije Češke za leto 2040 v podatkovni zbirki strateških dokumentov Češke republike				V1	2022	Dokončanje in sprejetje strategije za krožno Češko do leta 2040. Strategija oblikuje vizijo, globalne in strateške cilje, prednostna področja in načela, potrebna za doseganje krožnega gospodarstva na Češkem.
147	Reforma 2: Dokončanje in izvajanje krožne strategije Češke za leto 2040	Mejnik	Zaključek poročila o spremljanju, v katerem je ocenjeno stanje izvajanja strategije za krožno Češko do leta 2040	Objava poročila o spremljanju, v katerem je ocenjeno stanje izvajanja krožne strategije Češke za leto 2040				V3	2025	Ministrstvo za okolje izpolni in objavi poročilo o spremljanju, v katerem oceni razvoj krožnega gospodarstva na Češkem in napredek pri izvajanju elementov strategije za krožno gospodarstvo Češke do leta 2040.
148	Naložbo 1: Gradnja infrastrukture za recikliranje	Mejnik	Oddaja naročil za projekte, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje, s strani Ministrstva za okolje	Obvestilo o oddaji naročil za projekte, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje, s strani Ministrstva za okolje				V3	2024	Priglasitev oddaje naročil za projekte, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje, s strani Ministrstva za okolje. Projekti vključujejo gradnjo in posodobitev obratov za kompostiranje in obratov za kompostiranje v skupnosti. Obrati, ki prejemajo podporo v okviru te naložbe, zagotovijo, da se vsaj 50 % mase predelanih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov pretvori v sekundarne surovine. Naložba vključuje tudi podporo za nakup opreme za uporabo vsaj 200.000 ton komposta na leto (digestat ali zaplinjen) v kmetijski zemljiški sklad (ALF) za kmetijske subjekte, upravljavce obratov za kompostiranje in obratov za pridobivanje bioplina. Prejemniki podpore za nakup opreme morajo v petletnem obdobju vsebovati najmanj 40 ton komposta na hektar.
149	Naložbo 1: Gradnja infrastrukture za recikliranje	Mejnik	Zaključek projektov, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje	Zaključno poročilo				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Dokončanje projektov, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje. . Zaradi naložbe posodobitev ali gradnja obratov za kompostiranje zagotovi povečanje vsaj 70000 ton obdelanih biološko razgradljivih komunalnih odpadkov na leto.
150	Naložbo 2: Krožne rešitve v podjetjih	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih, s strani ministrstva za industrijo in trgovino	Priglasitev oddaje vseh javnih naročil za projekte, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih, s strani ministrstva za industrijo in trgovino				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Priglasitev oddaje vseh javnih naročil za projekte, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih, s strani ministrstva za industrijo in trgovino. Izberejo se projekti, ki krepijo industrijsko preobrazbo v nizkoogljično, krožno in digitalno družbo ter zmanjšujejo materialno intenzivnost proizvodnje in porabe primarnih virov.
151	Naložbo 2: Krožne rešitve v podjetjih	Tarča	Zaključek projektov, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih		Število projektov	0	60	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Zaključijo se projekti, ki podpirajo razvoj krožnih rešitev v industrijskih podjetjih, povečanje uporabe sekundarnih surovin kot nadomestka za primarne vire, zmanjšanje materialne intenzivnosti proizvodnje, optimizacijo okoljsko primerne zasnove materialov za olajšanje recikliranja in ponovne uporabe, izvajanje industrijske simbioze in spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo. Skupni proračun, izvršen v ta namen med trajanjem ukrepa, znaša najmanj 39000000 EUR.
152	Naložba 3: Varčevanje z vodo v industriji	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte za varčevanje in optimizacijo vode v industriji s strani ministrstva za industrijo in trgovino	Priglasitev oddaje vseh javnih naročil za projekte za varčevanje in optimizacijo vode v industriji s strani ministrstva za industrijo in trgovino				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Priglasitev oddaje vseh javnih naročil za projekte za varčevanje in optimizacijo vode v industriji s strani ministrstva za industrijo in trgovino. Izberejo se projekti, ki optimizirajo porabo vode v proizvodnem procesu z namestitvijo novih tehnologij in opreme za varčevanje z vodo, neposredno recikliranje vode v panogah z intenzivno porabo vode, ponovno uporabo onesnažene/porabljene obratovalne vode v drugih procesih, optimizacijo rabe vode v komunalnih obratih, zmanjšanje izgub vode v zaprtih krogotokih ali optimizacijo uporabe pare ali njenega distribucijskega potenciala.
153	Naložba 3: Varčevanje z vodo v industriji	Tarča	Dokončanje projektov za varčevanje z vodo in njeno optimizacijo v industriji		Število projektov	0	40	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Dokončajo se projekti, ki optimizirajo porabo vode v proizvodnem procesu z namestitvijo novih tehnologij in opreme za varčevanje z vodo, neposredno recikliranje vode v panogah z intenzivno porabo vode, ponovno uporabo onesnažene/porabljene obratovalne vode v drugih procesih, optimizacijo rabe vode v komunalnih obratih, zmanjšanje izgub vode v zaprtih krogih ali optimizacijo uporabe pare ali njenega distribucijskega potenciala.

O. KOMPONENTA 2.8: Oživitev degradiranih območij

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva podpiranja oživitve nekdanjih industrijskih ali neuporabljenih območij na mestnih območjih (v nadaljnjem besedilu: degradirana območja), končni cilji pa so:

·izboljšanje energijske učinkovitosti prenovljenih ali obnovljenih stavb;

·zgraditi nove energetsko učinkovite stavbe, kjer prenova ne bi bila niti mogoča niti učinkovita;

·ustvarjati naravne ponore ogljika.

Komponenta začne celovite spremembe območij in krepi ekološko stabilnost krajine z ustvarjanjem novih zelenih površin, ne da bi to vplivalo na kmetijska zemljišča. Oživitev ozemlja naj bi prispevala k učinkovitejši uporabi tehnične in prometne infrastrukture, zmanjšanju porabe energije in večji energetski učinkovitosti.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo, v skladu s katerim se Češka osredotoči na nizkoogljični in energetski prehod, vključno z energijsko učinkovitostjo (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019), ter priporočila za posamezno državo, v skladu s katerim Češka podpira čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

O.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 1: Pomoč za naložbe za obnovo določenih degradiranih območij

Naložba podpira projekte obnove degradiranih območij, namenjene pripravi območij za nadaljnjo večnamensko uporabo (vključno s prenovo in gradnjo infrastrukture ali rušenjem stavb). Ministrstvo za regionalni razvoj je v sodelovanju s češkoagencijo za naložbe in razvoj podjetij, ki je podrejena ministrstvu za industrijo in trgovino, opredelilo posebna degradirana območja na podlagi velikosti območja, pričakovane velikosti naložbe in uskladitve projekta z evropskimi ambicijami za zeleni prehod. Ukrep vključuje vzpostavitev programa subvencij, ki zagotavlja podporo za pripravo zemljišč za prihodnje naložbe in za same naložbene projekte. Naložba podpira vsaj 10 projektov obnove degradiranih območij.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbo 2: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za neposlovno rabo

Naložba podpira obnovo degradiranih območij v lasti lokalnih in regionalnih oblasti, ki se preoblikujejo v javne ustanove ali javne ustanove, kot so šola, kulturni center, športno zemljišče, občinski organ ali javno dostopen park. Podpora se dodeli izključno projektom, ki se zavežejo k energijsko učinkoviti prenovi ali ustvarjanju naravnih ponorov ogljika, vključno z ustvarjanjem trajnega travinja ali sajenjem dreves. Naložba podpira vsaj 30 neposlovnih projektov obnove degradiranih območij.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za poslovno uporabo

Naložba prispeva k oživitvi degradiranih območij, vključno z odstranitvijo manjših ovir na površini, ki so v lasti občin, zlasti za poslovno rabo in v omejenem obsegu za neposlovno rabo. Te ovire se nanašajo na dele konstrukcij, ki so označeni kot nevarni odpadki, kot so materiali, ki vsebujejo azbest, ali majhno puščanje olja. Poseben poudarek se nameni doslednemu spoštovanju načel modre zelene infrastrukture in energetske učinkovitosti, kar pomeni, da imajo prednost projekti za upravljanje deževnice v skladu z Zakonom 254/2001 (v nadaljnjem besedilu: Zakon o vodah), v primeru novih stavb pa ukrepi za varčevanje z energijo, ki presegajo zakonske zahteve Zakona št. 406/2000 („Zakon o upravljanju z energijo“). Obnovljene lokacije po možnosti uporabljajo mala in srednja podjetja ter lokalna podjetja. Naložba podpira projekte za oživitev degradiranih območij za poslovno uporabo, ki ustrezajo cilju vsaj 76 000 m³ pozidanega prostora.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

O.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
154	Naložbo 1: Pomoč za naložbe za obnovo določenih degradiranih območij	Tarča	Začetek veljavnosti vseh pogodb o subvencijah med državnim investicijskim skladom in izbranimi nosilci projektov degradiranih območij		Število projektov		10	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Začetek veljavnosti vseh pogodb o subvencijah med državnim investicijskim skladom in izbranimi nosilci projektov za obnovo določenega degradiranega območja (priprava projekta, priprava zemljišča, naložbeni projekti) po pripravi programa subvencij. Projekti, ki jih podpira program subvencij, so namenjeni rušenju in energetsko učinkoviti gradnji ali energetsko učinkoviti prenovi. Skupno se sklene pogodba za najmanj 10 projektov, najmanj 60 % naložb, zagotovljenih v okviru tega ukrepa, pa se nameni projektom energetsko učinkovite prenove. Kar zadeva financiranje rušenja in energetsko učinkovite gradnje, se zagotovi, da so izbrani projekti takšni, da (i) imajo nove stavbe vsaj 20 % manjše potrebe po primarni energiji od skoraj nič-energijskih stavb; (II) temeljita prenova ni mogoča iz tehničnih, zdravstvenih/varnostnih razlogov ali iz razlogov, ki ustrezajo svojemu namenu; (III) skupna pozidana površina novih stavb ne sme presegati skupne pozidane površine vseh porušenih nekdanjih stavb degradiranega območja, pri čemer je vsaj 80 % novih pozidanih stavb neposredno na pozidanem območju nekdanjih porušenih stavb. Sprememba dragocenih zelenih površin (zelo pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti) se izključi. V zvezi s podporo dejavnostim prenove se v razpisu navede, da je vsaj 90 % stroškov namenjenih podpori za prenovo za energijsko učinkovitost. Zahteve razpisov za projekte zagotavljajo, da se vsaj 70 % nastalih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov pripravi za ponovno uporabo in recikliranje. Upravljanje razpisa, ocenjevanje vlog za projekte, izbira in podpis pogodbe z nosilci projektov ter plačila med izvedbo projekta (gradnjo) in končni nadzor se zaupajo državnemu investicijskemu skladu.
155	Naložbo 1: Pomoč za naložbe za obnovo določenih degradiranih območij	Tarča	Dokončanje projektov energetsko učinkovite oživitve določenih degradiranih območij		Število projektov	0	10	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Dokonča se vsaj 10 projektov za oživitev energetske učinkovitosti na določenih degradiranih območjih. Vsaj 60 % naložbe se nameni za projekte energetsko učinkovite prenove.
156	Naložbo 2: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za neposlovno rabo	Tarča	Začetek veljavnosti vseh pogodb med državnim investicijskim skladom in izbranimi nosilci projektov degradiranih območij		Število projektov		30	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Začetek veljavnosti vseh pogodb za obnovo degradiranih območij v javni lasti za neposlovno uporabo po pripravi programa subvencij. Projekti, ki jih podpira program subvencij, so namenjeni izvajanju energetsko učinkovitih prenov ali spreminjanju degradiranih območij v naravne ponore ogljika. V zvezi s podporo dejavnostim prenove se v razpisu navede, da je vsaj 90 % stroškov namenjenih podpori za prenovo za energijsko učinkovitost. Zahteve razpisov za projekte zagotavljajo, da se vsaj 70 % nastalih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov pripravi za ponovno uporabo in recikliranje. Na splošno se sklene pogodba za najmanj 30 projektov, najmanj 20 % naložbe pa se nameni projektom, katerih cilj je spremeniti degradirana območja v naravne ponore ogljika.
157	Naložbo 2: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za neposlovno rabo	Tarča	Dokončanje projektov energetsko učinkovite oživitve degradiranih območij v lasti občin in regij za neposlovno rabo		Število oživljenih pozidanih območij	0	41 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Vsaj 20 % naložbe se nameni projektom, katerih cilj je spremeniti degradirana območja v naravne ponore ogljika. Skupno se bo dokončalo vsaj 30 projektov in oživilo 41 000 m² pozidanega območja.
158	Naložba 3: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za poslovno uporabo	Tarča	Začetek veljavnosti vseh javnih naročil za obnovo degradiranih območij v javni lasti za poslovno uporabo		Število projektov		20	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Začetek veljavnosti vseh pogodb za obnovo degradiranih območij v javni lasti za poslovno uporabo po pripravi programa subvencij. Izbrani projekti so namenjeni podpiranju rušenja in energetsko učinkovite gradnje ali energetsko učinkovite prenove. Kar zadeva financiranje rušenja in energetsko učinkovite gradnje, se zagotovi, da so izbrani projekti takšni, da (i) imajo nove stavbe vsaj 20 % manjše potrebe po primarni energiji od skoraj nič-energijskih stavb; (II) temeljita prenova ni mogoča iz tehničnih, zdravstvenih/varnostnih razlogov ali iz razlogov, ki ustrezajo svojemu namenu; (III) v kraju, kjer se nahaja prejšnja stavba, se uporabi največ 5 % novega zemljišča. To izključuje možnost rušenja stavb na enem mestu in gradnje druge stavbe na drugem kraju. Kar zadeva podporo dejavnostim prenove, se zagotovi, da vsaj 90 % stroškov podpira prenovo za energijsko učinkovitost. Zahteve razpisov za projekte zagotavljajo, da se vsaj 70 % nastalih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov pripravi za ponovno uporabo in recikliranje. Skupno se sklene pogodba za vsaj 20 projektov.
159	Naložba 3: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za poslovno uporabo	Tarča	Dokončanje projektov energetsko učinkovite oživitve degradiranih območij v lasti občin in regij za poslovno rabo		Število m³ pozidanega prostora	0	76 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Vsaj 60 % naložbe se nameni za energetsko učinkovite projekte prenove stavb na degradiranih območjih. Na splošno je bilo obnovljenih vsaj 76 000 m³ pozidanega prostora.

P. KOMPONENTA 2.9: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in boj proti suši

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izzivov, ki izhajajo iz nizke stopnje zadrževanja vode in učinka podnebnih sprememb na Češkem. Cilj komponente je izboljšati zaščito pred sušo in poplavami s povečanjem zadrževanja vode v pokrajini in na mestnih območjih. Načrtovane so tudi naložbe v varstvo območij omrežja Natura 2000 in posebej zavarovanih območij.

P.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Sprememba Zakona o upravljanju voda

Cilj reforme je spremeniti Zakon o gospodarjenju z vodo, da bi se bolj sistematično spopadli s sušami in pomanjkanjem vode. Predlog spremembe opredeljuje okvir za preprečevanje in spremljanje suše, odgovornosti ustreznih organov in nadzorne mehanizme. Njegov cilj je ustanovitev regionalnih komisij z mandatom za izdajo izjave o stanju pomanjkanja vode in uporabo ustreznih omejitev rabe vode v regiji v skladu z načrti za obvladovanje suš.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Naložbo 1: Zaščita pred sušami in poplavami mesta Brno

Cilj te naložbe je okrepiti zaščito pred poplavami v mestu Brno in oživiti reko Svratko. Izvedba projekta vključuje: sonaravne rešitve, kot so naravno razlitje povečane vodne gladine na travnikih, vzpostavitev naravnih bazenov, travnikov, poplavnih ravnic in ustvarjanje mokrišč. Rešitve se izvedejo na reki Svratka.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložbo 2: Upravljanje deževnice v mestnih aglomeracijah

Cilj te naložbe je upočasniti odtekanje vode ter zadržati in kopičiti vodo v strnjenih mestnih naseljih prek površinskega zasuka, absorpcijskih pasov in zbiralnikov, deževnih vrtov, podzemnih pasti, odtokov, skladiščnih podzemnih zbiralnikov in zelenih streh.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Upravljanje območij Natura 2000 ter zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst

Splošni cilj naložbe je okrepiti ekološko stabilnost krajine in biotske raznovrstnosti na Češkem. Vključuje izvajanje ukrepov, opredeljenih v načrtih upravljanja za obnovo in oživitev območij Natura 2000 (posebna območja varstva in območja, pomembna za Skupnost), ter nacionalno zavarovanih območij. Naložba doseže ugodno stanje ohranjenosti z izvajanjem ohranitvenih ukrepov, določenih v načrtih upravljanja narave.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam

Cilj te naložbe je omogočiti sistemsko zadrževanje vode v pokrajini (na podlagi ocene potenciala zadrževanja vode). Vključuje izvajanje ukrepov, kot je izboljšanje vrst in prostorske sestave gozdov; varstvo negozdnih habitatov; pri ustvarjanju ali obnovi mokrišč in ribnikov; pri oživljanju vodotokov, obnovi krajinskih elementov (poleg drugih za razdelitev velikih parcel kmetijskih zemljišč), zasaditvi dreves zunaj gozdnih površin in drugih povezanih ukrepih.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Oblikovanje krajinske politike in načrtovanje

Cilj reforme je vzpostavitev integriranega upravljanja in načrtovanja krajine, ki zagotavlja medsektorsko usklajevanje in vključevanje več deležnikov. Njegov končni cilj je spodbujati ohranjanje in trajnostno rabo naravnih virov, kot so gozdovi, vodna telesa in biotska raznovrstnost, da se zagotovijo dolgoročne ekološke in družbeno-gospodarske koristi.

Vlada sprejme dokument celostne krajinske politike. Dokument politike ustvari ugodno okolje za trajnostno gospodarjenje z zemljišči s strani javnega in zasebnega sektorja. Na podlagi tega dokumenta o politiki se na spletni platformi, dostopni javnosti in javnim uslužbencem, objavi metodologija, ki opisuje pristop k ohranjanju in upravljanju krajine na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Oblikujejo se orodja za spremljanje uporabe znanja v praksi in zaključijo se trije pilotni projekti.

Ukrep se zaključi do 31. marca 2026.

P.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
160	Reforma 1: Sprememba Zakona o upravljanju voda	Mejnik	Sprememba Zakona o upravljanju voda (Zakon št. 254/2001 zb.), katere cilj je sistemski pristop k obvladovanju suše in pomanjkanja vode.	Začetek veljavnosti spremembe Zakona o upravljanju voda (Zakon št. 254/2001 zb.)				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Sprejme se sprememba Zakona o vodah, ki opredeljuje okvir za preprečevanje suše in pomanjkanja vode s spremljanjem suše, vzpostavitvijo nadzornih mehanizmov in opredelitvijo odgovornosti pristojnih organov. Ustanovi se regionalna in osrednja komisija za preprečevanje, spremljanje in obvladovanje suše in pomanjkanja vode. Pripravijo in odobrijo se regionalni in nacionalni načrti za sušo. Sprememba zakona je v skladu z veljavnim pravnim redom EU, in sicer z Direktivo 2000/60/ES.
161	Naložbo 1: Zaščita pred sušami in poplavami mesta Brno	Mejnik	Priglasitev oddaje javnih naročil za projekte za zaščito pred sušami in poplavami v mestu Brno.	Obvestilo o oddaji vseh naročil.				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Priglasitev vseh naročil, oddanih za projekte za zaščito pred sušami in poplavami mesta Brno.
162	Naložbo 1: Zaščita pred sušami in poplavami mesta Brno	Mejnik	Dokončanje ukrepov za varstvo pred poplavami, ki temeljijo na naravi, za zaščito mesta Brno	Zaključek projekta				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Izvajanje projekta vodi k oblikovanju niza ukrepov za varstvo pred poplavami, ki so blizu naravi, na odseku reke Svratka. Ukrepi za varstvo pred poplavami vključujejo: ·Izboljšanje morfologije vodnega dna ·Prilagoditev bank zemljišč na milejša in bolj spremenljiva pobočja ter njihovo morebitno stabilizacijo. ·Sajenje spremljajočih dreves skupaj s travo na bregovih in okolici vodotoka. ·Odprtje poplavnih ravnic za poplave in njihove spremembe (npr. gradnja mokrišča). Ukrep za varstvo pred poplavami vključuje sonaravne rešitve in je v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in državno okoljsko politiko Češke republike do leta 2030 do leta 2050. ·Spremljevalne ukrepe, ki se jim nikakor ni mogoče izogniti in so nujno potrebni za izvajanje zgoraj navedenih ukrepov.
163	Naložbo 2: Upravljanje deževnice v aglomeracijah	Tarča	Povečanje količine deževnice, zadržane z ukrepi za upravljanje deževnice na mestnih območjih		Količina m3 zadržane deževnice	0	20.000	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Poročilo o dokončanju, ki ga predloži neodvisni organ. Ta ukrep vključuje ukrepe za absorpcijo in zadrževanje zelenih površin, deževnih vrtov, podzemnih naprav za zadrževanje deževnice ter skladišč za zadrževanje površin in podzemnih zadrževalnikov.
164	Naložba 3: Zavarovana območja, vključno z območji Natura 2000 in zaščitenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami	Tarča	Dokončanje projektov, katerih cilj je ohranjanje zavarovanih območij, vključno z območji Natura 2000, ter zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst.		Hektarjev	0	2 625	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Poročilo ozaključku, ki ga je predložilo Ministrstvo za okolje. Naložba doseže ugodno stanje ohranjenosti z izvajanjem ohranitvenih ukrepov, določenih v dokumentih o upravljanju narave. Vključuje izvajanje ukrepov, opredeljenih v ustreznih načrtih upravljanja za izboljšanje stanja narave in krajine. Dokumenti o upravljanju za obnovo ali razglasitev območij Natura 2000 in nacionalno zavarovanih območij naj bi bili dokončani. Naložba se izvede na območjih Natura 2000, zlasti na zavarovanih območjih, in zunaj navedenih območij ter zajema vsaj 2625 ha.
165	Naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam	Mejnik	Zaključek projektov za prilagoditev vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam	Poročilo o zaključku neodvisnega inženirja, ki ga je potrdilo Ministrstvo za okolje				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Predložitev poročila o zaključku s strani neodvisnega inženirja, ki ga je potrdilo Ministrstvo za okolje. Projekti prispevajo k izboljšanju vrst in prostorske sestave gozda na površini 200 ha; zagotavljajo oskrbo dragocenih negozdnih kopenskih habitatov na skupni površini 1 250 ha; ustvari in obnovi mokrišča, ribnike in majhne zbiralnike na skupni površini 48 ha; oživijo vodotoke na skupni površini 68 ha in zasadijo 32 tisoč kosov lesnatih rastlin zunaj gozda.
166	Naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam	Tarča	Ocena potenciala zadrževanja vode in predlog konkretnih ukrepov		Km2	0	5 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Ozemlja majhnih povodij se ocenijo glede na njihov potencial zadrževanja vode, izvedejo se predhodne študije izvedljivosti, o njih se razpravlja z zainteresiranimi stranmi in se dogovori z lastniki zemljišč. Podrobna projektna dokumentacija se pripravi samo za izbrane ukrepe zadrževanja vode na podlagi zavezujoče izjave lastnikov zemljišč o interesih.
167	Naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam	Tarča	Izvajanje predlaganih izbranih ukrepov za zadrževanje vode		% izbranega ozemlja, uporabljenega za ukrepe zadrževanja vode	0	10	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Izbrani predlagani ukrepi se izvedejo na podlagi ocene potenciala zadrževanja vode, predhodnih študij izvedljivosti in podrobnih projektov.
262	Reforma 2: Oblikovanje krajinske politike in načrtovanje	Mejnik	Sprejetje celostne krajinske politike in načrtovanje	Sprejetje krajinske politike in objava krajinskih smernic				V1	2026	Vlada sprejme dokument celostne krajinske politike. Sodelovanje deležnikov je del oblikovanja politike. Politika bo ustvarila ugodno okolje za trajnostno gospodarjenje z zemljišči v javnem in zasebnem sektorju, zlasti s premagovanjem upravnih in sektorskih ovir z mehanizmi sodelovanja pri upravljanju. Zajema vsaj naslednje teme: biotska raznovrstnost, gospodarjenje z vodami, gozdarstvo in kulturna dediščina. Na podlagi te politike se na spletni platformi, dostopni javnosti in javnim uslužbencem, objavi metodologija, ki opisuje pristop k ohranjanju in upravljanju krajine na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Oblikujejo se orodja za spremljanje uporabe znanja v praksi in zaključijo se trije pilotni projekti.

Q. komponenta 2.10 Ohišja z možnostjo cenovne dostopnosti

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju sedanje in stopnjevalne krize cenovne dostopnosti stanovanj. Njegov cilj je povečati ponudbo cenovno dostopnih stanovanj z zagotavljanjem ugodnih in podrejenih posojil vlagateljem ter ustanovitvijo javno-zasebnega soinvesticijskega sklada za nakup, obnovo in gradnjo cenovno dostopnih stanovanj.

Sestavni del sestavljajo stanovanjska reforma, svetovalno vozlišče za stanovanja in mreža regionalnih svetovalnih centrov za stanovanja ter trije finančni instrumenti, ki se osredotočajo na čim boljši dostop do financiranja in spodbujanje zasebnega kapitala:

·Koncesijski instrument za posojila

·Instrument na podrejenih posojilih

·Javno-zasebni sovlagateljski sklad

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o krepitvi zagotavljanja socialnih in cenovno dostopnih stanovanj, vključno s sprejetjem posebnega zakonodajnega okvira za socialna stanovanja in boljšim usklajevanjem med različnimi organi (priporočilo št. 3 iz leta 2022).

V.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Začetek veljavnosti Zakona o cenovno dostopnih stanovanjih

Cilj reforme je povečati cenovno dostopnost stanovanj s sprejetjem in izvajanjem sodobnega in uravnoteženega zakonodajnega okvira. V okviru reforme začne veljati Zakon o cenovno dostopnih stanovanjih.

V.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Ključna točka/ciljni cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

263

Reforma 1: Začetek veljavnosti Zakona o cenovno dostopnih stanovanjih

Mejnik

Veljavni zakon o cenovno dostopnih stanovanjih

Akt

2025

Veljati začne Zakon o cenovno dostopnih stanovanjih.

Zakon:

1.Vzpostaviti mehanizem za pomoč prosilcem pri iskanju nastanitve.

2.Vzpostaviti mehanizem za spodbujanje uporabe praznih stanovanj.

3.Vzpostaviti mehanizem za pomoč najemnikom pri izpolnjevanju njihovih obveznosti do najemodajalcev.

V.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložbo 1: Koncesijski instrument za posojila

Ta ukrep vključuje javno naložbo v instrument za zagotavljanje ugodnih posojil za spodbujanje zasebnih naložb in izboljšanje dostopa do financiranja v češkem cenovno dostopnem stanovanjskem sektorju. Sklad deluje tako, da zagotavlja ugodna posojila neposredno zasebnemu sektorju in subjektom javnega sektorja, ki opravljajo podobne dejavnosti. Na podlagi naložb mehanizma za okrevanje in odpornost je cilj mehanizma prvotno zagotoviti vsaj 170 460 000 EUR financiranja.

Instrument upravlja državni sklad za podporo naložbam kot izvajalski partner. Obrat vključuje naslednjo proizvodno linijo: ugodna posojila. Cilj tegaprodukta je zagotoviti ugodna posojila za projekte, ki prispevajo k večji razpoložljivosti najemnih stanovanj. Podprte dejavnosti so namenjene prenovi obstoječih stanovanjskih enot, prenovi stavb v stanovanjske enote, pridobitvi stanovanjskih enot in gradnji novih stanovanjskih enot.

Za izvedbo naložbe v mehanizem Češka in državni sklad za podporo naložbam podpišeta izvedbeni sporazum, ki vključuje naslednjo vsebino:

1)Opis postopka odločanja v okviru instrumenta: Končno naložbeno odločitev Sklada sprejme naložbeni odbor ali drug ustrezen enakovreden upravni organ, ki jo z večino glasov odobrijo člani, ki so neodvisni od vlade.

2)Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

a)Opis finančnih produktov in upravičenih končnih upravičencev.

b)Zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko izvedljive.

c)Zahtevo po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Naložbena politika iz upravičenosti izključuje zlasti naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 15 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 16 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami in napravami za mehansko-biološko obdelavo. Poleg tega naložbena politika zahteva skladnost končnih upravičencev instrumenta z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

d)Zahteva, da končni upravičenci instrumenta ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov.

e)Zahteva, da vse podprte prenove vključujejo energetsko učinkovite prenove.

Zahteve, da prihodnji najemniki podprtega stanovanja nimajo v lasti stanovanja (razen kot je navedeno spodaj) in da spadajo v vsaj eno od naslednjih kategorij: gospodinjstva z ekvivalentnim dohodkom gospodinjstva v razponu od prvega do osmega dohodkovnega decila na Češkem; gospodinjstva z vsemi člani, ki niso starejši od 35 let; gospodinjstva z vsaj enim članom, ki dela v eni od naslednjih storitev: izobraževanje, zdravstveno varstvo, policija, gasilci, socialne službe, javna uprava (ki ima lahko v lasti stanovanje v drugi regiji kot na delovnem mestu); in gospodinjstva, v katerih je vsaj en član žrtev nasilja v družini (ki so lahko solastniki stanovanja v primerih, ko je drugi solastnik takega stanovanja storilec zlorabe v družini). Poleg tega je najemnina za stanovanje, ki prejema podporo, nižja od ocenjene tržne najemnine za stanovanja primerljive kakovosti. Te zahteve veljajo vsaj 20 let po prejemu finančne podpore.

3)Znesek, ki ga zajema sporazum o izvajanju, struktura pristojbin za izvajalskega partnerja in zahteva po reinvestiranju morebitnih vrnjenih sredstev v skladu z naložbeno politiko mehanizma, razen če se uporabljajo za servisiranje odplačil posojil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

4)Zahteve glede spremljanja, revizije in nadzora, vključno z:

a)Opis sistema spremljanja izvajalskega partnerja za poročanje o mobilizirani naložbi.

b)Opis postopkov izvajalskega partnerja, ki bodo zagotovili preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov.

c)Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami, določenimi v izvedbenem sporazumu, preden se zaveže k financiranju operacije.

d)Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom državnega sklada za podporo naložbam. S temi revizijami se preveri, (i) ali so nadzorni sistemi učinkoviti, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in navzkrižja interesov; II) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, in pravili o državni pomoči; in (iii) da se spoštuje zahteva, da končni upravičenci instrumenta niso prejeli podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij in spoštovanje pogojev iz veljavnega izvedbenega sporazuma.

Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.

Naložbo 2: Izpostavljenosti iz naslova podrejenih posojil

Ta ukrep vključuje javne naložbe v instrument za zagotavljanje podrejenih posojil, da se spodbudijo zasebne naložbe in izboljša dostop do financiranja v češkem cenovno dostopnem stanovanjskem sektorju. Sklad deluje tako, da zagotavlja podrejene dolgove neposredno zasebnemu sektorju in subjektom javnega sektorja, ki opravljajo podobne dejavnosti. Na podlagi naložb mehanizma za okrevanje in odpornost je cilj mehanizma prvotno zagotoviti vsaj 94 770 000 EUR financiranja.

Instrument upravlja nacionalna razvojna banka kot izvajalski partner. Obrat vključuje naslednjo proizvodno linijo: podrejenih posojil. Cilj tegaprodukta je zagotoviti podrejena posojila projektom, ki prispevajo k večji razpoložljivosti najemnih stanovanj. Podprte dejavnosti so nakupi, prenova obstoječih stanovanjskih enot, prenova stavb v stanovanjske enote in gradnja novih stanovanjskih enot.

Za izvedbo naložbe v mehanizem Češka in nacionalna razvojna banka podpišeta izvedbeni sporazum, ki vsebuje naslednjo vsebino:

2)Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

a)Opis finančnih produktov in upravičenih končnih upravičencev.

b)Zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko izvedljive.

c)Zahtevo po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Naložbena politika iz upravičenosti izključuje zlasti naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 17 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 18 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami in napravami za mehansko-biološko obdelavo. Poleg tega naložbena politika zahteva skladnost končnih upravičencev instrumenta z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

d)Zahteva, da končni upravičenci instrumenta ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov.

e)Zahteva, da vse podprte prenove vključujejo energetsko učinkovite prenove.

f)Zahteve, da prihodnji najemniki podprtega stanovanja nimajo v lasti stanovanja (razen kot je navedeno spodaj) in da spadajo v vsaj eno od naslednjih kategorij: gospodinjstva z ekvivalentnim dohodkom gospodinjstva v razponu od prvega do osmega dohodkovnega decila na Češkem; gospodinjstva z vsemi člani, ki niso starejši od 35 let; gospodinjstva z vsaj enim članom, ki dela v eni od naslednjih storitev: izobraževanje, zdravstveno varstvo, policija, gasilci, socialne službe, javna uprava (ki ima lahko v lasti stanovanje v drugi regiji kot na delovnem mestu); in gospodinjstva, v katerih je vsaj en član žrtev nasilja v družini (ki lahko solastniki stanovanja v primerih, ko je drugi solastnik takega stanovanja storilec zlorabe v družini). Poleg tega je najemnina za stanovanje, ki prejema podporo, nižja od ocenjene tržne najemnine za stanovanja primerljive kakovosti. Te zahteve veljajo vsaj 20 let po prejemu finančne podpore.

4)Zahteve glede spremljanja, revizije in nadzora, vključno z:

a)Opis sistema spremljanja izvajalskega partnerja za poročanje o mobilizirani naložbi.

b)Opis postopkov izvajalskega partnerja, ki bodo zagotovili preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov.

c)Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami, določenimi v izvedbenem sporazumu, preden se zaveže k financiranju operacije.

d)Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom Nacionalne razvojne banke. S temi revizijami se preveri, (i) ali so nadzorni sistemi učinkoviti, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in navzkrižja interesov; II) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, in pravili o državni pomoči; in (iii) da se spoštuje zahteva, da končni upravičenci instrumenta niso prejeli podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij in spoštovanje pogojev iz veljavnega izvedbenega sporazuma.

Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.

Naložba 3: Instrument za sovlaganje

Ta ukrep vključuje javno naložbo v javno-zasebni instrument za sovlaganje, katerega cilj je izboljšati dostop do cenovno dostopnih stanovanj na Češkem. Sklad za spodbujanje naložb deluje tako, da vlaga neposredno v nepremičnine. Na podlagi naložb mehanizma za okrevanje in odpornost je cilj mehanizma najprej vložiti vsaj 39 574 000 EUR.

Sklad upravlja družba za nacionalne razvojne naložbe kot izvajalski partner.

Za izvedbo naložbe v mehanizem Češka in nacionalna razvojna investicijska družba podpišeta izvedbeni sporazum, ki vključuje naslednjo vsebino:

2)Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

a)Zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko izvedljive.

b)Zahtevo po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Naložbena politika iz upravičenosti izključuje zlasti naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 19 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 20 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami in napravami za mehansko-biološko obdelavo. Poleg tega naložbena politika zahteva skladnost končnih upravičencev instrumenta z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

c)Zahteva, da končni upravičenci instrumenta ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov.

d)Zahteva, da vse podprte prenove vključujejo energetsko učinkovite prenove.

e)Zahteve, da prihodnji najemniki podprtega stanovanja nimajo v lasti stanovanja (razen kot je navedeno spodaj) in da spadajo v vsaj eno od naslednjih kategorij: gospodinjstva z ekvivalentnim dohodkom gospodinjstva v razponu od prvega do osmega dohodkovnega decila na Češkem; gospodinjstva z vsemi člani, ki niso starejši od 35 let; gospodinjstva z vsaj enim članom, ki dela v eni od naslednjih storitev: izobraževanje, zdravstveno varstvo, policija, gasilci, socialne službe, javna uprava (ki ima lahko v lasti stanovanje v drugi regiji kot na delovnem mestu); in gospodinjstva, v katerih je vsaj en član žrtev nasilja v družini (ki lahko solastniki stanovanja v primerih, ko je drugi solastnik takega stanovanja storilec zlorabe v družini). Poleg tega je najemnina za stanovanje, ki prejema podporo, nižja od ocenjene tržne najemnine za stanovanja primerljive kakovosti. Te zahteve veljajo vsaj 20 let po prejemu finančne podpore.

4)Zahteve glede spremljanja, revizije in nadzora, vključno z:

a)Opis sistema spremljanja izvajalskega partnerja za poročanje o mobilizirani naložbi.

b)Opis postopkov izvajalskega partnerja, ki bodo zagotovili preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov.

c)Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami, določenimi v izvedbenem sporazumu, preden se zaveže k financiranju operacije.

d)Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom nacionalne razvojne investicijske družbe. S temi revizijami se preveri, (i) ali so nadzorni sistemi učinkoviti, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in navzkrižja interesov; II) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, in pravili o državni pomoči; in (iii) da se spoštuje zahteva, da končni upravičenci instrumenta niso prejeli podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij in spoštovanje pogojev iz veljavnega izvedbenega sporazuma.

Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. avgusta 2026.

V.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
264	Naložbo 1: Koncesijski instrument za posojila	Mejnik	Sporazum o izvajanju	Začetek veljavnosti sporazuma o izvajanju				V3	2024	Začetek veljavnosti sporazuma o izvajanju.
265	Naložbo 1: Koncesijski instrument za posojila	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci		% (v odstotkih)	0	100	V2	2026	Državni sklad za podporo naložbam sklene pravne sporazume o financiranju s končnimi upravičenci v znesku, potrebnem za uporabo 100 % naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem (ob upoštevanju provizij za upravljanje).
266	Naložbo 1: Koncesijski instrument za posojila	Mejnik	Ministrstvo je dokončalo naložbo	Potrdilo o prenosu				V2	2026	Češka prerazporedi 170 460 000 EUR v državni sklad za podporo naložbam za mehanizem.
267	Naložbo 2: Instrument podrejenega posojila	Mejnik	Sporazum o izvajanju	Začetek veljavnosti sporazuma o izvajanju				V3	2024	Začetek veljavnosti sporazuma o izvajanju.
268	Naložbo 2: Instrument podrejenega posojila	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci		% (v odstotkih)	0	100	V2	2026	Nacionalna razvojna banka s končnimi upravičenci sklene pravne sporazume o financiranju v znesku, potrebnem za uporabo 100 % naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem (ob upoštevanju provizij za upravljanje).
269	Naložbo 2: Instrument podrejenega posojila	Mejnik	Ministrstvo je dokončalo naložbo	Potrdilo o prenosu				V2	2026	Češka na Nacionalno razvojno banko za instrument prenese 94 770 000 EUR.
270	Naložba 3: Instrument za sovlaganje	Mejnik	Sporazum o izvajanju	Začetek veljavnosti sporazuma o izvajanju				V3	2024	Začetek veljavnosti sporazuma o izvajanju.
271	Naložba 3: Instrument za sovlaganje	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci		% (v odstotkih)	0	100	V2	2026	Nacionalna razvojna investicijska družba z instrumentom za sovlaganje sklene pravni sporazum o financiranju za znesek, potreben za uporabo 100 % naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem (ob upoštevanju provizij za upravljanje).
272	Naložba 3: Instrument za sovlaganje	Mejnik	Ministrstvo je dokončalo naložbo	Potrdilo o prenosu				V2	2026	Češka za Sklad prenese 39574000 EUR nacionalni razvojni investicijski družbi.

R. KOMPONENTA 3.1: Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izzivov, povezanih z digitalnim prehodom izobraževalnega sistema, zlasti krepitvi digitalne pismenosti in računalniškega razmišljanja učencev ter spodbujanju uporabe digitalnih tehnologij pri učiteljih. To se doseže s pregledom učnih načrtov za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, da bi okrepili izobraževanje na področju informacijske tehnologije, razširili njegovo področje uporabe na napredne digitalne tehnologije in spodbujali digitalna znanja in spretnosti na vseh področjih izobraževanja. Spodbuja tudi digitalna znanja in spretnosti učiteljev ter izboljšuje raven digitalne opreme v šolah. Komponenta je namenjena tudi odpravljanju digitalnega razkoraka, ki se je še povečal zaradi dolgotrajne omejitve gibanja v šolah, in sicer z vzpostavitvijo sklada za mobilne digitalne naprave, ki bo na voljo prikrajšanim učencem in učencem. Končni cilj komponente je prilagoditi izobraževanje spreminjajočim se potrebam trga dela, obravnavati pomanjkanje strokovnjakov za IT in naprednih digitalnih znanj in spretnosti delovne sile ter zagotoviti dolgoročno zaposljivost.

Reforme v okviru komponente podpore za obravnavanje priporočila 2 za posamezno državo iz leta 2019, v skladu s katerim Češka poveča kakovost in vključenost sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno s spodbujanjem tehničnih in digitalnih spretnosti ter učiteljskega poklica, ter priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2020, v skladu s katerim Češka podpira zaposlovanje z aktivnimi politikami trga dela, zagotavljanjem spretnosti, vključno z digitalnimi spretnostmi, in dostopom do digitalnega učenja.

R.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Reforma učnih načrtov in krepitev izobraževanja na področju informacijske tehnologije

Reforma vključuje revizijo učnih načrtov osnovnih, nižjih in srednjih šol (gymnázium)znamenom spodbujanja digitalne pismenosti in znanja na področju informacijske tehnologije. Poučevanje informatike se okrepi v smislu ur poučevanja. Razširi se tudi na nova področja, kot so obdelava in modeliranje podatkov, kodiranje in programiranje, robotika in napredne digitalne tehnologije (razširjena resničnost, virtualna resničnost, 3D-tiskanje). Poleg tega je v novih učnih načrtih predvideno, da se ta digitalna znanja in spretnosti razvijejo kot ključna kompetenca na vseh področjih izobraževanja, vključno s predmeti, ki niso povezani z informacijsko tehnologijo. Revizija učnih načrtov za osnovne in nižje srednje šole ter gimnázio se odobri do 30. septembra 2021. Šole si prizadevajo za postopno uvajanje novih učnih načrtov. Rok za popolno uskladitev z novimi učnimi načrti je 1. september 2023 za osnovne šole, 1. september 2024 za nižje srednje šole in 1. september 2025 za gimnázio.

Reforma bo zato v celoti zaključena do 1. septembra 2025.

Naložbo 1: Izvajanje revidiranega učnega načrta ter digitalnih znanj in spretnosti učiteljev

Cilj ukrepa je podpreti izvajanje revidiranih učnih načrtov in okvira digitalnih spretnosti učiteljev (DigCompEdu) v šolah. Podpora temelji na povpraševanju in zajema vsaj 4000 šol. Sestavljajo jo:

·finančno podporo za usposabljanje učiteljev na področju digitalnih znanj in spretnosti ter računalniške pismenosti, kot je zahtevano v revidiranih učnih načrtih;

·usmerjanje (delavnice, spletni seminarji, individualno svetovanje) za ravnatelje, šolske koordinatorje IKT, koordinatorje učnih načrtov in učitelje IT, da bi pripomogli k učinkovitemu izvajanju reforme učnih načrtov;

·vzpostavitev digitalne platforme do 31. decembra 2024, ki učiteljem zagotavlja dostop do obstoječih podatkovnih zbirk z izobraževalnimi vsebinami (kot so spletno učno gradivo, spletni seminarji, tečaji e-učenja).

Naložba se zaključi do 31. marca 2026.

Naložbo 2: Digitalna oprema za šole

Prvi cilj naložbe je preprečiti digitalno izključenost z zagotavljanjem, da je digitalna oprema dostopna vsem učencem. Naložba obravnava vse večje neenakosti v izobraževanju, ki so se zaradi dolgotrajne omejitve gibanja šol še povečale. Kot prvi korak je bilo treba šolam do 31. decembra 2020 zagotoviti financiranje opreme IKT za učenje na daljavo, da bi se omogočilo učenje na daljavo med zaprtjem šol, tudi za učence iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij. Kot drugi korak se šolam do 31. decembra 2025 zagotovijo dodatna sredstva za vzpostavitev sklada za mobilne digitalne naprave za prikrajšane učence. Sredstva se šolam dodelijo na podlagi meril, ki odražajo, ali je šola na socialno izključenem območju, in ocenjeno število učencev, ki za izposojo potrebujejo digitalne mobilne naprave. Šole pridobijo 70000 naprav za podporo 70000 učencem v stiski.

Drugi cilj naložbe je zagotoviti, da so šole ustrezno opremljene z osnovnimi in naprednimi digitalnimi tehnologijami za podporo digitalni pismenosti in izvajanje revidiranih učnih načrtov v okviru reforme 1 te komponente. Od skupno približno 10000 vrtcev ter osnovnih in srednjih šol se vsaj 9260 do 31. marca 2024 opremi z osnovnimi in naprednimi digitalnimi tehnologijami (kot so razširjena resničnost, virtualna resničnost, robotika in 3D-tiskanje). Zagotavljanje financiranja spremlja tehnična pomoč šolam, da se zagotovi učinkovita poraba sredstev. Ta tehnična pomoč se šolam zagotavlja prek centralno zagotovljenih smernic (namensko spletno mesto, spletni seminarji, spletna orodja za ocenjevanje, primeri dobrih praks) ali prek nove mreže svetovalcev za informacijsko tehnologijo (t. i. IT gurus) na regionalni ravni, ki šolam zagotavljajo ciljno usmerjeno mentorstvo v zvezi z nakupom opreme IT, vzpostavitvijo upravljanja IT, povezljivostjo in notranjimi šolskimi omrežji. Mreža IT guru podpira vsaj 1120 šol v obdobju med 1. januarjem 2022 in 31. decembrom 2025, kar je približno petina šol, s posebnim poudarkom na manjših podeželskih šolah, ki se soočajo z največjimi izzivi pri širjenju informacijske tehnologije.

Naložba se zaključi do 31. marca 2026.

R.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
168	Reforma 1: Reforma učnih načrtov in krepitev izobraževanja na področju informacijske tehnologije	Mejnik	Odobritev novih učnih načrtov za krepitev digitalne pismenosti in računalniškega razmišljanja	Odobritev novih učnih načrtov za osnovne, nižje srednje šole in gimnázio s strani ministrstva za izobraževanje, mladino in šport				V3	2021	Novi učni načrti: ·okrepiti izobraževanje informatike v smislu učnih ur ·razširitev obsega informatike na nova področja, kot so obdelava in modeliranje podatkov, kodiranje in programiranje, robotika, razširjena resničnost, virtualna resničnost in digitalna tehnologija. ·Uvedba digitalne kompetence kot ene od ključnih kompetenc ·spodbujati uporabo digitalnih tehnologij na vseh izobraževalnih področjih, vključno s predmeti, ki niso povezani z informacijsko tehnologijo.
169	Reforma 1: Reforma učnih načrtov in krepitev izobraževanja na področju informacijske tehnologije	Mejnik	Izvajanje novih učnih načrtov v šolah za krepitev digitalne pismenosti in računalniškega razmišljanja	Izvajanje novih učnih načrtov v osnovnih, nižjih srednjih šolah in gimnázii				V3	2025	Izvajanje novih učnih načrtov v šolah naj bi bilo postopno. Osnovne šole do 1. septembra 2023 dosežejo popolno skladnost z novimi učnimi načrti, do 1. septembra 2024 nižje srednje šole in do 1. septembra 2025 gimnázia.
170	Naložbo 1: Izvajanje revidiranega učnega načrta ter digitalnih znanj in spretnosti učiteljev	Mejnik	Vzpostavitev digitalne platforme za učinkovito izmenjavo izobraževalnih virov	V celoti delujoča digitalna platforma				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Digitalna platforma, za katero je pristojno ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport, učiteljem zagotavlja dostop do obstoječih izobraževalnih vsebin (npr. digitalnih izobraževalnih virov, spletnih seminarjev, tečajev e-učenja). Vzpostavi povezave do obstoječih podatkovnih zbirk digitalnih izobraževalnih gradiv.
171	Naložbo 1: Izvajanje revidiranega učnega načrta ter digitalnih znanj in spretnosti učiteljev	Tarča	Število šol, ki so prejele podporo za izvajanje novih učnih načrtov IT (digitalne spretnosti učiteljev in usmerjanje)		Številka	0	4 000	V1	2026	Podpora za izvajanje novih učnih načrtov je namenjena osnovnim in nižjim srednjim šolam. Sestavljajo ga: ·usposabljanje učiteljev na področju digitalnih znanj in spretnosti ter računalniške pismenosti ·usmerjanje (delavnice, spletni seminarji, individualno svetovanje) za ravnatelje, šolske koordinatorje IKT, koordinatorje učnih načrtov in učitelje IT
172	Naložbo 2: Digitalna oprema za šole	Tarča	Število digitalnih naprav, ki so jih šole kupile za učenje na daljavo		Številka	0	74 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2020	Šole za učenje na daljavo kupijo vsaj 74000 digitalnih naprav (tabličnih računalnikov, prenosnih računalnikov, mobilnih telefonov itd.). Vsaj 4102 osnovnih in srednjih šol je prejelo sredstva za opremo IT za učenje na daljavo.
173	Naložbo 2: Digitalna oprema za šole	Tarča	Število naprav IT, kupljenih za šolski sklad mobilnih digitalnih naprav za prikrajšane učence		Številka	0	70 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Nakup 70000 naprav bo pomagal 70000 učencem, ki potrebujejo pomoč. Vsaj 80 % šol je ustanovilo sklad za mobilne digitalne naprave za prikrajšane učence. Ta oprema IT dopolnjuje opremo iz cilja 172.
174	Naložbo 2: Digitalna oprema za šole	Tarča	Število šol, podprtih z digitalnimi tehnologijami in opremo za spodbujanje digitalne pismenosti in izvajanje novih učnih načrtov IT		Številka	0	9 260	V1	2024	Od skupno približno 10000 šol je vsaj 9260 šol opremljenih z osnovnimi in naprednimi digitalnimi tehnologijami, potrebnimi za spodbujanje digitalne pismenosti in poučevanje nove informatike v skladu z revidiranimi učnimi načrti.
175	Naložbo 2: Digitalna oprema za šole	Tarča	Število šol, podprtih s svetovanjem in mentorstvom v zvezi z opremo IT in notranjimi informacijskimi sistemi		Številka	0	1 120	V1	2026	Na regionalni ravni mreža regionalnih svetovalcev za IT zagotavlja ciljno usmerjeno mentorstvo in svetovanje vsaj 1120 šolam glede nakupa opreme IT, povezljivosti, vzpostavitve upravljanja IT in notranjih šolskih mrež. Svetovanje prek regionalnih svetovalcev za IT dopolnjujejo centralno zagotovljene metodološke smernice, kot so posebno spletišče, spletni seminarji, izmenjava dobrih praks in spletna orodja za ocenjevanje.

S. KOMPONENTA 3.2: Prilagoditev šolskih programov

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izzivov na področju terciarnega oziroma primarnega oziroma nižjega sekundarnega izobraževanja. Na ravni terciarnega izobraževanja je cilj komponente povečati zmogljivosti univerz in prilagoditi študijske programe novim oblikam učenja in novim področjem, zlasti digitalnemu strokovnemu znanju, v skladu s spreminjajočimi se potrebami trga dela. Poleg tega se podpirajo nove univerzitetne ustanove za razširitev in posodobitev terciarnega izobraževanja na področju medicine in farmacevtske znanosti. Na ravni osnovnošolskega in nižjega sekundarnega izobraževanja je komponenta namenjena odpravljanju vse večjih neenakosti v izobraževanju z zagotavljanjem večplastne podpore prikrajšanim šolam, dodatnim poučevanjem učencev, pri katerih obstaja tveganje neuspeha, ter krepitvijo sposobnosti učiteljev in strokovnjakov za poučevanje heterogenih razredov.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila 2 za posamezno državo iz leta 2019, v skladu s katerim Češka poveča kakovost in vključenost sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno s spodbujanjem tehničnih in digitalnih spretnosti ter učiteljskega poklica, ter priporočila za posamezno državo št. 2 iz leta 2020, v skladu s katerim Češka podpira zaposlovanje z aktivnimi politikami trga dela, zagotavljanjem spretnosti, vključno z digitalnimi spretnostmi, in dostopom do digitalnega učenja.

S.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela

Cilj reforme je začeti in pospešiti preoblikovanje univerz glede vsebine in oblik učenja. Kar zadeva vsebino, se nabor študijskih programov prilagodi novim trendom in spreminjajočim se potrebam na trgu dela, zlasti digitalni preobrazbi. Prednostni sektorji se opredelijo na nacionalni ravni v posvetovanju s socialnimi partnerji. Akademska usmerjenost obstoječih študijskih programov se prav tako prilagodi tako, da bo vključevala znaten delež učenja na delovnem mestu, da bo bolje ustrezal potrebam trga dela. Reforma bo tudi olajšala prehod na nove, predvsem digitalne oblike učenja, kot sta kombinirano učenje in učenje na daljavo. Za to so potrebne naložbe v digitalno opremo in tehnologije ter usposabljanje univerzitetnega osebja na področju digitalnih spretnosti in sodobnih metod poučevanja. Ukrep se osredotoča tudi na razvoj teh zmogljivosti, ki bi univerzam omogočile, da zagotovijo programe preusposabljanja in izpopolnjevanja, zlasti za delavce na področjih, ki zahtevajo veliko znanja.

Podpora se zagotovi univerzam prek javnega razpisa, ki ga vodi ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport. Pričakuje se, da bo podprtih vsaj 20 univerz. Akreditacijo pridobi vsaj 35 novih študijskih programov, ki vključujejo:

-vsaj 15 študijskih programov v prednostnih hitro rastočih sektorjih z visoko dodano vrednostjo, v katerih primanjkuje visoko usposobljenih strokovnjakov, kot so kibernetska varnost, umetna inteligenca, industrija 4.0, storitve e-uprave.

-vsaj 20 dodatnih študijskih programov (dodiplomski ali magistrski študij) s poklicnim profilom.

Poleg tega univerze ponujajo vsaj 20 novih tečajev vseživljenjskega učenja (vključno z mikrokvalifikacijami).

Reforma in spremljajoča naložba se zaključita do 31. marca 2026.

Naložbo 1: Dpredstavitev izbranih ključnih akademskih spomeniških območij

Naložba zajema razširitev zmogljivosti univerz na področju medicine, biomedicine in farmacevtske znanosti. Nove zmogljivosti omogočajo inovacije akademskih programov, razširitev praktičnega poučevanja, razvoj interdisciplinarnih raziskav in večjo internacionalizacijo. Končni cilj je povečati delež študentov medicine in farmacije ter tako odpraviti pomanjkanje zdravstvenih delavcev na Češkem. Naložba vključuje gradnjo in opremo novih akademskih ustanov v treh univerzitetnih kampusih:

·Mephared 2 – združitev razdrobljenih akademskih lokacij Fakultete za medicino in fakultete za farmacijo Karlove univerze v Hradecu Královéju

·BIOCENTRUM – nove ustanove za medicinske, biomedicinske naravoslovne študije in naravoslovje v kampusu Alberov Charles Univerze v Pragi

·Biopharma Hub – novi objekti za farmacevtske in biomedicinske študije, ki omogočajo povezavo lekarniške fakultete z eno samo akademsko lokacijo Univerze Masaryk v Brnu.

Naložbe se zaključijo do 30. junija 2026.

Reforma 2: Podpora prikrajšanim šolam

Cilj reforme je odpraviti vse večje razlike med učnimi rezultati šol in zagotoviti enak dostop do kakovostnega izobraževanja. To se doseže s celovito podporo najranljivejšim šolam z nadpovprečnim deležem učencev iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij. Razvije in izvaja se program ciljno usmerjene podpore za šole na socialno izključenih območjih in ločenih šolah ter šole z večjim deležem učencev z drugačnim maternim jezikom. Podpora se osredotoča na usposabljanje učiteljev za delo z heterogenimi skupinami in prikrajšanimi učenci ter na učinkovito sodelovanje s šolskimi psihologi, pomočniki učiteljev in šolskimi socialnimi delavci.

Na podlagi rezultatov podpornega programa se predstavi reforma financiranja šol, s katero se uvede indeksno financiranje, ki odraža stopnjo socialno-ekonomske prikrajšanosti. To bo omogočilo sistematično okrepljeno financiranje najbolj ranljivih šol, s čimer se bo povečala kakovost njihovega izobraževanja in zmanjšale razlike med šolami.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbo 2: Programi mentorstva

Cilj naložbe je zagotoviti razrede dohitevanja za učence iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij, katerih učni rezultati so se poslabšali zaradi dolgotrajne omejitve gibanja v šolah. Na podlagi poročil češkega šolskega inšpekcijskega pregleda se ocenjuje, da 50000 učencev zaostaja in potrebuje mentorstvo zaradi nezadostne udeležbe v spletnem učenju med desetletno omejitvijo gibanja v šolah. Cilj naložbe je preprečiti nadaljnje povečevanje neenakosti med učenci in šolami zaradi socialne ali druge prikrajšanosti. 4000 šol organizira programe mentorstva. S tem številom šol naj bi se mentorstvo zagotovilo z 500000 individualnimi vpisi na tečaje mentorstva, ki jih opravijo učenci. To pomeni, da je lahko isti učenec deležen tečajev mentorstva v okviru več predmetov (npr. matematike, angleščine). Cilj ukrepa je mentorstvo učencev, ki jim grozi šolski neuspeh. Šole in učitelji lahko samostojno določijo, kateri učenci so izpostavljeni tveganju šolskega neuspeha.

Objavi se ocena učinkov tega ukrepa (npr. kako je ukrep pomagal ponovno vzpostaviti učne navade in pridobiti znanje, predpisano v učnih načrtih, v matematiki, češkem jeziku in tujem jeziku.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

S.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
176	Reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela	Mejnik	Začetek programa za podporo preoblikovanju univerz	Začetek programa s strani ministrstva za izobraževanje				V2	2022	Program podpira prilagajanje univerz novim oblikam učenja in uvajanje novih študijskih programov. Sektorji, ki bodo prejeli podporo iz programa, se opredelijo na podlagi analize ekonomskih podatkov v posvetovanju s socialnimi partnerji. Poudarek je na hitro rastočih sektorjih z visoko dodano vrednostjo, v katerih primanjkuje visoko usposobljenih strokovnjakov, kot so kibernetska varnost, umetna inteligenca, industrija 4.0 ali storitve e-uprave. Cilj je podpreti vsaj 20 univerz.
177	Reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela	Tarča	Število novih akreditiranih študijskih programov		Številka	0	35	V1	2026	Akreditira se vsaj 35 novih študijskih programov, od tega: -vsaj 15 študijskih programov spada v sektorje, ki so opredeljeni kot hitro rastoči sektorji z visoko dodano vrednostjo, ki trpijo zaradi pomanjkanja visoko usposobljenih strokovnjakov; -vsaj 20 novih študijskih programov (diplomski ali magistrski) ima poklicni profil.
178	Reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela	Tarča	Število novih tečajev preusposabljanja in izpopolnjevanja		Številka	0	20	V1	2026	Univerze pripravijo in ponudijo vsaj 20 novih tečajev, osredotočenih na izpopolnjevanje ali preusposabljanje (vključno z mikrokvalifikacijami).
179	Naložbo 1: Razvoj izbranih ključnih akademskih spomeniških območij	Mejnik	Oddaja naročil za gradnjo novih univerzitetnih ustanov	Obvestilo o nagradi za gradnjo novih univerzitetnih ustanov				V2	2024	Obvestilo o oddaji javnih naročil za gradnjo novih univerzitetnih objektov s ciljem 100 000 m² novega univerzitetnega območja, vključno z materialno opremo, razčlenjeno: 1.Mephared 2 (Univerza v Harlesu, Hradec Králové) – 58 092 m² 2.BIOCENTRUM (Univerza v Karlu, Praga-Albertov) – 33 934 m² 3.BiopharmaHub (Univerza Masaryk, Brno) – 19 035 m²
180	Naložbo 1: Razvoj izbranih ključnih akademskih spomeniških območij	Tarča	Število kvadratnih metrov novega univerzitetnega območja		številka	0	100 000	V2	2026	Od skupnega cilja gradnje 111000 m² se zgradi najmanj 100000 m² novih univerzitetnih območij.
181	Reforma 2: Podpora prikrajšanim šolam	Tarča	Število podprtih prikrajšanih šol		Številka	0	400	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Program zagotavlja podporo vsaj 400 šolam z velikim deležem prikrajšanih učencev. Podpora se osredotoča na usposabljanje učiteljev za delo z heterogenimi skupinami in prikrajšanimi učenci. Izbor šol opravi nacionalni pedagoški inštitut v sodelovanju s češko šolsko inšpekcijo na podlagi sklopa meril, kot so delež prikrajšanih učencev, delež učencev z različnimi maternimi jeziki in učni rezultati šole.
182	Reforma 2: Podpora prikrajšanim šolam	Mejnik	Predlog novega sistema financiranja šol glede na socialno-ekonomsko prikrajšanost	Odobritev predloga za financiranje indeksov s strani ministrstva za izobraževanje, mladino in šport				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Predlog za financiranje indeksov temelji na rezultatih podpornega programa za prikrajšane šole v okviru reforme 2 (Podpora prikrajšanim šolam). Indeks upošteva več kazalnikov socialno-ekonomske prednosti šol, kot so učni rezultati, delež učencev, ki so socialno ali drugače prikrajšani, in delež učencev z različnim maternim jezikom.
183	Naložbo 2: Programi mentorstva	Tarča	Število šol, ki organizirajo programe mentorstva		Številka	0	4 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	4000 šol organizira programe mentorstva. S tem številom šol naj bi se mentorstvo zagotovilo z 500000 individualnimi vpisi na tečaje mentorstva učencev. Namen mentorstva je prednostno pomagati učencem, pri katerih obstaja tveganje šolskega neuspeha, ponovno vzpostaviti učne navade in pridobiti znanje, predpisano v učnih načrtih v matematiki, češkem jeziku in tujem jeziku. Objavi se ocena učinkov tega ukrepa.

T. KOMPONENTA 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju več izzivov na področju trga dela in socialnega varstva. Prvič, njegov cilj je povečati prilagodljivost delovne sile z razvojem njenih znanj in spretnosti, zlasti na digitalnem področju. Drugič, njegov cilj je odpraviti trdovratne neenakosti med spoloma na trgu dela, zlasti nizko udeležbo žensk z majhnimi otroki na trgu dela. Tretjič, cilj komponente je posodobiti in razširiti socialne storitve v skladu z načeloma deinstitucionalizacije in samostojnega življenja, kot sta opisani v Konvenciji ZN o pravicah invalidov.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila 2 za posamezno državo iz leta 2019, v skladu s katerim Češka spodbuja zaposlovanje žensk z majhnimi otroki, vključno z izboljšanjem dostopa do cenovno dostopnega otroškega varstva, in prikrajšanih skupin, ter priporočila za posamezno državo št. 2 2020, v skladu s katerim Češka podpira zaposlovanje z aktivnimi politikami trga dela, zagotavljanjem spretnosti, vključno z digitalnimi spretnostmi, in dostopom do digitalnega učenja.

T.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Razvoj politik trga dela

Cilj te reforme je spodbujati vseživljenjsko učenje na Češkem. Reforma je sestavljena iz več sistemskih ukrepov:

●vzpostavitev tristranskega mehanizma do 31. marca 2022, ki vključuje ministrstvo za delo, ministrstvo za izobraževanje, delodajalce in predstavnike sindikatov, za usklajevanje razvoja programov vseživljenjskega učenja v skladu z dejanskim in pričakovanim povpraševanjem po znanjih in spretnostih;

●vzpostavitev podatkovne zbirke tečajev preusposabljanja in izpopolnjevanja do 31. decembra 2023, s čimer se bo povečala ponudba tečajev preusposabljanja ter izboljšalo usklajevanje ponudbe in povpraševanja; podatkovna zbirka zajema programe preusposabljanja, potrjene v skladu z Zakonom o zaposlovanju, pa tudi tečaje, ki jih ponujajo poklicne šole in visokošolske ustanove;

●razširitev ciljnih skupin, ki lahko sodelujejo pri preusposabljanju, ki ga organizira urad za delo, na zaposlene osebe, ki jim grozi prezaposlitev, in zaposlene, ki iščejo izpopolnjevanje; to naj bi povečalo povpraševanje po nadaljnjem izobraževanju in njegovo uporabo;

●do 31. decembra 2025 ustanovi vsaj 14 regionalnih centrov za usposabljanje (v pristojnosti urada za delo), ki so dovolj opremljeni za vseživljenjsko učenje na področju digitalnih tehnologij in industrije 4.0; to bo omogočilo okrepljeno sodelovanje z regionalnimi poklicnimi šolami ter prožnejše zagotavljanje tečajev preusposabljanja in izpopolnjevanja v skladu z dejanskimi potrebami regionalnega trga dela (brez razpisa za programe);

●zakonodajno spremembo do 31. decembra 2025, da se povečata prožnost in učinkovitost tečajev preusposabljanja, ki jih organizira urad za delo, ter da se podpora bolje usmeri v najranljivejše skupine.

Reformni ukrepi se zaključijo do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Zagotavljanje trajnostnega financiranja ustanov za varstvo otrok

Cilj tega ukrepa je spodbujati razpoložljivost cenovno dostopnega otroškega varstva za otroke, mlajše od treh let, da se staršem, zlasti materam, olajša vrnitev na delo po starševskem dopustu. Reforma vključuje spremembo zakona o predšolskem varstvu, ki zagotavlja stabilno financiranje ustanov za otroke, mlajše od treh let. Cilj zakonodajne spremembe je tudi zagotoviti dostop do cenovno dostopnega otroškega varstva za otroke, mlajše od treh let, v vseh regijah Češke.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Reforma 3: Reforma dolgotrajne oskrbe

Cilj reforme je obravnavati izziv razdrobljenega upravljanja in financiranja dolgotrajne oskrbe ter majhnega deleža storitev v skupnosti in storitev na domu na Češkem. Ukrep vključuje zakonodajno reformo, katere cilj je povezati zdravstveno in socialno dolgotrajno oskrbo, zagotoviti stabilen sistem ustreznega financiranja kakovostnih dolgoročnih storitev, zagotoviti spodbude za oskrbo v skupnosti in na domu, omogočiti dostop zasebnim ponudnikom in izboljšati nadzor socialne oskrbe. Pričakuje se, da bo do 31. decembra 2022 vzpostavljen sistem za evidentiranje socialnih in dolgoročnih potreb, sprejet pa naj bi bil tudi akcijski načrt za deinstitucionalizacijo.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Reforma 4: Reforma varstva ogroženih otrok

Cilj reforme je izboljšati storitve socialnega varstva za ogrožene otroke, tj. otroke, katerih osnovnih potreb ni mogoče zadovoljiti s sredstvi njihovih družin, z začetkom veljavnosti spremembe zakona o socialnem in pravnem varstvu otrok in z omejitvijo namestitve otrok, mlajših od štirih let, v institucionalno oskrbo.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložbo 1: Razvoj politik trga dela

Cilj ukrepa je povečati prilagodljivost delovne sile spreminjajočim se potrebam trga dela. Ukrep zajema predvsem projekte na področju preusposabljanja in izpopolnjevanja s poudarkom na osebah z zmanjšano sposobnostjo prilagajanja spreminjajočim se razmeram na trgu dela.

Zagotavljanje znanj in spretnosti po eni strani zagotavlja ponudbo kvalificirane delovne sile, ki je predpogoj za konkurenčnost, po drugi strani pa preprečuje brezposelnost in spodbuja socialno kohezijo. Izpopolnjevanje ali preusposabljanje se do 31. decembra 2025 zagotovi 130,000 osebam z digitalnimi ali drugimi znanji in spretnostmi, ki jih zahtevata digitalni prehod in industrija 4.0. Pričakuje se, da bodo ti ljudje prejeli podporo prek češkega urada za delo, usposabljanje, ki ga zagotavljajo neposredno delodajalci (prednost imajo MSP in samozaposleni) in/ali poklicna, poslovna ali občinska združenja.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbo 2: Povečanje zmogljivosti ustanov za varstvo otrok

Cilj naložbe je povečati razpoložljivost storitev otroškega varstva za otroke, mlajše od treh let. To bo pomagalo odpraviti nizko udeležbo žensk z majhnimi otroki na trgu dela in zmanjšati trdovratne neenakosti med spoloma na trgu dela, ki povzročajo velike razlike v zaposlenosti med spoloma ter razlike v plačah in pokojninah. Cilj naložbe je tudi povečati dostop do otroškega varstva za družine z nižjimi dohodki, ki si ne morejo privoščiti obstoječih storitev otroškega varstva, kar dodatno povečuje tveganje socialne izključenosti in slabih učnih rezultatov njihovih otrok. Pričakuje se, da bo naložba povečala število skupin otrok in vrtcev za 40 %. Naložba vključuje:

●naložbe v nove drevesnice. Od splošnega cilja, da se ustanovi 435 novih drevesnic, se ustanovi najmanj 391 drevesnic;

●Obnova obstoječih objektov zaradi skladnosti z novimi tehničnimi standardi (higiena in požarna varnost), določenih s spremembo zakona o skupini otrok, ali zaradi povečanja zmogljivosti ali oblikovanja novih skupin otrok. Od splošnega cilja obnove ali obnove 370 objektov se obnovi ali na novo zgradi vsaj 334 objektov.

●Naložbe v nove zmogljivosti prispevajo k podnebnim ciljem s povečanjem energijske učinkovitosti, kot je opisano v cilju 190.

Naložba se zaključi do 31. avgusta 2026.

Naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva

Cilj tega ukrepa je obravnavati pomanjkanje infrastrukture za socialno varstvo in potrebo po podpori prehoda na socialno in dolgotrajno oskrbo v skupnosti na Češkem.

Naložbe podpirajo vzpostavitev dodatne infrastrukture ustanov socialnega varstva, bodisi z obnovo obstoječih stavb bodisi z novimi gradnjami in razvojem infrastrukture socialnih storitev za preventivo in svetovanje. Ti naložbeni projekti se izvajajo na podlagi ocene teritorialnih potreb; zagotavljanje, da novi in prenovljeni bivalni prostori zagotavljajo napredek pri uresničevanju Konvencije ZN o pravicah invalidov. Prednost je treba nameniti naložbam v oskrbo na domu in v skupnosti, pri vseh naložbenih projektih pa je treba spoštovati načelo svobodne izbire in samostojnega življenja. Poleg tega se za zagotovitev napredka v smeri Konvencije spremeni Zakon o socialnih storitvah, zlasti na področjih, povezanih z inšpekcijskimi pregledi socialnih storitev in pritožbenim mehanizmom za uporabnike socialnih storitev.

Naložbe v nove zmogljivosti prispevajo k podnebnim ciljem s povečanjem energetske učinkovitosti, kot je opisano v ciljih 194 in 195.

Poleg tega se za socialno preventivo, svetovanje in oskrbo na domu kupi najmanj 150 električnih vozil in največ 222 priključnih hibridov.

Naložba se zaključi do 31. avgusta 2026.

Naložba 4: Razvoj in posodobitev infrastrukture na področju varstva ogroženih otrok

Cilj naložbe je obravnavati nezadostno infrastrukturo socialnega varstva za ogrožene otroke in podpreti proces prehoda na oskrbo v skupnosti na Češkem. Naložbe podpirajozagotavljanje infrastrukture za socialno varstvo ogroženih otrok s prenovo obstoječih stavb, gradnjo novih objektov in/ali nakupom objektov ali stanovanjskih enot.

Naložba se zaključi do 31. avgusta 2026.

T.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
184	Reforma 1: Razvoj politik trga dela	Mejnik	Ustanovitev tristranskega odbora za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje	Začetek veljavnosti odloka o ustanovitvi stalnega odbora za preusposabljanje in izpopolnjevanje Sveta za ekonomsko-socialni sporazum (tristransko)				V1	2022	Odbor za preusposabljanje in izpopolnjevanje usklajuje razvoj vseživljenjskega učenja v skladu z dejanskim in pričakovanim povpraševanjem po znanjih in spretnostih. Sestavljajo ga predstavniki ministrstva za delo in socialne zadeve, ministrstva za izobraževanje, mladino in šport, združenj delodajalcev in sindikatov.
185	Reforma 1: Razvoj politik trga dela	Mejnik	Začetek veljavnosti spremenjenega Zakona o zaposlovanju in druge zakonodaje, ki povečuje učinkovitost zavodov za zaposlovanje in je bolje usmerjena v najranljivejše skupine	Določba v spremenjenem Zakonu o zaposlovanju in drugi zakonodaji, ki določa začetek veljavnosti spremenjenega Zakona o zaposlovanju in druge zakonodaje				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Zakoni se: ·Opredelitev prikrajšanih oseb na trgu dela ·bolje ciljno usmerjeno podporo najranljivejšim skupinam (zlasti nizko usposobljenim, izključenim osebam ali osebam, ki jim grozi socialna izključenost) ·povečanje prožnosti in učinkovitosti tečajev preusposabljanja, ki jih organizira urad za delo
186	Reforma 1: Razvoj politik trga dela	Mejnik	Podatkovna zbirka tečajev preusposabljanja in izpopolnjevanja	Vzpostavljena javna podatkovna zbirka tečajev izpopolnjevanja in preusposabljanja				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Podatkovna zbirka zajema programe izpopolnjevanja in preusposabljanja, certificirane v skladu z Zakonom o zaposlovanju (ki jih zagotavlja urad za delo), ter tečaje, ki jih ponujajo poklicne šole, visokošolske ustanove in drugi ponudniki.
187	Naložbo 1: Razvoj politik trga dela	Tarča	Število oseb, ki so prejele preusposabljanje in izpopolnjevanje na področju digitalnih spretnosti in znanj, potrebnih za industrijo 4.0		Številka	0	130 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Vsaj 65000 ljudi je deležnih izpopolnjevanja ali preusposabljanja na področju digitalnih spretnosti. Poleg tega bo vsaj 65000 ljudi deležnih izpopolnjevanja ali preusposabljanja na področju spretnosti, potrebnih za industrijo 4.0. Podpora izpopolnjevanju in preusposabljanju se zagotavlja prek češkega urada za delo ali z usposabljanjem v podjetjih, ki ga zagotavljajo delodajalci ali strokovna, poslovna ali občinska združenja. Merila za izbor zagotavljajo, da imajo prednost MSP in samozaposleni.
188	Reforma 1: Razvoj politik trga dela	Tarča	Število regionalnih centrov za usposabljanje, ustanovljenih za promocijo industrije 4.0		Številka	0	14	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Ustanovi se najmanj 14 centrov za usposabljanje, ki so opremljeni in začnejo delovati (en center na regijo). Centre ustanovi urad za delo. Opremljeni so za zagotavljanje tečajev izpopolnjevanja in preusposabljanja na področju digitalnih spretnosti in znanj, potrebnih za prehod v industrijo 4.0, v sodelovanju z regionalnimi poklicnimi šolami.
189	Naložbo 2: Povečanje zmogljivosti ustanov za varstvo otrok	Tarča	Število prenovljenih obstoječih ali na novo ustanovljenih predšolskih ustanov		Številka	0	334	V2	2026	Od splošnega cilja obnove ali obnove 370 objektov se obnovi vsaj 334 objektov, da se izpolnijo novi tehnični standardi, določeni s spremembo Zakona št. 247/2014 o zagotavljanju storitev otroškega varstva v skupini otrok (Zakon o skupini otrok), ali da se poveča zmogljivost ali na novo ustvari.
190	Naložbo 2: Povečanje zmogljivosti ustanov za varstvo otrok	Tarča	Število novih predšolskih ustanov		Številka	0	391	V2	2026	Od splošnega cilja ustanovitve 435 novih drevesnic se z gradnjo novih stavb in prenovo obstoječih stavb ustanovi vsaj 391. Vsaj176 prenov v vrtcih doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov ter vsaj 98 novih gradenj s potrebo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj ničenergijske stavbe. Poleg tega je za razpise za projekte, ki izpolnjujejo ta cilj, potrebno eno ali več od naslednjega: Naložba vključuje uporabo nepovratnih sredstev, kot sledi: ·Projekti so nove gradnje, pri katerih je potreba po primarni energiji vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj ničenergijske stavbe. ·Projekti so prenove, s katerimi se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov. ·Projekti so druge prenove za povečanje energijske učinkovitosti.
191	Naložbo 2: Povečanje zmogljivosti ustanov za varstvo otrok	Tarča	Število novih mest v predšolskih ustanovah		Številka	0	7 430	V2	2026	Ustvarjanje vsaj 7430 novih mest v predšolskih ustanovah za otroke, mlajše od treh let. Ti instrumenti se razlikujejo od instrumentov, ki se financirajo iz drugih programov financiranja Unije.
192	Reforma 2: Zagotavljanje vzdržnosti financiranja ustanov za varstvo otrok	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o otroškem varstvu (sprememba zakona št. 247/2014 o zagotavljanju storitev otroškega varstva v skupini otrok)	Določba v zakonu o otroškem varstvu (sprememba zakona št. 247/2014 o zagotavljanju storitev otroškega varstva v skupini otrok), ki določa začetek veljavnosti zakona				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Zakon o varstvu predšolskih otrok (sprememba Zakona št. 247/2014 o zagotavljanju storitev otroškega varstva v skupini otrok) ·zagotavljanje stabilnega financiranja predšolskih ustanov za otroke, mlajše od treh let ·cilj je zagotoviti dostop do cenovno dostopnega otroškega varstva za otroke, mlajše od treh let, v vseh regijah.
193	Reforma 3: Reforma dolgotrajne oskrbe	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o dolgotrajni oskrbi	Določba v zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki določa začetek veljavnosti zakona				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Zakon o dolgotrajni oskrbi: ·stremeti k povezovanju zdravstvene in socialne dolgotrajne oskrbe; ·zagotoviti visoke standarde kakovosti za vse vrste storitev dolgotrajne oskrbe; ·spodbujanje oskrbe v skupnosti in oskrbe na domu, ki zagotavlja neodvisno življenje v naravnem okolju; ·zagotoviti stabilen sistem ustreznega financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, tudi za oskrbo v skupnosti in oskrbo na domu; ·opredeliti pravila za spremljanje kakovosti oskrbe, zahtev za osebje (vključno s kvalifikacijami) in opreme; ·omogočanje dostopa zasebnim ponudnikom dolgotrajne oskrbe ob uporabi enakih pravil in standardov kakovosti za vse ponudnike. Na podlagi ustreznih utemeljitev se lahko uporabi prehodno obdobje. To prehodno obdobje se začne z objavo akta v Uradnem listu in je povezano s tehničnimi ali tehnološkimi omejitvami.
194	Naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva	Tarča	T1: Število zgrajenih ali obnovljenih bivalnih, ambulantnih, sprejemnih, preventivnih in svetovalnih ustanov v skupnosti		Število objektov	0	94	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Zgradi se vsaj 94 objektov, od katerih se prenovi vsaj 42 objektov, s čimer se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov, najmanj 32 pa je novih zgradb, pri katerih je potreba po primarni energiji vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj ničenergijske stavbe. Poleg tega je za razpise za projekte, ki izpolnjujejo ta cilj, potrebno eno ali več od naslednjega: ·Projekti so nove gradnje, pri katerih je potreba po primarni energiji vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj ničenergijske stavbe; ·Projekti so prenove, s katerimi se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov. ·Projekti so druge prenove za povečanje energijske učinkovitosti. V razpisu(-ih) se zahteva tudi, da projekti zagotovijo napredek pri deinstitucionalizaciji invalidov v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, zlasti načeli neodvisnega življenja in vključevanja v skupnost, zlasti svobodo izbire, kje in s kom bo živela, nadzor nad vsakodnevnimi dejavnostmi in dostop do storitev v skupnosti.
273	Naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva	Mejnik	Sprememba Zakona o socialnih storitvah v zvezi z inšpekcijskimi pregledi in pritožbami	Spremenjeni zakon o socialnih storitvah in metodologija inšpekcijskih pregledov				V2	2025	Zakon o socialnih storitvah se spremeni in sprememba začne veljati. Sprejme se zavezujoča metodologija za inšpekcijske preglede socialnih storitev. Zakon ali metodologija predpisuje, da se z inšpekcijskimi pregledi preverja izpolnjevanje obveznosti iz Konvencije ZN o pravicah invalidov pri zagotavljanju socialnih storitev. Poleg tega se kot pilotni inšpekcijski pregledi v skladu z novimi pravili pregledajo socialne storitve, ki se zagotavljajo v katerem koli objektu z zmogljivostjo več kot 25 oseb, ki se financirajo iz načrta za okrevanje in odpornost. Socialne službe, pri katerih se pri inšpekcijskih pregledih ugotovijo pomanjkljivosti, se zavežejo načrtu za odpravo teh pomanjkljivosti v enem letu. Poleg tega se s spremenjenim Zakonom o socialnih storitvah vzpostavi tudi mehanizem za pritožbe v zvezi s socialnimi službami, ki zagotavlja vsaj naslednje: ·Stranke, njihovi zakoniti skrbniki in družinski člani imajo pravico, da pri svojem ponudniku vložijo pritožbe v zvezi s socialnimi storitvami. ·Pritožniki imajo pravico, da so obveščeni o tem, kako je bila pritožba rešena. ·Imajo pritožniki pravico do pritožbe pri organu, ki je neodvisen od ponudnika storitev; organ pritožbe obravnava tako vsebinsko kot tudi po postopku. ·Ponudniki storitev in ustrezni pritožbeni organ ali organi vodijo evidenco prejetih pritožb. Cilj pritožbenega mehanizma za socialne storitve je na splošno ustrezati pritožbenemu mehanizmu za zdravstvene storitve. O spremembah zakona o socialnih storitvah in metodologiji inšpekcijskih pregledov razpravljajo in se o njih dogovorijo ustrezni deležniki.
195	Naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva	Tarča	T2: Število zgrajenih ali obnovljenih bivalnih, ambulantnih, sprejemnih, preventivnih in svetovalnih ustanov v skupnosti		Število objektov	94	252	V2	2026	Ustvari se najmanj 252 objektov, od tega: prenovi se vsaj 108 objektov, s katerimi se doseže v povprečju vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov, najmanj 84 pa je novih stavb, pri katerih je potreba po primarni energiji vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj ničenergijske stavbe. Poleg tega je za razpise za projekte, ki izpolnjujejo ta cilj, potrebno eno ali več od naslednjega: ·Projekti so nove gradnje, pri katerih je potreba po primarni energiji vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj ničenergijske stavbe. ·Projekti so prenove, s katerimi se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov. ·Projekt je druga energijsko učinkovita prenova. V razpisu(-ih) se zahteva tudi, da projekti zagotovijo napredek pri deinstitucionalizaciji invalidov v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, zlasti načeli neodvisnega življenja in vključevanja v skupnost, zlasti svobodo izbire, kje in s kom bo živela, nadzor nad vsakodnevnimi dejavnostmi in dostop do storitev v skupnosti. Cilj ukrepa je povečati zmogljivost storitev za opravljanje storitev 3958 več strank, kot bi bilo mogoče brez zmogljivosti.
196	Naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva	Tarča	T1: Število vozil z nizkimi emisijami, kupljenih za socialno preventivo, svetovanje in oskrbo na domu		Številka	0	120	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Kupi se vsaj 120 nizkoemisijskih vozil, od tega: ·vsaj 40 akumulatorskih električnih avtomobilov ·največ 80 priključnih hibridnih avtomobilov
197	Naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva	Tarča	T2: Število vozil z nizkimi emisijami, kupljenih za socialno preventivo, svetovanje in oskrbo na domu		Številka	120	372	V2	2025	Kupi se vsaj 372 nizkoemisijskih vozil, od tega: ·vsaj 150 akumulatorskih električnih avtomobilov ·največ 222 priključnih hibridnih avtomobilov
274	Naložba 4: Razvoj in posodobitev infrastrukture na področju varstva ogroženih otrok	Mejnik	Objavljen razpis za projekte za nastanitev ogroženih otrok	Pokliči				V1	2024	Objavi se vsaj en razpis za projekte za nakup stanovanj za ogrožene otroke. V ustreznem(-ih) razpisu(-ih) se zahteva, da: 1.Vsaka stanovanjska enota ne sme biti večja od 200 m² in ima sobe, zasnovane za največ dva otroka. 2.Sobe, zasnovane za dva otroka, ne smejo biti manjše od 12,25 m², spalnice, zasnovane za enega otroka, pa ne manjše od 8 m². 3.Ogroženi otroci uporabijo stanovanjske enote najpozneje v 12 mesecih od nakupa. 4.Stanovanjske enote se uporabljajo za socialne namene najmanj 10 let.
275	Naložba 4: Razvoj in posodobitev infrastrukture na področju varstva ogroženih otrok	Mejnik	Razpis za projekte, objavljen za ustanove za ogrožene otroke	Razpis za projekte				V1	2024	Objavi se vsaj en razpis za projekte za nakup, obnovo ali gradnjo objektov za ogrožene otroke. V ustreznem(-ih) razpisu(-ih) se zahteva, da: 1.Vsak objekt je sestavljen iz največ treh stanovanj, pri čemer je vsako stanovanje namenjeno največ šestim otrokom in največ za vsako stanovanje. 2.Sobe, zasnovane za dva otroka, ne smejo biti manjše od 12,25 m², spalnice, zasnovane za enega otroka, pa ne manjše od 8 m². 3.Vse prenove vključujejo vsaj druge energijsko učinkovite prenove. 4.Potreba po primarni energiji vseh novih konstrukcij je vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj ničenergijske stavbe. 5.Objekti se uporabljajo za socialne namene najmanj 10 let.
276	Reforma 4: Reforma varstva ogroženih otrok	Mejnik	Začetek veljavnosti spremembe zakona o socialnem in pravnem varstvu otrok	Pravni akt				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Začnejo veljati spremembe Zakona o socialnem in pravnem varstvu otrok, ki zagotavljajo, da: 1.namestitev otrok, mlajših od štirih let, v institucionalno oskrbo je prepovedana, z največ dvema izjemama: I) biva največ dva meseca; II) otroci v kategoriji 3. ali 4. intenzivnost oskrbe. 2.Institucionalna oskrba („dětské domovy pro děti do 3 let věku“) za otroke, mlajše od 4 let, je odpravljena
277	Naložba 4: Razvoj in posodobitev infrastrukture na področju varstva ogroženih otrok	Tarča	Pridobljena bivalna površina za ogrožene otroke – prva serija		m²	0	1 800	V1	2025	Najmanj 1 800 m² stanovanjske površine se pridobi kot stanovanje za ogrožene otroke v skladu z razpisi za projekte iz mejnika 274 ali drugim razpisom, ki izpolnjuje iste zahteve.
278	Naložba 4: Razvoj in posodobitev infrastrukture na področju varstva ogroženih otrok	Tarča	Pridobljena stanovanjska površina za ogrožene otroke – druga serija		m²	1 800	5 580	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Vsaj 3780 m² dodatne stanovanjske površine se pridobi kot stanovanje za ogrožene otroke v skladu z razpisi za projekte iz mejnika 274 ali drugim razpisom, ki izpolnjuje iste zahteve.
279	Naložba 4: Razvoj in posodobitev infrastrukture na področju varstva ogroženih otrok	Tarča	Zmogljivost ustanov za ogrožene otroke		Kraji	0	237	V2	2026	V objektih za ogrožene otroke je vsaj 237 mest, pridobljenih, zgrajenih ali obnovljenih v skladu z razpisom za projekte v mejniku 275 ali drugim razpisom, ki izpolnjuje enake zahteve. Od 237 mest se vsaj 35 % prenovi in doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov.

U. KOMPONENTA 4.1: Sistemska podpora za javne naložbe

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva krepitve upravne zmogljivosti javne uprave na Češkem. Cilj komponente je zagotoviti metodološko podporo za pripravo projektov, posodobiti strateški okvir in zmogljivosti na področju javnega naročanja, podpreti pripravo naložbenih projektov in povečati število osebja, ki se ukvarja z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost na Češkem.

U.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Metodološka podpora za pripravo projektov v skladu s cilji EU

Reforma vključuje institucionalne in postopkovne spremembe, njen cilj pa je zagotoviti krepitev zmogljivosti ter metodološko in informacijsko podporo javnim vlagateljem, npr. občinam, regijam ali korporacijam v lasti javnih subjektov, ki so odgovorni za izvajanje javnih naložb. To metodološko in informacijsko podporo zagotavlja ustanovljeni koordinacijski in strokovni center. Reforma se osredotoča na sprejetje načrta upravljanja koordinacijskega in strokovnega centra s podrobnim opisom podprtih dejavnosti in časovnim razporedom njihovega izvajanja.

Ta reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Metodološka podpora in posodobitev javnih naložb

Reforma vključuje institucionalne in postopkovne spremembe, njen cilj pa je podpreti pripravo in sprejetje nove strategije javnega naročanja in akcijskega načrta za njeno izvajanje. Strategija in akcijski načrt se osredotočata vsaj na naslednje prednostne naloge: profesionalizacija javnih naročnikov, trajnostna nabava, centralizacija in skupna nabava.

Ta reforma se izvede do 31. marca 2024.

Reforma 3: Finančna podpora za pripravo projektov v skladu s cilji EU

Reforma vključuje institucionalne in postopkovne spremembe, njen cilj pa je pripraviti vsaj 90 projektov, vključno z vsaj 72 projekti, ki morajo biti dovolj dokončni, da se lahko predložijo v razpisih za zbiranje predlogov iz različnih virov financiranja.

Ta reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 4: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje izvajanja nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost

Reforma vključuje institucionalne in postopkovne spremembe, njen cilj pa je okrepiti upravno zmogljivost za usklajevanje in izvajanje češkega načrta za okrevanje in odpornost. Zaposlijo se nove osebe v ekvivalentu polnega delovnega časa za podporo strateškim, analitičnim, usklajevalnim, spremljevalnim, nadzornim in komunikacijskim dejavnostim organov, vključenih v izvajanje načrta, vključno z njegovim usklajevanjem in revizijo. Podpirajo se tudi komunikacijska in medijska kampanja ter nove funkcije sistema spremljanja in poročanja.

Ta reforma se izvede do 31. decembra 2024.

U.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
280	Reforma 1: Metodološka podpora za pripravo projektov v skladu s cilji EU	Mejnik	Ustanovitev koordinacijskega in strokovnega centra ter sprejetje njegovega načrta upravljanja.	Ustanovi se koordinacijski in kompetenčni center, njegov načrt upravljanja pa je sprejet.				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Ustanovi se koordinacijski in kompetenčni center za zagotavljanje metodološke podpore pri pripravi projektov v skladu s cilji EU. Načrt upravljanja vključuje opis načrtovanih dejavnosti centra in časovnico njihove priprave. Dejavnosti vključujejo vsaj pripravo smernic, usposabljanje, razširjanje in podporo drugim organom.
281	Reforma 2: Metodološka podpora in posodobitev javnih naložb	Mejnik	Sprejetje nove strategije za javna naročila in akcijskega načrta za njeno izvajanje s strani vlade Češke republike	Sprejeta strategija in akcijski načrt				V1	2024	Sprejmeta se nova strategija javnih naročil in akcijski načrt za njeno izvajanje. Strategija in akcijski načrt se osredotočata vsaj na naslednje prednostne naloge: profesionalizacija javnih naročnikov, trajnostna nabava, centralizacija in skupna nabava. Akcijski načrt vključuje časovni načrt in cilje za izvajanje prednostnih področij, opredeljenih v strategiji.
282	Reforma 3: Finančna podpora za pripravo projektov v skladu s cilji EU	Tarča	Število projektov, pripravljenih za izvajanje		Številka	0	30	V3	2024	Za izvedbo se pripravi 30 projektov. V razpisih za zbiranje predlogov se predloži najmanj 24 projektov. Projekti, ki se pripravljajo, so v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
283	Reforma 3: Finančna podpora za pripravo projektov v skladu s cilji EU	Tarča	Število projektov, pripravljenih za izvajanje		Številka	30	90	V2	2026	Za izvedbo se pripravi 90 projektov. V razpisih za zbiranje predlogov se predloži najmanj 72 projektov. Projekti, ki se pripravljajo, so v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
284	Reforma 4: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost	Mejnik	Odobritev resolucije vlade o povečanju upravne zmogljivosti za izvajanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (sklep o sistemaizaciji) in odobritev s tem povezanega proračuna	Odobren vladni sklep o povečanju upravne zmogljivosti za izvajanje načrta in s tem povezanega proračuna				V3	2023	Odobrijo se vladne resolucije, ki ministru za notranje zadeve nalagajo, naj poveča upravno zmogljivost za podporo izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Komisija: a)vključitev sistematizacije delovnih mest v ustreznih ministrstvih (lastnikih sestavnih delov) in izvajalskih subjektih; b)dodelitev sredstev za predhodno financiranje iz državnega proračuna c)povečanje zmogljivosti za izvajanje neprofitnih organizacij z uporabo sporazuma za opravljanje dela. Financiranje iz nacionalnega proračuna za predhodno financiranje postavk, dodeljenih s sklepom o sistematizaciji, odobri vlada.
285	Reforma 4: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Povečanje števila ljudi, ki delajo na načrtu za okrevanje in odpornost, do leta 2023		Osebe v ekvivalentu polnega delovnega časa	196	338	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Načrt za okrevanje in odpornost pripravlja vsaj 338 oseb v ekvivalentu polnega delovnega časa.
286	Reforma 4: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost	Mejnik	Odobren medijski in komunikacijski načrt za revidirani načrt za okrevanje in odpornost	Odobren medijski in komunikacijski načrt za revidirani načrt za okrevanje in odpornost				V1	2024	Sprejme se posodobitev medijskega in komunikacijskega načrta za revidirani načrt za okrevanje in odpornost.
287	Reforma 4: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje izvajanja nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost	Mejnik	Nadgradnja sistema repozitorija (AIS)	Nadgrajeni sistem repozitorijev (AIS) je na voljo organom, ki izvajajo načrt za okrevanje in odpornost.				V3	2024	Nadgrajeni sistem repozitorijev je vzpostavljen in deluje. Sistem vključuje vsaj naslednje nove elemente: a.Nove mejnike in cilje ter spremembo obstoječih podatkov o mejnikih/ciljih; b.Nove funkcije, povezane z oblikovanjem statističnih poročil; c.razvoj sistema v skladu z dodatnimi zahtevami glede poročanja.
288	Reforma 4: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje izvajanja nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Povečanje števila ljudi, ki delajo na načrtu za okrevanje in odpornost, do leta 2024		Osebe v ekvivalentu polnega delovnega časa	338	470	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Vsaj 470 oseb v ekvivalentu polnega delovnega časa dela na podlagi načrta za okrevanje in odpornost.

V. KOMPONENTA 4.2: Novi kvasijski lastniški instrumenti za spodbujanje podjetništva in razvoja češko-morske jamstvene in razvojne banke (ČMZRB) kot nacionalne razvojne banke

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive v zvezi z dostopom malih in srednjih podjetij (MSP) do financiranja.

Cilja komponente sta razširitev proizvodne linije ČMZRB na nov instrument navideznega lastniškega kapitala in krepitev zmogljivosti ČMZRB za njegovo izvajanje, vključno z zasnovo notranjih regulativnih postopkov in sistemov IT. Sestavni del reforme bo posodobitev strategije ČMZRB, da se vključijo načela za trajnostno financiranje v skladu z okoljskimi cilji EU s polno uporabo načela, da se ne škoduje bistveno.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo o podpori malim in srednjim podjetjem z večjo uporabo finančnih instrumentov za zagotavljanje likvidnostne podpore (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019).

V.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Razvoj češko-morske jamstvene in razvojne banke kot nacionalne razvojne banke

Namen reforme je okrepiti položaj ČMZRB kot nacionalne razvojne banke in njeno zmogljivost za izvajanje finančnih instrumentov, zlasti tistih, ki podpirajo cilje zelenega prehoda.

Cilj reforme je dokončanje naslednjih ciljev:

·Posodobitev strategije ČMZRB, da se vključijo načela za trajnostno financiranje v skladu z okoljskimi cilji EU.

·Krepitev institucionalnih in človeških virov za zagotovitev učinkovitega upravljanja nove vrste finančnih instrumentov, vključno s prilagoditvijo notranjih regulativnih postopkov informacijskih sistemov za novi produkt.

·Razvoj metodologije za ocenjevanje in izbiro projektov, ki je skladna z zahtevami iz tehničnih smernic za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in merili za zeleno označevanje, kot so določena v Prilogi VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, kar omogoča podporo dejavnostim s podnebnim koeficientom 40 % ali 100 %.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2021.

Naložbo 1: Razvoj nove linije navideznega lastniškega kapitala in zelenih posojilnih instrumentov, ki podpirajo podjetništvo

Naložbanaj bi zagotovila podporo v skupnem znesku 32 400 000 EUR za vsaj 30 projektov, ki izpolnjujejo okoljska in podnebna merila na podlagi nove metodologije, v skladu z novo srednjeročno strategijo ČMZRB, kot je bila razvita v okviru reformnega dela, ter po preglednem in konkurenčnem izbirnem postopku. Podpora, zagotovljena v okviru češkega načrta za okrevanje in odpornost, naj bi mobilizirala zasebni kapital kot zasebno sofinanciranje in dolgoročno povečala temeljni kapital ČMZRB, ki je na voljo za nadaljnje financiranje podjetij prek finančnih instrumentov.

Češka izpolni naslednje ukrepe:

·Sklenitev sporazuma o financiranju med ČMZRB in ministrstvom za industrijo in trgovino, ki jasno določa, da morajo biti projekti, ki jih ČMZRB podpira v okviru načrta za okrevanje in odpornost, skladni s cilji Uredbe (EU) 2021/241, vključno z merili za nebistveno škodovanje in zeleno označevanje, ter da se do 31. decembra 2026 vrnjena sredstva iz novih instrumentov navideznega lastniškega kapitala in zelenih posojil ponovno uporabijo samo za namene tega instrumenta.

·Razširitev proizvodnih linij ČMZRB na nove instrumente navideznega lastniškega kapitala (mezzanine) in posojila (zelena posojila), ki podpirajo MSP. Novi instrumenti so bodisi instrument navideznega lastniškega kapitala v smislu podrejenosti prednostnemu dolgu bodisi zeleno posojilo, ki se sofinancira s komercialnim posojilom na podlagi projekta brez podrejenosti. Oba predvidevata financiranje za posamezne projekte.

·Zagotavljanje pomoči v skupnem znesku vsaj 32400000 milijona EUR (30 projektov) s financiranjem naložb, ki so v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in s podnebnim koeficientom 40 % ali 100 % z instrumenti navideznega lastniškega kapitala ali zelenih posojil po preglednem in konkurenčnem postopku.

·Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), pravni sporazum med ministrstvoma za industrijo in trgovino ter ČMZRB in kasnejša naložbena politika finančnega instrumenta:

I.zahtevati uporabo tehničnih smernic Evropske komisije o preverjanju trajnostnosti za sklad InvestEU; in

II.izključi naslednji seznam dejavnosti in sredstev iz upravičenosti: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 21 ; (II) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 22 ; (III) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 23 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 24 ; ter (iv) dejavnosti in sredstva, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; in

III.zahteva, da pooblaščeni subjekt ali finančni posrednik preveri pravno skladnost upravičenca z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnostnosti.

Za zagotovitev, da so dejavnosti v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241, se v merilih za izbor zahteva, da podprte dejavnosti izpolnjujejo zahteve ustreznih področij intervencije iz Priloge VI k navedeni uredbi (s 40-odstotnim ali 100-odstotnim koeficientom).

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

V.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
198	Reforma 1: Razvoj češko-morske jamstvene in razvojne banke kot nacionalne razvojne banke	Mejnik	Sprejetje srednjeročne strategije češko-morske jamstvene in razvojne banke (ČMZRB), ki so jo odobrili delničarji banke (ki jo zastopajo ministrstva za industrijo in trgovino, finance in lokalni razvoj)	Sprejetje srednjeročne strategije češko-morske jamstvene in razvojne banke (ČMZRB)				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Novo strategijo odobrijo delničarji banke: Ministrstva za industrijo in trgovino, finance in lokalni razvoj). Vključuje določbe o zagotavljanju skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
199	Reforma 1: Razvoj češko-morske jamstvene in razvojne banke kot nacionalne razvojne banke	Mejnik	Zagotovitev modela upravljanja za novi instrument navideznega lastniškega kapitala	Odobritev izvedbenega načrta in notranjih predpisov za upravljanje nove vrste finančnih instrumentov s strani sveta direktorjev češko-morske jamstvene in razvojne banke (ČMZRB)				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Mejnik se doseže z odobritvijo izvedbenega načrta in notranjih predpisov za upravljanje novih vrst finančnih instrumentov s strani sveta direktorjev češko-morske jamstvene in razvojne banke (ČMZRB). Nova pravila vključujejo pogoje in metode ocenjevanja projektov, ki zagotavljajo skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in zahtevami ustreznih področij ukrepanja iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 (s 40- ali 100-odstotnim koeficientom). O novih pravilih se posvetuje s tržnimi subjekti in poklicnimi svetovalci.
200	Naložbo 1: Razvoj nove linije navideznega lastniškega kapitala in zelenih posojilnih instrumentov, ki podpirajo podjetništvo	Mejnik	Sporazum o financiranju s češko-morsko jamstveno in razvojno banko kot nacionalno razvojno banko (ČMZRB)	Podpis sporazuma o financiranju,				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Mejnik se doseže s podpisom sporazuma o financiranju med češko-morsko jamstveno in razvojno banko kot nacionalno razvojno banko (ČMZRB) ter ministrstvom za industrijo in trgovino. Sporazum vključuje: (1) naložbena politika, 2) merila za upravičenost, 3) skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) upravičencev, ki prejemajo podporo v okviru tega ukrepa, in sicer z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Merila za izbor zahtevajo, da so podprte dejavnosti skladne z zahtevami ustreznih področij ukrepanja iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 (s 40- ali 100-odstotnim koeficientom). Sporazum o financiranju določa, da se vrnjena sredstva iz finančnega instrumenta za češko-morsko jamstveno in razvojno banko kot temeljni kapital nacionalne razvojne banke (ČMZRB) uporabijo šele po letu 2026.
201	Naložbo 1: Razvoj nove linije navideznega lastniškega kapitala in zelenih posojilnih instrumentov, ki podpirajo podjetništvo	Tarča	Naložba v skupni višini 32 400 000 EUR v instrumente navideznega lastniškega kapitala ali zelenih posojil, ki podpirajo trajnostne projekte MSP		EUR	0	32 400 000	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Z naložbo se do konca leta 2025 v skladu z naložbeno politiko ter po preglednem in konkurenčnem izbirnem postopku podpre vsaj 30 projektov v višini 32 400 000 EUR. Projekti so v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in ustreznimi zahtevami ustreznih področij ukrepanja iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 (s 40- ali 100-odstotnim koeficientom.

W. KOMPONENTA 4.3: Protikorupcijske reforme

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva krepitve protikorupcijskega okvira Češke s sprejetjem zakonodaje o zaščiti žvižgačev in uredbi o lobiranju. Cilj reforme je tudi vzpostavitev analitičnih podatkovnih zbirk o korupciji, ki se lahko nato uporabijo za oblikovanje in izvajanje učinkovitejših in bolje usmerjenih protikorupcijskih ukrepov. Komponenta vključuje tudi reformo sodstva, katere cilj je okrepiti zakonodajni okvir in preglednost na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev.

Komponenta podpira obravnavo priporočila za posamezno državo št. 1 iz leta 2019, v skladu s katerim Češka sprejme protikorupcijske ukrepe v pričakovanju.

W.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Zaščita žvižgačev

Cilj ukrepa je izboljšati pravna jamstva za žvižgače in njihovo dojemanje v javni upravi in civilni družbi. Predvidena je nova zakonodaja, ki bo zagotovila učinkovito zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi na delovnem mestu in vzpostavila kanale za notranjo prijavo za prijavljanje nepravilnosti s strani javnih institucij, občin in velikih podjetij. Na ministrstvu za pravosodje se vzpostavi zunanji sistem obveščanja o žvižgaštvu. Da bi izboljšali dojemanje žvižgačev, se izvede kampanja ozaveščanja, namenjena javni upravi in sodstvu ter širši javnosti.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Krepitev zakonodajnega okvira in preglednosti na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev

Cilj te reforme je vzpostaviti pregleden in enoten sistem zaposlovanja in izbire sodnikov in nosilcev sodniške funkcije na podlagi natančnih, objektivnih in enotnih meril. Poleg tega je cilj reforme podrobnejša ureditev pomožnih dejavnosti sodnikov in poenostavitev sodnih postopkov, ki vključujejo ocenjevalce. Njegov namen je tudi okrepiti zaščitne ukrepe disciplinskih postopkov za sodnike, tožilce in sodne izvršitelje z uvedbo pritožbenih postopkov. Reforma se izvede z naslednjimi ukrepi:

●Začetek veljavnostizakona o sodiščih, sodnikih, ocenjevalcih in državni upravi sodišč do 31. decembra 2021 (zakon o sodiščih in sodnikih);

●Do 31. decembra 2024 začne veljati zakon o postopkih v zadevah sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev.

Reforma 3: Zbiranje in analiza podatkov o korupciji

Cilj reforme je pridobiti kvantitativne in kvalitativne podatke o razširjenosti korupcije ter razširiti nabor orodij za evidentiranje in analizo prevladujočih vrst korupcije v različnih sektorjih. To se doseže z raziskovalnim projektom, v katerem se opredelijo obseg in oblike korupcije v izbranih sektorjih na Češkem. Na podlagi analize se pripravijo priporočila za ukrepe za zmanjšanje korupcije v izbranih sektorjih, pričakuje pa se, da bo prispevala k prihodnjim protikorupcijskim strategijam vlade. V končnem raziskovalnem poročilu se predlaga metodologija za merjenje neposrednih in posrednih izkušenj s korupcijo. Metodologija je na voljo vladnim organom, neprofitnim organizacijam in akademskim skupnostim za nadaljnji razvoj in uporabo.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Reforma 4: Določitev pravil za lobiranje

Lobiranje na Češkem trenutno ni regulirano. Cilj te reforme je vzpostaviti pravni okvir za dejavnosti lobiranja v zakonodajnem postopku, da se omogoči javni nadzor nad lobiranjem in s tem poveča preglednost celotnega zakonodajnega postopka. Sprejme se nov zakon o lobiranju, ki določa pravila za dejavnosti lobiranja, da se razlikuje med zakonitimi dejavnostmi lobiranja in nezaželenim, nepreglednim lobiranjem.

Reforma se zaključi do 30. junija 2025.

Reforma 5: Nadzor in revizija

Učinkovita zaščita finančnih interesov Unije pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost je odvisna od vzpostavitve ustreznih ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov, kot so opredeljeni v členu 61 finančne uredbe. Zato je izboljšanje kontrolnega in revizijskega okolja predpogoj za učinkovito izvajanje načrta v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Ta reforma vključuje več ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti (i) izboljšave nacionalnega nadzornega sistema za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov, (ii) pregled skladnosti nacionalnih postopkov za zagotovitev, da je uporaba dejanskega lastništva v okviru sistema notranje kontrole instrumenta v celoti usklajena z opredelitvijo „upravičenih lastnikov“, kot je opredeljena v členu 3, točka 6, Direktive 2015/849, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/843, (iii) sprejetje revizijske strategije, ki zagotavlja neodvisno in učinkovito revizijo izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, (iv) odobritev postopkov za sistem zbiranja, shranjevanja in obdelave podatkov v zvezi z vsemi končnimi prejemniki, vključno z vsemi dejanskimi lastniki, kot je določeno v členu 3 Direktive (EU) 2015/849, ter (v) sistem repozitorijev za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost ter za zbiranje in shranjevanje vseh podatkov iz člena 22(2)(d) Uredbe (EU) 2021/241.

Reforma se zaključi do 30. junija 2022. Vsi ti mejniki morajo biti izpolnjeni, preden je Komisiji predložen prvi zahtevek za plačilo.

W.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
202	Reforma 1: Zaščita žvižgačev	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti in pripadajočega zakona o spremembi	Določba v zakonu o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, ki določa začetek veljavnosti				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Zakon o zaščiti žvižgačev: ·prepoved povračilnih ukrepov proti žvižgačem ·zahtevati vzpostavitev zunanjega kanala za obveščanje o žvižgaštvu na ministrstvu za pravosodje ·zahteva, da javne institucije, velike občine in velika podjetja vzpostavijo notranje sisteme obveščanja za prijavljanje nepravilnosti
203	Reforma 2: Reforma sodstva, namenjena krepitvi zakonodajnega okvira in preglednosti na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o sodiščih in sodnikih	Določba v zakonu o sodiščih in sodnikih, ki določa začetek veljavnosti				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Zakon o sodiščih in sodnikih: ·uvedba objektivnih pravil za izbiro sodnikov in sodnih uradnikov ·zagotoviti podrobnejšo ureditev sekundarne dejavnosti sodnikov ·poenostavitev sodnih postopkov, v katerih sodelujejo sodniki porotniki
204	Reforma 2: Reforma sodstva, namenjena krepitvi zakonodajnega okvira in preglednosti na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o postopkih v zadevah sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev	Določba v zakonu o postopkih v zadevah sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev o začetku veljavnosti				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Zakon o postopkih v zadevah sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev: ·uvedba pregleda odločitev disciplinske komisije na podlagi pritožbe ·uvedba ukrepov za povečanje učinkovitosti postopkov za sodnike, tožilce in sodne izvršitelje, in sicer v zvezi s sestavo disciplinskih komisij, plačami javnih uslužbencev, obsojenih zaradi disciplinske kršitve, in sporazumno rešitvijo disciplinske zadeve;
205	Reforma 3: Zbiranje in analiza podatkov o korupciji	Mejnik	Oblikovanje metodologije za merjenje korupcije na Češkem	Objava metodologije s strani ministrstva za pravosodje				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Nova metodologija bo omogočila ponovljivo in učinkovito merjenje neposrednih in posrednih izkušenj s korupcijo na Češkem. Poročilo je del končnega poročila o raziskavi, ki tudi: ·opredeliti obseg in oblike korupcije v izbranih socialnih sektorjih na Češkem. ·oblikovanje priporočil ukrepov za zmanjšanje korupcije v izbranih sektorjih
206	Reforma 4: Ureditev lobiranja	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o lobiranju	Določba v zakonu o lobiranju, ki določa začetek veljavnosti				V2	2025	Zakon o lobiranju: ·opredelitev lobiranja ·zahtevati vzpostavitev registra lobistov in lobiranih oseb ·uvesti obveznost registracije lobiranja in sankcij za neizpolnjevanje obveznosti.
207	Reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Sistem za zbiranje, shranjevanje in dajanje na voljo podatkov v zvezi z vsemi končnimi prejemniki, vključno z vsemi dejanskimi lastniki (kot je določeno v členu 3, točka 6, direktive o preprečevanju pranja denarja).	Postopek, ki ga odobri in izvaja enota za dostavo, z opisom sistema za zbiranje in dajanje na voljo podatkov o končnih prejemnikih				V2	2022	Postopek, ki opisuje, kako se zbirajo in shranjujejo podatki o končnih prejemnikih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih ter seznam vseh ukrepov za izvajanje reform in naložbenih projektov, se uspešno izvaja. Sistem za zbiranje in dajanje na voljo podatkov o končnih prejemnikih je v skladu z zahtevami iz člena 22(2), točka (d), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Ta opis izrecno zajema vse kategorije podatkov iz člena 22(2)(d), vključno z „upravičenimi lastniki“, kot so opredeljeni v členu 3, točka 6, Direktive 2015/849, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/843. Postopke odobri in izvaja svet upravljanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Sistem zbiranja podatkov bo temeljil na najboljših praksah, pridobljenih v okviru sistema MS2014+, in jih upošteval.
208	Reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Oblikovanje in izvajanje akcijskega načrta za upravni sistem usklajevalnega organa, zlasti kar zadeva zadostno in sistemsko preprečevanje nasprotja interesov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.	Učinkovito izvajanje akcijskega načrta, potrjeno s posodobljenimi postopki in procesi usklajevalnega organa				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Učinkovito izvajanje akcijskega načrta bo zagotovilo učinkovit notranji upravni sistem usklajevalnega organa, zlasti kar zadeva zadostno in sistemsko preprečevanje navzkrižja interesov. Akcijski načrt vključuje ukrepe za zagotovitev, da bi se za plačila končnim prejemnikom, izvajalcem in podizvajalcem v okviru načrta izvajal predhodni nadzor preverjanja nasprotja interesov do ravni dejanskih lastnikov, kot je opredeljeno v členu 3, točka 6, Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta.
209	Reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Ukrepe za preprečevanje navzkrižja interesov, ki jih izvaja usklajevalni organ.	Revizijsko poročilo, ki potrjuje uspešno izvajanje akcijskega načrta.				V2	2022	Naknadno revizijo izvede revizijski organ, da se potrdi izvajanje akcijskega načrta.
210	Reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Sistem repozitorijev	Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorijev				V2	2022	Vzpostavljen je sistem arhivov za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, ki tudi deluje. Sistem vključuje najmanj naslednje funkcije: (a) zbiranje podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev; (b) zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje dostopa do podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
211	Reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Revizijska strategija, ki zagotavlja neodvisno in učinkovito revizijo izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost	Revizijska strategija, ki jo odobri vodja revizijskega organa				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Sprejetje in začetek veljavnosti revizijske strategije za revizijski organ, ki zagotavlja neodvisno in učinkovito revizijo izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. V strategiji so določeni vsaj metodologija in pristop k oceni tveganja, pogostost in vrsta revizij (kot so revizije sistemov in projektov, revizije dokumentacije in revizije na kraju samem), ki jih je treba izvesti v različnih fazah izvajanja reform in naložb, izvedenih v okviru načrta, ter zanesljivost podatkov, ki podpirajo doseganje mejnikov in ciljev.
212	Reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Pregled opredelitve dejanskega lastništva v zvezi s kontrolnim sistemom mehanizma za okrevanje in odpornost	Poročilo o pregledu skladnosti, vključno s predlogi o morebitnih nadaljnjih ukrepih.				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Izvede se pregled skladnosti nacionalnih postopkov, da se zagotovi, da je uporaba dejanskega lastništva v okviru nadzornega sistema mehanizma za okrevanje in odpornost v celoti usklajena z opredelitvijo „upravičenih lastnikov“, kot je opredeljena v členu 3, točka 6, Direktive 2015/849, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/843. Pregled zajema zakonodajo in smernice, vključno s priročnikom za register dejanskih lastnikov. Pri pregledu se preučijo tudi učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije v primeru kršitev obveznosti pridobitve in posedovanja informacij o dejanskem lastništvu, kot je določeno v členu 30(1) Direktive 2015/849, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/843. Po pregledu se odpravijo morebitne ugotovljene pomanjkljivosti.
213	Reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Smernice za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov	Smernice za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov, ki jih izda enota za dostavo usklajevalnega organa. Revizija s strani revizijskega organa				V2	2022	Enota za izvajanje usklajevalnega organa sprejme smernice za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov s strani lastnikov komponent in drugih subjektov, ki izvajajo reforme in naložbe v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Smernice odražajo celoten obseg potrebnih ukrepov za zaščito proračuna EU pred goljufijami in nepravilnostmi. Te smernice temeljijo na Obvestilu Komisije – Smernice za izogibanje in obvladovanje nasprotij interesov v skladu s finančno uredbo (UL C 121, 9.4.2021, str. 1). Smernice usklajujejo ukrepe, ki jih morajo sprejeti lastniki komponent in drugi subjekti, ki izvajajo reforme in naložbe v okviru načrta za okrevanje in odpornost (ministrstva, drugi javni organi, državna sredstva itd.).
214	Reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Postopki za preprečevanje navzkrižja interesov v skladu s členom 61 finančne uredbe	Revizijsko poročilo z revizijskim mnenjem brez pridržka o uspešnosti sistema notranje kontrole mehanizma za okrevanje in odpornost pri preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju nasprotij interesov				V2	2022	Sistem notranje kontrole mehanizma za okrevanje in odpornost za preprečevanje nasprotja interesov je učinkovit in zagotavlja zlasti, da: (a) zbiranje, shranjevanje in obdelava podatkov v zvezi z vsemi končnimi prejemniki, vključno z vsemi dejanskimi lastniki, kot je določeno v členu 3, točka 6, Direktive (EU) 2015/849; (b) je sistem notranje kontrole za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov v skladu s členom 61 finančne uredbe; in (C) nacionalni nadzorni postopki za preprečevanje navzkrižja interesov za vse dejanske lastnike so učinkoviti.

X. KOMPONENTA 4.4: Izboljšanje učinkovitosti javne uprave

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv krepitve uporabe z dokazi podprtega pristopa k oblikovanju javnih politik, hkrati pa krepi usklajevanje med različnimi ravnmi (centralnimi in regionalnimi) javne uprave. Njegov cilj je odpraviti pomanjkanje zadostnih analitičnih zmogljivosti v javni upravi na Češkem.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo, v skladu s katerim si Češka prizadeva zmanjšati upravno breme in izboljšati e-upravo (priporočilo za posamezno državo 3 iz leta 2019).

X.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Večja učinkovitost, usmerjenost v korist strank in uporaba načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi.

Cilj ukrepa je povečati učinkovitost, usmerjenost v stranke in uporabo načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi. Temelji na priporočilih iz pregleda javnega upravljanja OECD, zlasti na področjih poglavja 2 (Izboljšanje usklajevanja politik in strateškega načrtovanja v središču vlade), poglavja 3 (Spodbujanje z dokazi podprtega odločanja) in poglavja 6 (Privabljanje in razvoj znanj in spretnosti v javni službi). Naslednji ukrepi ustrezajo tem oddelkom:

Izboljšanje usklajevanja politik in strateškega načrtovanja v središču vlade:

·Sprejetje zbirnega poročila o skladnosti politik za trajnostni razvoj, v katerem so opredeljene potrebe po financiranju strategij in obstoječi viri financiranja.

·Začetek delovanja informacijskega sistema za kazalnike spremljanja, povezane s cilji trajnostnega razvoja.

Spodbujanje z dokazi podprtega odločanja:

·Vzpostavitev osrednje analitične skupine za ozaveščanje vseh ustreznih deležnikov v javni upravi o pomenu načel oblikovanja politik, ki temeljijo na dokazih, ob hkratnem podpiranju ustreznih oddelkov pri pravilni uporabi kvalitativnih in kvantitativnih analitičnih metod.

·Sprejetje nove različice metodologije analize regulativnega učinka.

·Posodobitev podnebno-energetskega modela, ki zajema vse pomembne podnebne in energetske procese za Češko.

·Vzpostavitev podatkovne zbirke ustreznih podatkov iz izbranih virov informacij, odprtih podatkov in podatkov, pridobljenih z novoustanovljenim elektronskim orodjem za zbiranje podatkov o dejavnostih organov.

Privabljanje in razvijanje znanj in spretnosti v javnih službah

·Vzpostavitev in začetek delovanja kadrovskega sistema, ki omogoča digitalno izvajanje izbranih kadrovskih postopkov, izpolnjevanje obrazcev za izbrane kadrovske postopke in akcijski načrt za človeške vire za javne uprave.

·Izvajanje ciljno usmerjenih programov usposabljanja za stranke za vsaj 1000 uradnikov na terenu.

Reforma bo dokončana do 30. junija 2026.

X.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
215	Reforma 1: Povečati učinkovitost, usmerjenost v stranke in uporabo načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi	Tarča	Dokončanje petih ukrepov za spodbujanje z dokazi podprtega odločanja ter izboljšanje usklajevanja politik in strateškega načrtovanja v središču vlade		Zaključeni ukrepi	0	5	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Izvedejo se naslednji ukrepi: Za javno upravo se vzpostavi in deluje posebno podatkovno skladišče, ki vsebuje razpoložljive posamezne podatke iz izbranih virov informacij, odprte podatke in podatke, pridobljene z novoustanovljenim elektronskim orodjem za zbiranje podatkov o dejavnostih organov. Zbirko podatkov dopolni ministrstvo za notranje zadeve. 2. Dopolni se posodobljen podnebno-energetski model, ki simulira vse pomembne podnebne in energetske procese, vključno s celotno energetsko bilanco za Češko, in uporabijo se posodobljeni vhodni podatki za model. Model in vhodne podatke oceni priznani mednarodni organ na področju podnebnih sprememb in/ali energetske politike v skladu z mednarodno najboljšo prakso. Rezultati modela se uporabijo za pripravo vsaj ene nacionalne strategije. 3. Vlada odobri poročilo o pregledu obstoječih strategij za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Cilj poročila je izboljšati skladnost politik za trajnostni razvoj. V poročilu se opredelijo strategije za opustitev in predlagajo posebni ukrepi za odpravo ugotovljenih prekrivanj in nedoslednosti. Navedejo se konkretni akterji in roki za rešitev opredeljenih vprašanj. Poleg tega se v poročilu opredelijo potrebe po financiranju strategij in obstoječi viri financiranja. 4. Vzpostavi se informacijski sistem za kazalnike spremljanja, povezane s ciljem trajnostnega razvoja. Sistem sestavljajo vsaj repozitorij podatkov, spletna aplikacija za uvoz naborov podatkov in vmesnik za skrbniške agencije. Podatki iz sistema so na voljo kot odprti podatki. 5. Vlada odobri novo različico metodologije analize regulativnega učinka, ki temelji na pilotnih projektih za vsaj tri zakonodajne predloge.
289	Reforma 1: Povečati učinkovitost, usmerjenost v stranke in uporabo načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi	Mejnik	Informacijski sistem in akcijski načrt za boljše človeške vire v javni upravi	Vzpostavljen in uporabljan je informacijski sistem, vlada pa sprejme akcijski načrt za človeške vire.				V2	2026	Informacijski sistem za človeške vire se vzpostavi in uporablja pri treh ali več centralnih vladnih organih ali pomožnih organizacijah osrednjih vladnih organov, od katerih je vsaj eden centralni vladni organ. Sistem omogoča vsaj digitalno izvajanje izbranih kadrovskih postopkov in izpolnjevanje obrazcev za izbrane kadrovske postopke. Vlada sprejme akcijski načrt za človeške vire za javne uprave („služební úřady“), ki temelji vsaj na: 1) pilotne projekte, ki vključujejo vsaj tri osrednje vladne organe, za izboljšanje postopkov zaposlovanja in razvoja vodstvenih delavcev in specialistov; in 2) empirično oceno češke javne uprave in modeliranje možnih scenarijev za njeno reformo in/ali razvoj.
216	Reforma 1: Povečati učinkovitost, usmerjenost v stranke in uporabo načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi	Tarča	Zaključek usposabljanja, ki ga je akreditiralo ministrstvo za notranje zadeve, o pristopih, usmerjenih v stranke, za osebje centralnih, regionalnih ali lokalnih organov na terenu		Številka	0	1000	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Zaključi se ciljno usmerjen program usposabljanja za osebje centralnih, regionalnih ali lokalnih organov, usmerjeno v stranke. Program usposabljanja se izvaja na ravni okrožij v majhnih skupinah do 20 uradnikov in je namenjen praktičnemu znanju v vzorčnih situacijah. Program usposabljanja akreditira Ministrstvo za notranje zadeve in je brezplačen za vse udeležence.

Y. KOMPONENTA 4.5: Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava potrebo po podpori okrevanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki jih je pandemija COVID-19 močno prizadela, hkrati pa je ta del splošnega gospodarskega in socialnega okrevanja Češke republike. Komponenta spodbuja tudi digitalni prehod v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter njihovo učinkovito vključevanje v češki inovacijski ekosistem. Poleg tegaje njegov cilj okrepiti odpornost kulturnega in ustvarjalnega sektorja z uvedbo statusa „umetnika“ v zakonodajo ter vlaganjem v znanja in spretnosti umetnikov in kulturnih delavcev, da bi spodbudili njihovo prilagodljivost novim, zlasti digitalnim delovnim okoljem. Komponenta vključuje ukrepe, namenjene ponovnemu zagonu dejavnosti, povezanih s kulturo in turizmom, v regijah, s čimer bi prispevali k regionalni koheziji.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo št. 3 iz leta 2019, v skladu s katerim Češka odpravi ovire, ki ovirajo razvoj v celoti delujočega inovacijskega ekosistema, in priporočila št. 2 iz leta 2020, v skladu s katerim Češka podpira zaposlovanje z aktivnimi politikami trga dela, zagotavljanjem spretnosti, vključno z digitalnimi spretnostmi, in dostopom do digitalnega učenja.

Y.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Status umetnika

Reforma obravnava odsotnost ustreznega regulativnega okolja umetnikov: to je še poslabšalo negativne posledice pandemije covida-19 za strokovnjake v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki so delovali v negotovih oblikah dela zunaj mreže socialne varnosti. Nova zakonodaja bo uvedla status „umetnika“, da bi izboljšali in stabilizirali delovne pogoje umetnikov in kulturnih delavcev ter povečali odpornost sektorja. Zakonodajo dopolnjujejo metodološke smernice, ki se osredotočajo na obravnavo strokovnjakov s prekarno zaposlitvijo, pošteno uporabo intelektualne lastnine in podporo umetnikom v zgodnji karieri.

Reforma vključuje tudi vzpostavitev celovitega programa za podporo spretnostim kulturnih in ustvarjalnih delavcev, zlasti digitalnih spretnosti, finančne pismenosti, vodstvenih spretnosti, povezovanja kulture in ustvarjalnosti z izobraževanjem ter spodbujanja mobilnosti. Program naj bi povečal odpornost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, spodbujal prilagodljivost kulturnih in ustvarjalnih delavcev na digitalne tehnologije in nova delovna okolja ter pomagal ponovno vzpostaviti prekinjene mreže sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Zakonodajna reforma, ki uvaja financiranje kulturnih ustanov iz več virov

Cilj te reforme je spodbujati finančno stabilnost in vzdržnost kulturnih ustanov. Sestavljen je iz zakonodajne reforme, s katero se bo uvedlo zadružno financiranje kulturnih ustanov iz več virov, s čimer se bo povečala njihova finančna odpornost. Reforma bo poenostavila sodelovanje med mesti, regijami in državo pri financiranju kulturnih ustanov na Češkem ter določila pogoje za vključitev zasebnega financiranja. Reforma vključuje tudi regionalno in nacionalno kartiranje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložbo 1: Razvoj regionalnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

Glavni cilj je zagotoviti pravičen razvoj kulturnih in ustvarjalnih sektorjev na celotnem ozemlju Češke republike. Cilj naložbe je ustanovitev 15 kulturnih in ustvarjalnih centrov, ki spodbujajo povezave med kulturo, ustvarjalnimi panogami in regionalnimi inovacijskimi ekosistemi. Naložbe koristijo strukturno prikrajšanim regijam in območjem, ki trpijo zaradi pomanjkanja kulturne infrastrukture, s čimer se spodbuja teritorialna kohezija. Prednost imajo projekti, ki oživijo obstoječe predmete, prispevajo k obnovi kulturne dediščine ali razširijo funkcije obstoječih kulturnih ustanov. Naložba vključuje podporo za pripravo projektov in razvoj regionalnih strateških dokumentov v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbo 2: Digitalizacija kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

Cilj je podpreti digitalizacijo kulturnih vsebin, da se zagotovi njihova ohranitev in izboljša njihova dostopnost. Naložba bo obravnavala nizko raven digitalizacije kulturnih vsebin na Češkem ter pomanjkanje celovite metodologije in izmenjave dobrih praks na tem področju. To je mogoče doseči tako, da se:

●shemo nepovratnih sredstev za podporo vsaj 80 projektom digitalizacije kulturnih vsebin, pri čemer imajo prednost projekti, ki omogočajo souporabo opreme in zmogljivosti;

●razvoj metodologije za lažjo digitalizacijo kulturnih vsebin v knjižnicah, muzejih in drugih kulturnih ustanovah;

●digitalizacija sistema nepovratnih sredstev ministrstva za kulturo, ki omogoča učinkovito upravljanje vlog.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Ustvarjalni kuponi

Cilj naložbe je spodbujanje inovacij s povezavami med MSP in nastajajočimi ustvarjalnimi sektorji. Zunanje storitve ustvarjalnih delavcev lahko MSP pomagajo pri inovacijah njihovih poprodukcijskih storitev in hitrem odzivanju na povpraševanje na trgu, s čimer se podpira njihova konkurenčnost. Naložba se doseže s shemo bonov za podporo mehkih inovacij v MSP, kot so spletno oblikovanje, oblikovanje izdelkov in storitev, grafično oblikovanje ali strategije trženja. MSP se na treh zaporednih razpisih (2022–24) dodeli vsaj 3000 ustvarjalnih bonov. Poleg tega se MSP dodeli vsaj 300 projektnih kreditov v dopolnilni shemi, ki podpira dejavnosti spodbujanja izvoza in posvetovanja pri zasnovi. Namen dodelitve kuponov MSP je enaka porazdelitev med regijami, ustvarjalni strokovnjaki pa so omejeni na zagotavljanje storitev največ trem MSP, da se prepreči koncentracija v velikih ustvarjalnih in oglaševalskih podjetjih. Naložba vključuje vzpostavitev ustvarjalne galerije, ki bo služila izvajanju in upravljanju sheme bonov ter bo delovala kot širša komunikacijska platforma za kulturne in ustvarjalne sektorje. Shema bonov temelji na uspešnem lokalnem programu, organiziranem v Južni Moraviji.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Y.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
217	Reforma 1: Status umetnika	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o statusu umetnika	Določba zakona o statusu umetnika, ki določa začetek veljavnosti				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Zakon o statusu umetnika zagotavlja stabilne delovne pogoje umetnikov in ustvarjalcev. Zakonodajo dopolnjuje metodološko gradivo o obravnavi strokovnjakov s prekarno zaposlitvijo, pošteni uporabi intelektualne lastnine in podpori umetnikom v prvih fazah njihove poklicne poti.
218	Reforma 1: Status umetnika	Tarča	Število strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, podprtih z zagotavljanjem znanj in spretnosti		Številka	0	2000	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Podpora se usmerja prek sheme nepovratnih sredstev s skupnimi dodeljenimi sredstvi v višini 27100000EUR. Razvoj znanj in spretnosti se osredotoča na digitalne, finančne in upravljavske spretnosti, kulturne inovacije, internacionalizacijo ter spodbujanje povezav umetnosti in kulture z izobraževalnim sektorjem.
219	Naložbo 1: Razvoj regionalnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev	Tarča	Odpiranje novih regionalnih kulturnih in ustvarjalnih centrov za javnost		Številka	0	15	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Podpira se vsaj 15 regionalnih kulturnih in ustvarjalnih centrov, ki so odprti za javnost. Podpora se usmerja prek sheme nepovratnih sredstev s skupnimi dodeljenimi sredstvi v višini 125677000 EUR. Prednost imajo projekti, ki oživljajo obstoječe objekte, prispevajo k obnovi kulturne dediščine in sledijo podnebnim ciljem. Pri izbiri projektov se upošteva geografska uravnoteženost. V posameznih regijah imajo prednost strukturno prikrajšana območja in območja, ki trpijo zaradi pomanjkanja kulturne infrastrukture.
220	Reforma 2: Zakonodajna reforma, ki uvaja financiranje kulturnih ustanov iz več virov	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe, ki omogoča sodelovanje pri financiranju kulture iz več virov	Določba v zakonodajnem predlogu spremembe, ki omogoča sodelovanje pri financiranju kulture iz več virov in navaja začetek veljavnosti				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Zakonodajni predlog spremembe: ·omogočiti financiranje kulture iz več virov ·poenostavitev sodelovanja med mesti, regijami in državo ·krepitev finančne vzdržnosti kulturnih ustanov
221	Naložbo 2: Digitalizacija kulturnega in ustvarjalnega sektorja	Tarča	Število zaključenih projektov digitalizacije kulturnih vsebin		Številka	0	80	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Shema nepovratnih sredstev podpira vsaj 80 projektov digitalizacije kulturnih vsebin, pri čemer imajo prednost projekti, ki omogočajo souporabo opreme in zmogljivosti. Kulturnim ustanovam se da na voljo metodologija za učinkovito digitalizacijo kulturnih vsebin na podlagi dobre prakse na tem področju. Skupni proračun, izvršen v ta namen, znaša 31419000 EUR.
222	Naložba 3: Ustvarjalni kuponi	Tarča	Število ustvarjalnih bonov, dodeljenih MSP		Številka	0	3300	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Ukrep podpira mehke inovacije v MSP, kot so spletno oblikovanje, oblikovanje izdelkov in storitev, grafično oblikovanje ali tržne strategije ter dejavnosti spodbujanja izvoza. Podpora se usmerja prek dveh shem nepovratnih sredstev s skupnimi dodeljenimi sredstvi v višini 20800000 EUR. MSP se dodeli vsaj 3000 ustvarjalnih bonov in 300 dobropisov za oblikovanje. Pri razdelitvi kuponov se upošteva geografska uravnoteženost. Ustvarjalni delavci lahko storitve zagotavljajo največ trem MSP. Vzpostavi se ustvarjalna galerija za izvajanje in upravljanje programa ter kot širši komunikacijski kanal.

Z. KOMPONENTA 5.1: Odlične raziskave in razvoj v zdravstvenem sektorju

Komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv izboljšanja odličnosti raziskav na področju medicine in sorodnih disciplin. To vključuje raziskave na področjih: nalezljive bolezni, rak, nevroznanosti, presnovne motnje ali bolezni srca in ožilja ter raziskave o socialno-ekonomskem vplivu zdravstvenih tveganj. Opredelitev teh področij je bila izvedena na podlagi treh meril: obstoječe podatke o stopnji smrtnih žrtev, potencialu za doseganje odličnosti in sedanjem obstoju struktur sodelovanja.

Cilj komponente je posodobiti in prenoviti češko znanstveno infrastrukturo v skladu z evropskimi standardi, razviti strukture mreženja v sektorju raziskav in razvoja ter zmanjšati razdrobljenost raziskovalnega sektorja na Češkem, s čimer bi se izboljšalo njegovo upravljanje.

Ta komponenta zagotavlja podporo, ki dopolnjuje komponenti 6.1 in 6.2 na področju podpore zdravstvenega sistema.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo o javno-zasebnem sodelovanju na področju raziskav in razvoja (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

Z.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 1: Javna podpora raziskavam in razvoju za prednostna področja medicine in sorodne družbene vede

Cilj te naložbe je podpreti vsaj štiri raziskovalne konzorcije, ki so namenjeni izboljšanju sistematičnega zagotavljanja potrebnega strokovnega znanja na eni od izbranih področij: raziskave nalezljivih bolezni, raziskave raka, nevroznanosti, presnovnih motenj ali bolezni srca in ožilja ter raziskave socialno-ekonomskega vpliva tveganj za zdravje. S tem se okrepi znanstvena podpora javni upravi ali hitrejša in preglednejša izmenjava ustreznih in znanstveno potrjenih informacij ter rezultatov raziskav, razvoja in inovacij.

Pričakuje se, da bodo konzorciji ustanovljeni med ustreznimi univerzami, javnimi raziskovalnimi ustanovami ter drugimi javnimi in zasebnimi subjekti, da se zagotovi potreben prenos znanja. Ti konzorciji sestavljajo nacionalne raziskovalne organe, katerih cilj je kvalitativna sprememba izbranih prednostnih področij raziskav in razvoja, ki vplivajo tako v smislu znanstvene proizvodnje kot tudi na delovanje češke javne uprave v zdravstvenih kriznih razmerah.

Naložba naj bi vključevala podpiranje temeljnih in uporabnih raziskovalnih dejavnosti, opremljanje raziskovalnih subjektov z novo kakovostno znanstveno infrastrukturo, vzpostavitev enotne znanstvene platforme za vsako podprto prednostno področje in izboljšanje zmogljivosti raziskovalcev konzorcija z dejavnostmi izpopolnjevanja.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Z.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
223	Naložbo 1: Javna podpora raziskavam in razvoju za prednostna področja medicine in sorodne družbene vede	Mejnik	Začetek novega podpornega programa za raziskave in razvoj	Odobritev programa s strani češke vlade in objava razpisa				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Mejnik se doseže z uvedbo novega sistemskega programskega instrumenta za podporo raziskavam in razvoju na področju prednostnih medicinskih znanosti in sorodnih družbenih ved, in sicer: raziskave nalezljivih bolezni, raziskave raka, nevroznanosti, presnovnih motenj ali bolezni srca in ožilja ter raziskave o socialno-ekonomskem vplivu bolezni v skladu z nacionalnimi pravili iz Zakona št. 130/2002 o podpori raziskavam, eksperimentalnemu razvoju in inovacijam iz javnih sredstev. Sprejetje s strani vlade sledi posvetovanju z vsemi deležniki ter v notranjih in medresorskih posvetovalnih postopkih, posvetovanju s predstavniki akademskih skupnosti in skupnosti prijav ter univerz v svetu za raziskave, razvoj in inovacije ter preverjanju absorpcijske sposobnosti. Javni razpis na področju raziskav, razvoja in inovacij za novi program za raziskave in razvoj upošteva nacionalna pravila, zlasti določena v Zakonu št. 130/2002 o podpori za raziskave, eksperimentalni razvoj in inovacije iz javnih sredstev.
224	Naložbo 1: Javna podpora raziskavam in razvoju za prednostna področja medicine in sorodne družbene vede	Tarča	Oddaja javnih naročil vsaj štirim konzorcijem za raziskave in razvoj		Število pogodb	0	4	V2	2022	Cilj se doseže po priglasitvi oddaje javnih naročil vsaj štirim konzorcijem za raziskave in razvoj na področju prednostnih medicinskih znanosti in sorodnih družbenih ved, in sicer: raziskave nalezljivih bolezni, raziskave raka, nevroznanosti, presnovnih motenj ali bolezni srca in ožilja ter raziskave socialno-ekonomskega vpliva bolezni. Skupni proračun, dodeljen v ta namen, znaša najmanj 196371000 EUR.
225	Naložbo 1: Javna podpora raziskavam in razvoju za prednostna področja medicine in sorodne družbene vede	Tarča	Potrditev vsaj štirih nacionalnih konzorcijev za raziskave in razvoj ter njihova vključitev v češki sistem za raziskave in razvoj kot nacionalni raziskovalni organi		Število konzorcijev, ki jih je potrdilo Ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport	0	4	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Cilj se doseže s potrditvijo delovanja vsaj štirih konzorcijev na področju raziskav nalezljivih bolezni, raziskav raka, nevroznanosti, presnovnih motenj ali bolezni srca in ožilja ter raziskav o socialno-ekonomskem vplivu bolezni in njihovem vključevanju v češki sistem raziskav in razvoja kot nacionalnih raziskovalnih organov s strani ministrstva za izobraževanje, mladino in šport. Postopek potrjevanja se izvaja na podlagi ocenjevanja in vrednotenja v skladu z nacionalnimi pravili, določenimi v Zakonu št. 130/2002 o podpori raziskavam, eksperimentalnemu razvoju in inovacijam iz javnih sredstev, medsebojnih strokovnih pregledov in strokovnih obiskov na kraju samem.

AA. KOMPONENTA 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva krepitve inovacijske zmogljivosti domačih podjetij in izboljšanja sodelovanja v inovacijskem ekosistemu Češke. To se doseže s podporo inovativnim podjetjem, s posebnim poudarkom na digitalizaciji, organizacijskih inovacijah in povezavah med akademskim svetom in podjetji. Podpora poudarja mednarodno sodelovanje in sinergije z okvirnim programom za raziskave in inovacije.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo 3 2019, v skladu s katerim Češka odstrani ovire, ki ovirajo razvoj v celoti delujočega inovacijskega ekosistema, in priporočila za posamezno državo 3 2020, v skladu s katerim Češka zagotovi dostop do financiranja za inovativna podjetja ter izboljša javno-zasebno sodelovanje na področju raziskav in razvoja.

AA.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam

Reforma vključuje ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam, ki bo uskladila politike podpore za raziskave in razvoj v industriji med oblikovalci politik, obstoječimi ponudniki podpore na področju raziskav, razvoja in inovacij ter vladnim svetom za raziskave, razvoj in inovacije.

Nacionalna koordinacijska skupina zagotovi vzpostavitev strukture za podporo programom, ki so združljivi s strategijo pametne specializacije. Uskladiti bi morala pogoje za dodelitev podpore in koncentracijo vseh ustreznih programov v okviru enega samega izvajalskega organa – agencije za tehnologijo Češke republike.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Naložbo 1: Podpora uvajanju inovacij v poslovno prakso

Cilj ukrepa je podpreti inovacijske projekte MSP z namenom uvedbe inovacij proizvodov, postopkov ali organizacijskih inovacij v poslovno prakso.

Na podlagi podprtega projekta se v praksi izvede 90 posameznih inovacijskih projektov MSP (proces, proizvod, organizacija).

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložbo 2: Podpora za sodelovanje na področju raziskav in razvoja (v skladu z nacionalno strategijo RIS3)

Cilj ukrepa je zagotoviti podporo za sodelovanje med raziskovalnimi organizacijami in MSP v okviru programa nacionalnih strokovnih centrov.

Podpirajo se projekti sodelovanja vsaj 60 MSP z javno raziskovalno organizacijo v okviru novoustanovljenih nacionalnih strokovnih centrov.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 3: Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja

Cilj ukrepa je podpreti industrijske projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki jih predložijo raziskovalne organizacije in podjetja, vključno s skupnimi projekti, katerih cilj je reševanje izzivov, opredeljenih v okviru „državne okoljske politike Češke republike do leta 2030 z obeti za leto 2050“ in sektorske strategije za podporo raziskavam. Projekti raziskav, razvoja in inovacij se osredotočajo na prednostna tematska področja, kot so varstvo in trajnostna raba naravnih virov, varstvo podnebja in izboljšanje kakovosti zraka, ravnanje z odpadki in njihova ponovna uporaba, varstvo narave in krajine ali varno in odporno okolje, vključno s preprečevanjem in zmanjševanjem posledic naravnih in antropogenih nevarnosti.

Podpre se vsaj 15 projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij na področju okolja.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 4: Podpora raziskavam in razvoju v sinergiji z okvirnim programom za raziskave in inovacije

Ukrep je namenjen financiranju projektov s pečatom odličnosti, zlasti instrumentov Pospeševalca Evropskega sveta za inovacije (vključno s pilotnim projektom Pospeševalca EIC), ki podpira MSP z največjim potencialom za hitro rast, ter podpiranja Cofundov Evropskega raziskovalnega prostora NET (evropska partnerstva), ki obravnavajo najbolj pereče izzive na področju raziskav in razvoja na mednarodni ravni.

Podpre se vsaj 18 projektov, vključenih v Cofunds Evropskega raziskovalnega prostora, in vsaj 8 projektov, ki so prejeli pečat odličnosti.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 5: Pomoč za raziskave in razvoj v podjetjih v skladu z nacionalno strategijo RIS3

Cilj ukrepa je podpreti industrijske raziskave in projekte eksperimentalnega razvoja, ki jih predložijo podjetja v skladu z nacionalno strategijo RIS3.

Namen razpisa je podpreti industrijske raziskave in projekte eksperimentalnega razvoja, katerih cilj je uresničevanje rezultatov, zlasti v industrijski proizvodnji in pri dobavi proizvodov na trgu, projekti za razvoj novih storitev, tehnologij in materialov, povečanje avtomatizacije in robotizacije ter uporaba digitalnih tehnologij.

Projekti, izbrani za podporo, so v skladu z enim področjem specializacije za raziskave, razvoj in inovacije v okviru nacionalne strategije RIS3.

Sporazumi o donaciji se podpišejo za podporo vsaj 78 projektov. Skupni proračun, dodeljen v sporazumih o dodelitvi sredstev za vse projekte in celotno obdobje izvajanja, znaša najmanj 59 milijonov EUR.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 6: Pomoč za raziskave in razvoj na področju prometa

Cilj ukrepa je podpreti projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij na področju prometa.

Namen razpisa je podpreti projekte za uporabne raziskave, eksperimentalni razvoj in inovacije na enem od naslednjih področij: (I) trajnosten, dostopen in varen promet, (ii) avtomatizacija, digitalizacija in tehnološko napreden promet ter (iii) brezemisijski promet.

Projekti, izbrani za podporo, izpolnjujejo tudi eno od naslednjih dveh področij specializacije nacionalne strategije RIS3: (I) okolju prijazen promet; ter (ii) tehnološko naprednega in varnega prevoza.

Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev se podpišejo za podporo vsaj 16 projektov. Skupni proračun, dodeljen v sporazumih o nepovratnih sredstvih za celotno obdobje izvajanja projektov, znaša najmanj 8 milijonov EUR.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 7 Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja

Projekti, izbrani za podporo, so v skladu z enim področjem specializacije za raziskave, razvoj in inovacije v okviru nacionalne strategije RIS3.

Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev se podpišejo za podporo vsaj 35 projektom na področju okolja. Skupni proračun, dodeljen v sporazumih o nepovratnih sredstvih za celotno obdobje izvajanja projektov, znaša najmanj 17,9 milijona EUR.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

AA.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
226	Reforma 1: Ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam	Mejnik	Ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam	Začetek delovanja skupine				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Ustanovi in začne delovati nacionalna koordinacijska skupina za podporo industrijskim raziskavam. Usklajevalna skupina usklajuje politike podpore za raziskave in razvoj v industriji med oblikovalci politik, obstoječimi ponudniki podpore na področju raziskav, razvoja in inovacij ter vladnim svetom za raziskave, razvoj in inovacije, pogoje za dodelitev podpore ter osredotoča vse ustrezne programe v pristojnosti tehnološke agencije Češke republike.
227	Naložbo 1: Podpiranje uvajanja inovacij v poslovni praksi	Tarča	Uvedba inovacij na področju proizvodov, postopkov ali organizacij		Število posameznih inovacij (proces, proizvod, organizacija), izvedenih v praksi kot rezultat podprtega projekta	72	162	V1	2026	Na podlagi podprtega projekta se v praksi uporabi 90 posameznih inovacij (proces, proizvod, organizacija). Skupni proračun, izvršen v ta namen, znaša najmanj 39000000 EUR.
228	Naložbo 2: Podpora za sodelovanje na področju raziskav in razvoja (v skladu s strategijo pametne specializacije)	Tarča	Sodelovanje MSP z javno raziskovalno organizacijo v okviru nacionalnih strokovnih centrov		Število podprtih MSP, vključenih v projekte sodelovanja	0	60	ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev se podpišejo za podporo projektom sodelovanja, ki vključujejo vsaj 60 MSP, z javno raziskovalno organizacijo v okviru novoustanovljenih nacionalnih strokovnih centrov.
290	Naložbo 2: Podpora za sodelovanje na področju raziskav in razvoja (v skladu s strategijo pametne specializacije)	Tarča	Sodelovanje MSP z javno raziskovalno organizacijo v okviru nacionalnih strokovnih centrov		V milijonih EUR	0	58	V1	2026	Skupni proračun, porabljen za podporo projektom sodelovanja v okviru cilja 228, znaša najmanj 58000000 EUR.
229	Naložba 3: Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja	Tarča	raziskave in razvoj na področju okolja		Število podprtih projektov na področju okolja	43	58	V3	2022	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev se podpišejo za podporo najmanj petnajstim projektom na področju raziskav, razvoja in inovacij na področju okolja. Projekti se osredotočajo na prednostna tematska področja, kot so varstvo in trajnostna raba naravnih virov, varstvo podnebja in izboljšanje kakovosti zraka, ravnanje z odpadki in njihova ponovna uporaba, varstvo narave in krajine ali varno in odporno okolje, vključno s preprečevanjem in zmanjševanjem posledic naravnih in antropogenih nevarnosti.
291	Naložba 3: Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja	Tarča	Raziskave in razvoj na področju okolja		V milijonih EUR	0	7	V1	2026	Skupni proračun, porabljen za podporo projektom v okviru cilja 229, znaša vsaj 7000000 EUR.
230	Naložba 4: Pomoč za raziskave in razvoj v sinergiji z okvirnim programom za raziskave in inovacije	Tarča	Raziskave in razvoj v sinergiji z okvirnim programom za raziskave in inovacije		Število projektov, ki sodelujejo v Cofundih NET Evropskega raziskovalnega prostora, in projektov, ki so prejeli pečat odličnosti	53	79	V1	2026	Podpre se26 projektov, ki sodelujejo v Cofundih NET Evropskega raziskovalnega prostora, in projektih, ki so prejeli pečat odličnosti (vključno s pilotnim projektom Pospeševalca EIC), vključno z 18 projekti, ki sodelujejo v Cofundih NET Evropskega raziskovalnega prostora, in osmimi projekti, ki so prejeli pečat odličnosti. Skupni proračun, izvršen v ta namen, znaša najmanj 13500000 EUR.
292	Naložba 5: Pomoč za raziskave in razvoj v podjetjih v skladu z nacionalno strategijo RIS3	Tarča	Raziskave in razvoj v skladu s strategijo RIS3		Število projektov v skladu s strategijo RIS3, za katere je bil podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev	0	78	V2	2024	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev se podpišejo za podporo vsaj 78 projektov v skladu z nacionalno strategijo RIS3. Namen razpisa je podpreti industrijske raziskave in projekte eksperimentalnega razvoja, katerih cilj je uresničevanje rezultatov, zlasti v industrijski proizvodnji in pri dobavi proizvodov na trgu, projekti za razvoj novih storitev, tehnologij in materialov, povečanje avtomatizacije in robotizacije ter uporaba digitalnih tehnologij. Projekti, izbrani za podporo, so v skladu z enim področjem specializacije za raziskave, razvoj in inovacije v okviru nacionalne strategije RIS3. Skupni proračun, dodeljen v sporazumih o dodelitvi sredstev za vse projekte in celotno obdobje izvajanja, znaša najmanj 59 milijonov EUR.
293	Naložba 5: Pomoč za raziskave in razvoj v podjetjih v skladu z nacionalno strategijo RIS3	Tarča	Raziskave in razvoj v skladu s strategijo RIS3		%	0	90	V1	2026	Vsaj 90 % proračuna, odobrenega za projekte v okviru cilja 292, se izplača.
294	Naložba 6: Pomoč za raziskave in razvoj na področju prometa	Tarča	Raziskave in razvoj na področju prometa		Število projektov na področju prometa, za katere je bil podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev	0	16	V2	2024	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev se podpišejo za podporo vsaj 16 raziskovalnim in razvojnim projektom na področju prometa. Namen razpisa je podpreti projekte za uporabne raziskave, eksperimentalni razvoj in inovacije na enem od naslednjih področij: (I) trajnosten, dostopen in varen promet, (ii) avtomatizacija, digitalizacija in tehnološko napreden promet ter (iii) brezemisijski promet. Projekti, izbrani za podporo, so tudi v skladu z enim od naslednjih dveh področij specializacije nacionalne strategije RIS3: (I) okolju prijazen promet; ter (ii) tehnološko naprednega in varnega prevoza. Skupni proračun, dodeljen v sporazumih o dodelitvi sredstev za vse projekte in celotno obdobje izvajanja, znaša vsaj 8 milijonov EUR.
295	Naložba 6: Pomoč za raziskave in razvoj na področju prometa	Tarča	Raziskave in razvoj na področju prometa		%	0	90	V1	2026	Vsaj 90 % proračuna, odobrenega za projekte v okviru cilja 294, se izplača.
296	Naložba 7 Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja	Tarča	Raziskave in razvoj na področju okolja		Število projektov, za katere je bil podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev	0	35	V2	2024	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev se podpišejo za podporo vsaj 35 projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij na področju okolja. Projekti, izbrani za podporo, so tudi v skladu z enim področjem specializacije za raziskave, razvoj in inovacije v okviru nacionalne strategije RIS3. Skupni proračun, dodeljen v sporazumih o dodelitvi sredstev za vse projekte in celotno obdobje izvajanja, znaša najmanj 17,9 milijona EUR.
297	Naložba 7 Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja	Tarča	Raziskave in razvoj na področju okolja		%	0	90	V1	2026	Izplača se vsaj 90 % proračuna, odobrenega za projekte v okviru cilja [296].

BB. KOMPONENTA 5.3: Strateško upravljan in mednarodno konkurenčen ekosistem raziskav, razvoja in inovacij

Cilj te komponente češkega načrta za okrevanje in odpornost je povečati konkurenčnost ter socialno-ekonomske koristi in učinke raziskav, razvoja in inovacij s spodbujanjem odličnosti, krepitvijo mednarodnega sodelovanja in strateškim razvojem človeškega kapitala. To se doseže z izboljšanjem procesa razvoja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja politike R & R & I, uskladitvijo metodološkega okolja za javno podporo raziskavam, razvoju in inovacijam ter podpiranjem mednarodno konkurenčnih skupin, ki zagotavljajo odličnost na področju raziskav, razvoja in inovacij.

Komponenta podpira obravnavo priporočila za posamezno državo št. 3 2019, v skladu s katerim Češka odpravi ovire, ki ovirajo razvoj v celoti delujočega inovacijskega ekosistema.

BB1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Strateško upravljan in mednarodno konkurenčen ekosistem raziskav, razvoja in inovacij

Reforma vključuje krepitev strateških obveščevalnih zmogljivosti za politiko na področju raziskav, razvoja in inovacij na Češkem, oblikovanje programa odličnosti in uskladitev postopkovnih pravil za dodelitev javne podpore za raziskave, razvoj in inovacije.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

BB.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Ključna točka/ciljni cilj

Ime

Kakovostni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodišče

Cilj

Četrtina

Leto

298

Reforma 1:

Strateško upravljan in mednarodno konkurenčen ekosistem raziskav, razvoja in inovacij

Mejnik

Krepitev strateških obveščevalnih zmogljivosti, oblikovanje programa odličnosti in sprejetje metodoloških smernic za ponudnike podpore

Sprejetje vladnih resolucij in metodoloških smernic

2025

Reforma vključuje naslednje ukrepe:

a)Sprejetje vladne resolucije, s katero se oblikuje nov projekt skupnih dejavnosti za krepitev strateških obveščevalnih zmogljivosti za politiko na področju raziskav, razvoja in inovacij. V resoluciji vlade se določi, da projekt omogoča redno objavljanje rezultatov analize in da analitični obseg projekta omogoča analizo naslednjega:

(I)Mednarodno sodelovanje Češke na področju raziskav, razvoja in inovacij;

(II)Vloga in socialno-ekonomski vpliv velike raziskovalne infrastrukture;

(III)Nacionalne raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo;

(IV)Razvoj človeških virov na področju raziskav in razvoja, vključno s pogoji za udeležbo žensk v raziskavah in razvoju;

(V)Sistem dodeljevanja podpore inovativnim podjetjem.

V resoluciji vlade se tudi določi, da so zmogljivosti in analitični rezultati na voljo vsem ponudnikom podpore.

b)Sprejetje vladne resolucije o oblikovanju novega programa odličnosti. Ta novi program odličnosti uvaja dodaten naziv nepovratnih sredstev za prijavitelje, ki:

(I)so prejeli finančno podporo iz mednarodnih nepovratnih sredstev,

(II)so prejeli nacionalno podporo po tem, ko so zaprosili za mednarodno donacijo, ali

(III)so prejeli finančno podporo v okviru nacionalnih nepovratnih sredstev EXPRO.

Pred sprejetjem programa se je treba posvetovati s predstavniki raziskovalnega sektorja.

c)Sprejetje metodološke smernice, ki:

(I)Uskladiti postopkovna pravila za zagotavljanje podpore za raziskave, razvoj in inovacije pri vseh ponudnikih podpore. Vključuje tudi časovni okvir za izvajanje ustreznih ukrepov.

(II)Uskladiti merila za podporo projektov iz nacionalnega proračuna s standardnimi merili za sodelovanje v projektih v okviru okvirnega programa EU za raziskave in inovacije.

Ponudniki podpore in predstavniki upravičencev do pomoči so vključeni v razvoj metodološke smernice.

CC. KOMPONENTA 6.1: Povečanje odpornosti zdravstvenega sistema

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv krepitve odpornosti zdravstvenega sistema z naložbami v zdravstveno infrastrukturo in izboljšanjem izobraževanja zdravstvenih delavcev na področju akutne oskrbe. V zvezi z zdravstveno infrastrukturo je cilj povečati razpoložljivost in kakovost rehabilitacijske oskrbe za paciente, ki okrevajo po kritičnih stanjih (akutnih zdravstvenih stanjih), ki se je med pandemijo izkazala za nezadostno. Cilj komponente je tudi obravnavati pomanjkanje visoko specializiranih diagnostičnih orodij in zdravljenje resnih bolezni srca in ožilja, vključno z zdravili za presaditev. V zvezi z izobraževanjem zdravstvenega osebja so predvideni sistemski ukrepi in naložbe za odpravo vse večjega pomanjkanja zdravstvenih delavcev.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočila za posamezno državo št. 1 iz leta 2020, v skladu s katerim Češka zagotovi odpornost zdravstvenega sistema, okrepi razpoložljivost zdravstvenih delavcev, primarno zdravstveno varstvo in vključevanje oskrbe ter uvede storitve e-zdravja.

CC.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Izboljšanje izobraževanja zdravstvenih delavcev

Usposabljanje in izobraževanje zdravstvenih delavcev se prilagodita, da se izboljša razpoložljivost visoko specializiranih zdravstvenih delavcev. Načrtovanje zdravstvenega osebja na nacionalni in regionalni ravni se izboljša z vzpostavitvijo elektronskega sistema (ki povezuje obstoječe podatkovne zbirke zdravstvenih delavcev) za upravljanje, upravljanje in ocenjevanje potreb zdravstvenih delavcev po usposabljanju. Izboljšanje organizacije podiplomskega usposabljanja zdravstvenih delavcev prispeva k skrajšanju specialističnega usposabljanja in omogoča mlajšim zdravnikom, da začnejo oskrbo izvajati prej, s čimer se izboljša dostop do oskrbe.

Naložba se zaključi do 30. junija 2024.

Naložbo 1: Ustanovitev centra za intenzivno medicino

Naložba vključuje izgradnjo centra za intenzivno medicino, ki bo razširil infrastrukturo za podiplomsko usposabljanje in vseživljenjsko učenje zdravstvenih delavcev. Center zagotavlja usposabljanje z najsodobnejšimi tehnologijami in opremo, ki posnemajo resnične situacije, tudi z uporabo virtualne resničnosti. To omogoča usposabljanje za kompleksne klinične naloge v varnem okolju, ne da bi to vplivalo na varnost pacientov, učinkovit prenos pridobljenih znanj in spretnosti v klinično prakso ter izboljšanje sodelovanja med medicinskimi disciplinami. Simulacijsko usposabljanje zajema najrazličnejše dejavnosti, od enostavnega zdravljenja do celovite oskrbe pacientov s strani specializiranih zdravstvenih ekip v predbolnišnični oskrbi, enotah za intenzivno nego ali operativnih sobah. Razviti je treba tudi sistem usposabljanja zdravstvenega osebja za intenzivno medicino.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbo 2: Rehabilitacijska oskrba pacientov, ki okrevajo po kritičnem stanju

Cilj naložbe je obravnavati potrebo po okrepitvi rehabilitacijske oskrbe pacientov, ki okrevajo po kritičnih razmerah, ki so se zaradi pandemije COVID-19 še povečale. To se doseže s prenovo in posodobitvijo opreme v rehabilitacijskih oddelkih ter z izboljšanjem organizacije rehabilitacijske oskrbe. Z nakupom najsodobnejše opreme za celovito rehabilitacijsko oskrbo se zmanjša potreba po osebju, s čimer se poveča razpoložljivost rehabilitacijske oskrbe za paciente. Podpora se usmerja prek sheme nepovratnih sredstev s skupnimi dodeljenimi sredstvi v višini 61660 EUR. Podpora se zagotovi vsaj 19 javnim bolnišnicam, ki zagotavljajo akutno bolnišnično oskrbo v enotah za intenzivno nego in nadaljnjo rehabilitacijsko oskrbo. Izbor projektov odraža povečane potrebe po rehabilitacijski oskrbi po pandemiji COVID-19. Cilj je, da se število zdravljenj pacientov po kritičnih stanjih v rehabilitacijskih enotah poveča za 10 %.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Gradnja centra za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino

Cilj naložbe je povečati dostopnost visoko specializirane oskrbe na področju kardiovaskularne in presaditvene medicine v južno Moravski regiji. Predvidena je gradnja novih objektov centra za kardiovaskularne in transplantacijske kirurgije v Brnu, da bi se razširila sedanja zmogljivost in posodobila oprema, da bi odražala sodobne metode zdravljenja, da bi se odpravilo pomanjkanje ustreznih objektov v Moravski regiji. Naložba bo povečala število postelj v sedanjem centru za kardiovaskularne in transplantacijske kirurgije s sedanjih 90 na najmanj 125 postelj.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

CC.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
231	Reforma 1: Izboljšanje izobraževanja zdravstvenih delavcev	Mejnik	Elektronski sistem za upravljanje, upravljanje in ocenjevanje usposabljanja zdravstvenih delavcev	Osnovna platforma za elektronski sistem vodenja, upravljanja in ocenjevanja izobraževanja zdravstvenih delavcev, ki je začel delovati				V2	2024	Ministrstvo za zdravje je vzpostavilo osnovno platformo za nov elektronski sistem upravljanja, upravljanja in ocenjevanja izobraževanja zdravstvenih delavcev. Elektronski sistem se nadalje razvija in dopolnjuje z moduli glede na potrebe po izobraževanju.
232	Naložbo 1: Ustanovitev centra za intenzivno medicino in optimizacija izobraževalnega sistema	Mejnik	Javni razpis za izgradnjo centra za intenzivno medicino	Obvestilo o oddaji javnega razpisa in javnega razpisa izvajalcu				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Obvestilo o oddaji javnega naročila za izgradnjo centra za intenzivno medicino, ki bo zdravstvenim delavcem zagotavljal usposabljanje na številnih področjih medicine: ·Anesteziologija in oživljanje ·Drugo usposabljanje v zvezi z zdravstvenimi in nemedicinskimi znanji in spretnostmi, povezano z izrednimi razmerami ·Predbolnišnična oskrba in reševalno vozilo ·Nujni sprejem ·Enote za intenzivno nego in večnamenska operativna soba ·Center za obveščanje ·Mehke veščine – skupinsko komuniciranje, krizno komuniciranje, vodenje. Izvajalec je izbran z odprtimi in javnimi razpisnimi postopki. Pred objavo razpisa se opravi ocena potreb.
233	Naložbo 1: Ustanovitev centra za intenzivno medicino in optimizacija izobraževalnega sistema	Mejnik	Simulacijski center za intenzivno medicino, ki je začel delovati	Center za simulacijo intenzivne medicine, zgrajen, popolnoma opremljen in dan v obratovanje				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Center za simulacijo intenzivne medicine je zgrajen, popolnoma opremljen in deluje. Zmogljivost bi morala zadostovati za zagotovitev, da se vsako leto v centru usposablja vsaj 1500 zdravstvenih delavcev.
234	Naložbo 2: Rehabilitacijska oskrba pacientov, ki okrevajo po kritičnih stanjih	Tarča	Podpora rehabilitacijski oskrbi		Številka	0	19	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Podpora se usmerja prek sheme nepovratnih sredstev s skupnimi dodeljenimi sredstvi v višini 61 660 000 EUR. Podpira se vsaj 19 projektov za povečanje zmogljivosti rehabilitacijske oskrbe pacientov po kritičnih stanjih v javnih bolnišnicah.
235	Naložba 3: Gradnja centra za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino	Mejnik	Center za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino v celoti deluje	Center za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino v celoti deluje				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Popolnoma delujoče nove zmogljivosti centra za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino. Z gradnjo novega objekta se ustvari najmanj 35 novih postelj v centru za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino. Za gradnjo veljajo odprti in javni razpisni postopki. Pred objavo razpisa se opravi ocena potreb.

DD. KOMPONENTA 6.2: Nacionalni načrt za krepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv povečanja odpornosti sistema za preprečevanje in oskrbo raka, na katerega so vplivali dolgoročni negativni učinki pandemije COVID-19.

V zvezi z reformami se vzpostavi nov nacionalni onkološki program za Češko za obdobje 2022–2030 ter okrepita obseg in kakovost presejalnih programov za preprečevanje raka.

V zvezi z zdravstveno infrastrukturo je cilj podpreti izgradnjo češkega onkološkega inštituta v Pragi in centra za onkološko preventivo. Poleg tega se podpirajo tudi ustanove za onkološko in hematoonkološko oskrbo ter nove ustanove na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial v Brnu, da se okrepi preprečevanje raka.

DD.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Nacionalni onkološki program Češke republike – NOP CZ 2030

Reforma je namenjena vzpostavitvi češkega nacionalnega onkološkega programa za obdobje 2022–2030 (NOP CR 2030). NOP 2022–2030 odraža prednostne naloge, določene v evropskem načrtu za boj proti raku, vključno z načeli kulture oskrbe raka, osredotočene na paciente 25 . Za pripravo programa je odgovorno češko onkološko društvo. Ministrstvo za zdravje ustanovi nacionalni svet za izvajanje NOP, ki ima usklajevalno vlogo v fazah priprave, izvajanja in ocenjevanja.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Podpiranje in izboljšanje kakovosti preventivnih presejalnih programov

Reforma bo osredotočena na povečanje obsega in kakovosti programov za preprečevanje raka, da bi zmanjšali obolevnost in umrljivost primerov raka, omejili stroške zdravljenja v naprednih fazah bolezni ter podaljšali pričakovano življenjsko dobo in kakovost življenja. Ukrepi vključujejo:

·imenovanje nacionalnega centra za presejanje do 30. junija 2025 za organ, pristojen za usklajevanje presejalnih programov za odkrivanje raka na Češkem;

·povečanje obsega, dostopnosti, uspešnosti in učinka obstoječih presejalnih programov, zlasti s povečanjem pokritosti ciljne populacije. Na primer, pokritost ciljne populacije s presejalnim programom za odkrivanje debelega črevesa in danke se do 30. junija 2026 poveča na vsaj 40 %;

·poskusno izvajanje novih presejalnih programov, vključno z njihovim preverjanjem s populacijskimi in kliničnimi študijami. Zlasti se začne izvajati program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka, do 30. junija 2026 pa sodeluje vsaj 20000 udeležencev ciljne populacije.

·vzpostavitev sistema za načrtovanje novih preventivnih programov ter ocenjevanje njihove stroškovne učinkovitosti in učinka v javnem sistemu zdravstvenega zavarovanja;

·vzpostavitev podatkovne zbirke za splošno spremljanje in ocenjevanje presejalnih programov, vključno s široko skupino kazalnikov kakovosti in oceno učinkovitosti.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2026.

Naložbo 1: Ustanovitev češkega onkološkega inštituta

Naložba se osredotoča na izgradnjo češkega onkološkega inštituta v Pragi, katerega cilj je zagotoviti preprečevanje raka, diagnosticiranje in vse načine zdravljenja na enem samem mestu oskrbe. Naložba vključuje gradnjo nove stavbe in nakup opreme (med drugim vključno s klinično opremo ter opremo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in varnostno opremo). Cilj je tudi ustanoviti center za boj proti raku z mednarodnim dometom v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. Cilj je zmogljivost 8500–11200 hospitaliziranih pacientov na leto.

Ministrstvo za zdravje do 15. marca 2022 predloži sklop potrebnih dokumentov, ki vključujejo:

·Medicinski program/funkcionalni načrt in osnutek zasnove, primeren za načrtovanje in gradnjo,

·Študija izvedljivosti, vključno z oceno potreb v okviru širše zdravstvene strategije, tehnična, operativna in ekonomska izvedljivost, vzdržnost v finančnem in kadrovskem smislu ter vpliv na zagotavljanje onkološke oskrbe na regionalni in državni ravni, vključno s potovalnim časom in strokovno usposobljenostjo.

Te dokumente potrdi neodvisni organ do 31. decembra 2022.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložbo 2: Razvoj visoko specializirane onkološke in hematoonkološke oskrbe

Cilj naložbe je okrepiti visoko specializirano oskrbo raka v kompleksnih onkoloških centrih in centrih visoko specializiranih hematoonkologije z nakupom najsodobnejših tehnologij in opreme. Naložba bo onkološkim centrom omogočila diagnosticiranje in zdravljenje raka na podlagi načel natančnosti in personalizirane medicine, kar bi izboljšalo diagnosticiranje in zdravljenje zlasti redkih vrst raka. Pojem precizne medicine zajema zlasti teranostiko, napredne metode vizualizacije, individualizirano celično in gensko zdravljenje ter sodobno radioterapijo. Podpre se vsaj deset kompleksnih onkoloških centrov in centrov za visoko specializirano hematoonkologijo.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 3: Ustanovitev in razvoj centra za preprečevanje raka ter infrastrukturo za inovativno in podporno oskrbo na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial

Cilj naložbe je povečati zmogljivosti in razviti inovativno preprečevanje in oskrbo raka na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial v Brnu. Prvič, naložba vključuje izgradnjo novega objekta centra za preprečevanje raka, ki bo povečal število programov za preprečevanje raka (primarnih, sekundarnih in terciarnih) ter ločil preventivno oskrbo od ustanov za oskrbo (zaradi protiepidemskih in psihosocialnih vidikov). Cilj je, da se letno število ukrepov v centru za preprečevanje raka v primerjavi z letom 2019 poveča za 30 %. Drugič, ustvarijo se nove zmogljivosti za inovativno in podporno oskrbo raka, in sicer prvi kontaktni center, center za klinično preskušanje, center za podporno oskrbo in izobraževalni center. Center za podporno oskrbo omogoča pilotno izvajanje novega podpornega programa za osebe, ki so preživele raka, katerega rezultati se lahko nato prenesejo v druge centre za boj proti raku na Češkem. Cilj je, da se letno število uporabnikov inovativne in podporne oskrbe na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial v primerjavi z letom 2019 poveča za 20 %.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

DD.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
236	Reforma 1: Nacionalni onkološki program	Mejnik	Nacionalni onkološki program Češke republike za obdobje 2022–2030	Odobritev nacionalnega onkološkega programa za obdobje 2022–2030 s strani vlade				ČETRTO ČETRTLETJE	2021	Za pripravo nacionalnega onkološkega programa je odgovorno češko onkološko društvo ob posvetovanju s ključnimi akterji in zainteresiranimi stranmi, zlasti z ministrstvom za zdravje, nacionalnimi onkološkimi centri, centri za visoko specializirano zdravljenje raka in hematologije, Inštitutom za zdravstvene informacije in statistiko, predstavniki izvajalcev zdravstvenega varstva, zdravstvenimi zavarovalnicami in združenji pacientov.
237	Reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih presejalnih programov	Mejnik	Imenovanje institucije, pristojne za usklajevanje onkoloških presejalnih programov	Nacionalni center za presejanje raka, ki ga je vlada imenovala za organ, pristojen za usklajevanje presejalnih programov za odkrivanje raka				V2	2025	Nacionalni center za varnostno preverjanje je odgovoren za: ·usklajevanje, načrtovanje, spremljanje in ocenjevanje presejalnih programov ·vzpostavitev napovednega sistema za načrtovanje novih preventivnih programov ter oceno njihove stroškovne učinkovitosti in učinka v javnem sistemu zdravstvenega zavarovanja; ·vzpostavitev podatkovne zbirke za spremljanje in ocenjevanje presejalnih programov, vključno z vzpostavitvijo preglednice kazalnikov kakovosti ·poskusno izvajanje novih presejalnih programov
238	Reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih presejalnih programov	Tarča	Povečanje pokritosti ciljne populacije s presejalnim programom za odkrivanje debelega črevesa in danke		%	34	40	V2	2026	Udeležba ciljne populacije v ustreznem presejalnem testu (npr. dvoletni test fekalnega krvnega tkiva) se poveča na vsaj 40 %.
239	Reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih presejalnih programov	Tarča	Število udeležencev novega programa za zgodnje odkrivanje pljučnega raka		Številka	0	20 000	V2	2026	Začne se program za zgodnje odkrivanje pljučnega raka in sodeluje vsaj 20000 udeležencev ciljne populacije.
240	Naložbo 1: Gradnja in ustanovitev češkega onkološkega inštituta	Mejnik	Študija izvedljivosti, ki jo potrdi neodvisni organ	Potrditev študije izvedljivosti s strani neodvisnega organa				ČETRTO ČETRTLETJE	2022	Neodvisni organ potrdi: ·Medicinski program/funkcionalni načrt in osnutek zasnove, primeren za načrtovanje in gradnjo, ·Študija izvedljivosti, vključno z oceno potreb v okviru širše zdravstvene strategije, tehnična, operativna in ekonomska izvedljivost, vzdržnost v finančnem in kadrovskem smislu ter vpliv na zagotavljanje onkološke oskrbe na regionalni in državni ravni, vključno s potovalnim časom in strokovno usposobljenostjo. Evropska komisija je priporočene smernice za študijo izvedljivosti predstavila v „Navodilih za analizo stroškov in koristi naložbenih projektov“, december 2014.
241	Naložbo 1: Gradnja in ustanovitev češkega onkološkega inštituta	Mejnik	Začetek delovanja češkega onkološkega inštituta	Operativna licenca, ki jo je ministrstvo za zdravje izdalo češkemu inštitutu za onkologijo				V2	2026	Dokončana gradbena dela in pridobljena obratovalna licenca. Zmogljivost je vsaj 300 postelj za bolnišnično oskrbo (kar pomeni povečanje števila postelj za zdravljenje raka s strani zadevnega izvajalca zdravstvenega varstva za vsaj 50 postelj). Za gradnjo veljajo odprti in javni razpisni postopki.
242	Naložbo 2: Razvoj visoko specializirane onkološke in hematoonkološke oskrbe	Tarča	Število podprtih ustanov, ki zagotavljajo onkološko in hematoonkološko oskrbo		Število podprtih zdravstvenih ustanov	0	10	V2	2026	Podpora se zagotovi kompleksnim onkološkim centrom in centrom visoko specializirane onkološke in hematoonkološke oskrbe prek sheme nepovratnih sredstev, ki jo upravlja ministrstvo za zdravje, s skupnimi dodeljenimi sredstvi v višini 64 920 000 EUR. Pri pridobivanju najsodobnejših tehnologij in opreme, ki omogoča personalizirano medicino, se podpre vsaj deset centrov. Pri izbiri projektov, ki bodo prejeli podporo, se zagotovi uravnotežena geografska pokritost. Podpirajo se samo izvajalci javnega zdravstvenega varstva.
243	Naložba 3: Ustanovitev in razvoj centra za preprečevanje raka ter infrastrukturo za inovativno in podporno oskrbo na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial	Mejnik	Center za preprečevanje raka na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial	Začetek delovanja novega centra za preprečevanje raka na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Začetek uporabe novih objektov centra za preprečevanje raka na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial. Zaključen prenos obstoječih zmogljivosti v nove prostore. Za gradnjo veljajo odprti in javni razpisni postopki. Pred objavo razpisa se opravi ocena potreb.
244	Naložba 3: Ustanovitev in razvoj centra za preprečevanje raka ter infrastrukturo za inovativno in podporno oskrbo na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial	Mejnik	Razširitev zmogljivosti za inovativno in podporno oskrbo na Inštitutuza boj proti raku Masaryk Memorial	Začetek delovanja novih objektov za podporno in inovativno oskrbo				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Začetek delovanja novih prostorov prvega kontaktnega centra, centra za klinično preskušanje, centra za podporno oskrbo in izobraževalnega centra. Za gradnjo veljajo odprti in javni razpisni postopki. Pred objavo razpisa se opravi ocena potreb. Pilotni projekt o programu preživelih onkoloških bolnikov se zaključi.

Poglavje REPowerEU

Cilj poglavja REPowerEU češkega načrta za okrevanje in odpornost je podpreti razvoj obnovljivih virov energije z določitvijo območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, poenostavitvijo postopkov na področju obnovljivih virov energije, hkrati pa pripraviti električno omrežje za povečanje svoje zmogljivosti povezljivosti. Ti ukrepi skupaj prispevajo k spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije in krepitvi energetske varnosti. Cilj poglavja REPowerEU je tudi izboljšati energijsko učinkovitost stavbnega fonda, razogljičiti cestni promet z zmanjšanjem povpraševanja po energiji in zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv ter prilagoditi univerzitetne programe, da bi zadostili povpraševanju po zelenih znanjih in spretnostih.

Od 20 ukrepov iz češkega poglavja REPowerEU jih ima šest čezmejno razsežnost. Največja naložba s čezmejno razsežnostjo zadeva gradnjo, krepitev, obnovo in posodobitev distribucijskih sistemov električne energije. Druga pomembna ukrepa sta razvoj fotovoltaike in celovita reforma svetovalnega sistema vala prenove.

Poglavje REPowerEU prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države za zmanjšanje splošne odvisnosti od fosilnih goriv in njihove porabe s pospešitvijo uvajanja obnovljivih virov energije in olajšanjem njihovega vključevanja v elektroenergetski sistem, vključno z nadaljnjo racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj ter olajšanjem dostopa do omrežja in zmanjšanjem uporabe fosilnih goriv v češkem prometnem sistemu, ter k povečanju energijske učinkovitosti sistemov daljinskega ogrevanja in stavbnega fonda s spodbujanjem temeljitih prenov in obnovljivih virov toplote.

Pričakuje se, da noben ukrep iz poglavja REPowerEU ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

EE. KOMPONENTA 7.1: Infrastruktura za energijo iz obnovljivih virov in električno energijo (REPowerEU)

Namen komponente je prispevati k doseganju energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030 za Češko z olajšanjem povečanja obnovljivih virov energije v češki mešanici energijskih virov in vzpostavitvijo prilagojene elektroenergetske infrastrukture.

Cilj reform je podpreti uvajanje projektov na področju energije iz obnovljivih virov z racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj in upravnih postopkov za obnovljive vire energije ter hkrati poenostaviti in povečati preglednost postopkov priključitve na omrežje.

Cilj naložb je nadgraditi in razviti distribucijska omrežja električne energije, da se elektroenergetskemu sistemu omogoči vključitev malih in velikih obnovljivih virov energije v omrežje.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo za zmanjšanje splošne odvisnosti od fosilnih goriv in njihove porabe s pospešitvijo uvajanja obnovljivih virov energije, vključno z nadaljnjo racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj in olajšanjem dostopa do omrežja (priporočilo št. 4 iz leta 2022).

EE.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 1: Gradnja, obnova in nadgradnja distribucijskih omrežij

Cilj tega ukrepa je upoštevati pričakovano povečanje povpraševanja po vključitvi nestalnih obnovljivih virov energije v distribucijsko omrežje. Doseže se vsaj 1 777 MW skupne dodatne zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov energije na distribucijska omrežja na Češkem. Cilj podprtih ukrepov, kot so gradnja novih ali razširitev obstoječih vodov (nizka srednja in visoka napetost), gradnja novih električnih postaj, obnova in razširitev obstoječih elektronapajalnih postaj, vključno z uvedbo novega sistema za nadzor proizvodnje, ki povečuje dimenzioniranje ali namestitev novih transformatorjev, je prispevati k odpravi ozkih grl v omrežjih, da bi se čim bolj povečala dodatna tehnična zmogljivost za vključevanje novih obnovljivih virov energije.

Naložba se zaključi do 31. marca 2026.

Naložbo 2: Razširjeni ukrep komponente 2.3 (Prehod na čistejše vire energije) Uporaba fotovoltaike

Cilj tega ukrepa je povečati naložbo 1: Uvedba fotovoltaike v komponenti 2.3 (Prehod na čistejše vire energije).

Razširjeni del ukrepa bo povečal inštalirano zmogljivost virov fotovoltaičnih elektrarn na strehi stavb podjetij.

Naložba se zaključi do 31. marca 2026.

Reforma 1: Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obnovljive vire energije

Z reformo se bo odpravila zahteva po pridobitvi gradbenega dovoljenja, dovoljenja za proizvodnjo električne energije in odločitve o soglasju za določitev območij za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s skupno inštalirano močjo do 50 kW, prav tako pa se bo odpravilo dovoljenje za priključitev na omrežje za obrate z močjo do 10 kW.

Reforma bo poenostavila postopek izdaje dovoljenj za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z inštalirano močjo nad 1 MW. Za te naprave se šteje, da so v javnem interesu, in so deležne prednostne obravnave v zvezi z dovoljenji za določanje območij in gradbenimi dovoljenji.

Reforma se zaključi do 31. marca 2023.

Reforma 2: Pospešitev in digitalizacija postopka izdaje dovoljenj za obnovljive vire energije

Z reformo se določijo različni zavezujoči najdaljši roki za vse ustrezne faze postopka, ki temeljijo na zmogljivosti obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Celoten postopek izdaje dovoljenj (vključno s priključitvijo na omrežje) ne traja več kot dve leti za obrate z močjo 150 kW in eno leto za obrate z močjo manj kot 150 kW. Za sončne naprave v umetnih strukturah postopek izdaje dovoljenja ni daljši od enega meseca.

Z reformo se vzpostavi digitalna točka „vse na enem mestu“, ki deluje kot enotna kontaktna točka za pomoč prosilcem v celotnem postopku izdaje dovoljenj. Z reformo se zagotovi, da so različne faze postopka izdaje dovoljenj (npr. gradbena dovoljenja, okoljevarstveno dovoljenje, priključitev na omrežje in licenciranje) v celoti digitalizirane.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma 3: Izboljšanje predvidljivosti, preglednosti in razpoložljivosti postopka priključitve na omrežje

Cilj reforme je izboljšati uporabo razpoložljivih zmogljivosti elektroenergetskega omrežja ter olajšati priključitev obnovljivih virov energije na omrežje in lastno porabo.

Podukrep 1: Izboljšanje preglednosti postopka priključitve na omrežje

Cilj reforme je odpraviti ovire za postopek priključitve na omrežje, ki uvaja zavezujoče roke za postopke priključitve na omrežje, ob upoštevanju zahtev glede trajanja postopka izdaje dovoljenj v skladu s pravom EU; skrajšanje trajanja ocenjevanja in pogodbe s 30 na 15 dni za operaterje distribucijskih sistemov (vključno z nizko, srednjo in visoko napetostjo) ter s 60 na 30 dni za operaterja prenosnega sistema (visoka napetost).

Cilj reforme je tudi obravnavati izzive, povezane s prevelikim rezervacijami razpoložljivih zmogljivosti, hkrati pa povečati odgovornost operaterja distribucijskega sistema. Nova pravila vključujejo določitev rokov za rezervacijo zmogljivosti omrežja in prilagoditev pravil za ponovno sprostitev neizkoriščenih zmogljivosti.

Cilj reforme je povečati preglednost postopka priključitve na omrežje z ukrepi za ozaveščanje in zagotavljanje prepoznavnosti za udeležence na trgu in odjemalce omrežja.

Trije regionalni operaterji distribucijskih sistemov vsak mesec na svojem spletnem mestu objavijo zemljevid preglednosti, vključno z informacijami o razpoložljivih zmogljivostih za priključitev na omrežje za nove priključitve na vse napetosti na vseh ravneh napetosti, za vsako od svojih območij obratovanja, ter objavijo anonimizirane razloge za zavrnjene zahteve na skupni ravni in pričakovani datum sprememb distribucijskega omrežja.

Reforma bo prispevala k povečanju dodatne kumulativne povezovalne zmogljivosti vsaj 8000 MW obnovljivih virov energije na distribucijska omrežja na Češkem do 31. avgusta 2026.

Podukrep 2: Regulativne spodbude za operaterje elektroenergetskih omrežij za povečanje prožnosti omrežja

Cilj reforme je revizija regulativnega okvira, ki ureja naložbe in tarife operaterjev distribucijskih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov, da se zagotovi nemoteno vključevanje dodatnih obnovljivih virov energije v češko mešanico energijskih virov.

Reforma se izvede do 31. marca 2026.

EE.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
299	Naložbo 1: Posodobitev in digitalizacija regionalnih distribucijskih sistemov —	Tarča	Zaključek naložb v posodobitev distribucijskih omrežij na Češkem		MW	0	[1777]	V1	2026	Doseže se vsaj [1777] MW skupne dodatne zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov energije na distribucijska omrežja na Češkem. Projekti prispevajo k odpravi ozkih grl v omrežjih in povečanju dodatne tehnične zmogljivosti za vključevanje novih obnovljivih virov energije. Za dokazovanje skladnosti z zgoraj navedenimi zahtevami glede zmogljivosti se predloži tehnično poročilo, ki ga pripravi neodvisni inženir.
300	Naložbo 2: Razširjeni ukrep: Razvoj novih fotovoltaičnih virov energije	Tarča	Dokončanje nadaljnjih 224,7 MW inštalirane moči virov FVE		MW	270	494,7	V1	2026	Namesti se nova zmogljivost fotovoltaičnih virov energije v višini 494,7 MW in začne obratovati.
301	Reforma 1: Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obnovljive vire energije	Mejnik	Začetek veljavnosti spremenjene zakonodaje	Zakonska določba o začetku veljavnosti				V3	2023	Zakonodaja se spremeni tako, da: -odpraviti zahtevo po pridobitvi gradbenega dovoljenja, dovoljenja za proizvodnjo električne energije in dovoljenja za določitev območij za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s skupno inštalirano močjo do 50 kW ter odpraviti dovoljenje za priključitev na omrežje za obrate z močjo do 10 kW. -Pospešitev in poenostavitev postopka izdaje dovoljenj (gradbeno dovoljenje, dovoljenje za določanje območij) in priključitve na omrežje za obrate z močjo nad vsaj 1 MW
302	Reforma 2: Pospešitev in digitalizacija postopka izdaje dovoljenj za obnovljive vire energije	Mejnik	Začetek veljavnosti spremenjene zakonodaje	Zakonska določba o začetku veljavnosti				V3	2024	Zakonodaja se spremeni tako, da: Določi različne, zavezujoče najdaljše roke za vse ustrezne faze postopka na podlagi zmogljivosti. Celoten postopek izdaje dovoljenja (vključno s priključitvijo na omrežje) ne traja več kot dve leti za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s 150 kW in eno leto za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z močjo pod 150 kW. Za solarne naprave v umetnih konstrukcijah z zmogljivostjo, ki je enaka ali manjša od 100 kW, postopek izdaje dovoljenja ni daljši od enega meseca. -Uvesti spremljanje trajanja različnih postopkov izdaje dovoljenj s strani energetskega regulatorja.
303	Reforma 2: Pospešitev in digitalizacija postopka izdaje dovoljenj za obnovljive vire energije	Mejnik	Digitalna točka „vse na enem mestu“	Začetek delovanja spletnega portala				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Digitalna točka „vse na enem mestu“ (spletni portal) je operativna in je začela ponujati storitve, pri čemer informacije usmerjajo prosilca skozi različne upravne postopke za pridobitev dovoljenja. Točka „vse na enem mestu“ deluje kot enotna kontaktna točka za vlagatelje/vložnike za obravnavanje in izdajanje dovoljenj ter po potrebi vključuje druge upravne organe. Spletni portal državljanom in podjetjem omogoča, da uvedejo digitalno povpraševanje po različnih vrstah dovoljenj (gradnja, licenciranje, okoljska dovoljenja) in postopkih za priključitev na omrežje. Spletni portal vključuje vse faze postopkov in tudi funkcijo, da lahko prosilci na spletu spremljajo status dovoljenj, digitalno izmenjujejo zahtevane dokumente in spreminjajo zahtevek do izdaje dovoljenja. Različne faze postopka izdaje dovoljenj (npr. gradbena dovoljenja, okoljevarstveno dovoljenje, priključitev na omrežje in licenciranje) so v celoti digitalizirane.
304	Reforma 3 – Podukrep 1 Izboljšanje preglednosti postopka priključitve na omrežje	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih in postopkovnih sprememb	Zakonska določba in uredbe, ki določajo začetek veljavnosti zakona ali odloka				V1	2024	Zakonodaja se spremeni tako, da: -Pooblasti operaterja distribucijskega sistema, da prekliče rezervacijo zmogljivosti omrežja le na podlagi tehničnih meril in po dokazu neuporabe zmogljivosti. -Obveznost operaterja distribucijskega sistema, da prosilcu za priključitev predloži pisno utemeljitev za pomanjkanje zmogljivosti za priključitev ter navede datum in pogoje za prihodnjo priključitev -Določitev pravil za ponovno sprostitev neizkoriščenih zmogljivosti -Češki energetski regulator v vsaki regiji vsaj vsakih šest mesecev pregleda ustreznost odločitve operaterja distribucijskega sistema o preklicu zmogljivosti. -Uvedba najdaljšega zavezujočega roka za priključitev na omrežje, ki se določi v pogodbah o priključitvi na omrežje -Skrajšanje rokov za pritožbe pred spravnimi organi med prosilci in operaterji distribucijskih sistemov -Povečati preglednost in odgovornost postopka priključitve na omrežje. -operaterji distribucijskih sistemov (ČEZdi, PREdi, EG.D) vsaj vsak mesec objavijo spletne informacije o razpoložljivih zmogljivostih priključitve na omrežje za nove priključitve na svoja območja delovanja ter zbirne anonimizirane zahteve za priključitev sprejetih in zavrnjenih zahtevkov. Operater distribucijskega sistema/operater prenosnega sistema uporabnikom sistema zagotovi tudi jasne in pregledne informacije o stanju in obravnavi njihovih zahtev za priključitev.
305	Reforma 3 – Podukrep 1 Izboljšanje preglednosti postopka priključitve na omrežje	Mejnik	Objava informacij o zahtevah za priključitev na omrežje in zmogljivostih	Začetek delovanja interaktivnega zemljevida				V1	2024	Na spletnih straneh treh regionalnih operaterjev distribucijskih sistemov (E.GD, CEZ in PRE) se objavi interaktivni zemljevid, na katerem so prikazane naslednje informacije: -za vsako območje obratovanja informacije o razpoložljivi zmogljivosti omrežja pri srednji in visoki napetosti. -Za nizkonapetostno raven na ravni transformatorja anonimizirane informacije, združene na postaji, o sprejetih in zavrnjenih zahtevah (vključno s številom alternativnih sporazumov o priključitvi), anonimizirani razlogi za zavrnjene zahteve na agregatni ravni in pričakovani datum sprememb distribucijskega omrežja
306	Reforma 3 – Podukrep 1 Izboljšanje preglednosti postopka priključitve na omrežje	Mejnik	Objava informacij o zahtevah za priključitev na omrežje in zmogljivostih	Objava informacij o zmogljivosti omrežja na vseh ravneh napetosti				V1	2025	Na digitalnem zemljevidu so prikazane informacije o razpoložljivih zmogljivostih omrežja na vseh ravneh napetosti, ki jih upravljajo operaterji distribucijskih sistemov, tudi na nivoju nizke napetosti.
307	Reforma 3 – Podukrep 1 Izboljšanje preglednosti postopka priključitve na omrežje	Tarča	Dovoljenje za priključitev zmogljivosti obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na omrežje	Skupna povezana zmogljivost za obnovljive vire energije	MW	0	8 000	V2	2026	Dosežena je bila vsaj 8000 MW skupne dodatne zmogljivosti omrežja za priključitev obnovljivih virov energije. Cilj zajema vse kategorije sončnih in vetrnih elektrarn. Vladna podatkovna zbirka spremlja napredek pri doseganju ustreznih ciljev.
308	Reforma 3 – Podukrep 2: Regulativne spodbude za operaterje elektroenergetskih omrežij za povečanje prožnosti omrežja	Mejnik	Objava novih tarifnih metodologij sistemskega operaterja prenosnega omrežja in operaterja distribucijskega sistema na spletni strani energetskega regulatorja					V1	2026	Nova tarifna metodologija odraža fiksne in obratovalne stroške sistemskih operaterjev prenosnih omrežij in sistemskih operaterjev distribucijskih omrežij ter upošteva kapitalske in obratovalne odhodke. Zagotavlja spodbude za operaterje prenosnih sistemov in operaterje distribucijskih sistemov, da vlagajo v energijsko učinkovitost, vključevanje energije iz obnovljivih virov, rešitve za optimizacijo obstoječega omrežja ter olajšanje prilagajanja odjema in shranjevanja energije. Zagotavlja spodbude za podporo uporabi storitev prožnosti in spodbude za spodbujanje inovacij na področjih, kot so digitalizacija, storitve prožnosti in medsebojne povezave. Sistemski operaterji prenosnih omrežij in operaterji distribucijskih sistemov se pri vlaganju v učinkovitost omrežja, povečanje prožnosti ali priključitev energije iz obnovljivih virov s tarifno metodologijo spodbujajo k večjemu donosu.

NASLEDNJE Komponenta 7.2 Podpora decentralizaciji in digitalizaciji energetskega sektorja (REPOWER EU)

Cilj komponente je podpreti prehod na nov energetski sistem, ki temelji na decentralizirani proizvodnji energije iz obnovljivih virov, digitalizaciji in večji udeležbi državljanov. Komponenta prispeva k lažjemu uvajanju novih dejavnosti v sektorju električne energije, kot so shranjevanje, združevanje, souporaba energije in nove uporabe, ki podpirajo prožnost in razogljičenje celotnega elektroenergetskega sistema.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo za zmanjšanje splošne odvisnosti od fosilnih goriv in njihove porabe s pospešitvijo uvajanja obnovljivih virov energije in olajšanjem njihovega vključevanja v elektroenergetski sistem (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2022).

FF.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 1: Podatkovni center za električno energijo

Cilj ukrepa je ustanoviti podatkovno središče za električno energijo (EDC). EDC upravlja digitalno platformo IT, ki zbira podatke o proizvodnji, porabi in prožnosti na eni osrednji lokaciji ter zagotavlja tehnične storitve za povečanje varnosti in zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema Češke republike v korist vseh udeležencev na trgu (vključno s končnimi odjemalci). Namen ustanovitve EDC je podpreti oblikovanje novega trga in dejavnosti ter omogočiti souporabo energije.

EDC zagotavlja usklajevanje, souporabo in izmenjavo izmerjenih podatkov ter usklajevanje in obdelavo podatkov v zvezi z zagotavljanjem prožnosti, združevanjem prožnosti in shranjevanjem električne energije. Zagotavlja tudi storitve na naslednjih področjih: zbiranje in zagotavljanje merilnih podatkov, vrednotenje podatkov za namene shranjevanja energije, souporaba energije, združevanje prožnosti, izravnava, časovni razpored omrežja, registracija trga, prenos podatkov o merjenju, omrežni sistemi za lahki promet in registracija glavnih podatkov. Dostop do tehničnih funkcij, ki jih zagotavlja informacijski sistem EDC, je nediskriminatoren in odprt za vse udeležence na trgu. Odjemalci, operater distribucijskega sistema, dobavitelji električne energije in operaterji trga električne energije imajo dostop do podatkov, do katerih so upravičeni v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo.

Naložba se zaključi do 31. marca 2026.

Reforma 1: Energetske skupnosti

Cilj reforme je vzpostaviti regulativni okvir za spodbujanje in spodbujanje razvoja državljanov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

Cilj reforme je uvesti spodbude za razvoj energetskih skupnosti in spodbuditi njihovo sodelovanje v dejavnostih, kot sta skupna proizvodnja in poraba v okviru energetske skupnosti.

Spremenjena pravila izvajajo načelo odprte udeležbe, ne smejo neupravičeno omejevati kolektivne lastne porabe in proizvodnje ali uvajati kakršnih koli omejitev na podlagi velikosti ali geografskega območja. Energetskim skupnostim bi moralo biti dovoljeno, da delujejo tudi na področju ogrevanja z energijo iz obnovljivih virov, ne le na trgu električne energije.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2026.

Reforma 2: Okvir za shranjevanje energije in prožnost, ki ne vključuje fosilnih goriv

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti razumljiv regulativni okvir za storitve prožnosti, kot so shranjevanje energije, prilagajanje odjema in združevanje. Cilj je spodbujati razvoj inovativnih tehničnih, tehnoloških in programskih rešitev za optimizacijo pretoka energije, da se zagotovi vključitev obnovljivih virov energije v omrežje in da se elektroenergetski sistem prilagodi spremenljivosti proizvodnje in porabe električne energije v različnih časovnih obdobjih.

Poleg tega je cilj reforme zagotoviti sodelovanje energetskih skupnosti, združevalcev, samooskrbovalcev, aktivnih odjemalcev, sredstev za shranjevanje energije in udeležencev prilagajanja odjema industrije na trgu električne energije, hkrati pa povečati splošno prožnost elektroenergetskega sistema in zmanjšati uporabo fosilnih goriv.

Z reformo se zagotovi, da je trg rešitev za prožnost brez fosilnih goriv odprt za vse udeležence iz drugih držav članic, in odstrani vse ovire za tako sodelovanje. Reforma bi morala razviti ugodno regulativno ureditev za vključevanje prožnosti brez fosilnih goriv na trge energije, zmogljivosti in pomožnih storitev. Reforma uvaja spodbude za razvoj energetskih skupnosti ter spodbuja združevanje povpraševanja, shranjevanje električne energije in zagotavljanje prožnosti v okviru energetske skupnosti.

Zakonodaja bo olajšala tržne naložbe v komercialno shranjevanje energije, njen cilj pa je, da jo spremljajo dodatne sheme finančne podpore za povečanje zmogljivosti za shranjevanje energije.

Reforma se izvede do 30. septembra 2025.

FF.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
309	Naložbo 1: Podatkovni center za električno energijo	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o ustanovitvi centra za podatke o električni energiji	Zakonska določba o začetku veljavnosti podatkovnega centra za električno energijo				V1	2024	Podatkovni center za električno energijo je ustanovljen z zakonom, njegove funkcije in obveznosti pa so opredeljene z zakonom. EDC zlasti: — na zahtevo udeleženca na trgu evidentirati dodelitev točk za prenos, vključenih v točke za souporabo in prenos električne energije, ki so vključene v odjem, na drugi odjemni točki v podatkovnem centru in posredovati informacije o registraciji upravljavcu trga, — na zahtevo udeleženca na trgu dodelijo delež električne energije, ki so jo delili na točkah prenosa, in delež lastne proizvedene električne energije na mestu porabe drugega udeleženca na trgu, — obdeluje podatke o merjenju električne energije za vključitev souporabe električne energije v oceno odstopanja in v količino električne energije, za katero se na trgu električne energije plačujejo regulirane in neregulirane cene, — trgovcem zagotoviti anonimizirane podatke, ki jih zabeleži podatkovni center, s točkami za prenos točk porabe električne energije in proizvodnih obratov, vključno z drugimi podatki v zvezi s souporabo električne energije, — upravljavcem trga in operaterjem distribucijskih sistemov zagotoviti podatke o merjenju ob upoštevanju skupne električne energije. Dostop do tehničnih funkcionalnosti, ki jih zagotavlja EDC, je nediskriminatoren in odprt za vse udeležence na trgu. Odjemalci, operater distribucijskega sistema, dobavitelji električne energije in operaterji trga električne energije imajo dostop do podatkov, do katerih so upravičeni v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo.
310	Naložbo 1: Podatkovni center za električno energijo	Mejnik	Začetek delovanja centra za energetske podatke	Uvedba funkcionalnosti, povezanih s souporabo energije				V3	2024	Podatkovni center za električno energijo začne delovati funkcionalnosti, povezane s souporabo energije (merjenje in vrednotenje podatkov).
311	Naložbo 1: Podatkovni center za električno energijo	Mejnik	Začetek delovanja centra za energetske podatke	Vse funkcije so operativne				V1	2026	Podatkovni center za električno energijo poleg funkcij, povezanih s souporabo energije, zagotavlja storitve na naslednjih področjih: zbiranje, zagotavljanje in prenos merilnih podatkov — registracijo in vrednotenje podatkov za namene shranjevanja električne energije, souporabe električne energije, zagotavljanja prožnosti, zbiranje in souporaba podatkov za izravnavo in načrtovanje omrežja —registracija tržnih in glavnih podatkov — objava informacij o stanju omrežja in možnostih za aktivacijo prožnosti — zagotavljanje informacij o razpoložljivi prožnosti
312	Reforma 1: Energetske skupnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti spremenjene zakonodaje o energetskih skupnostih	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona				V1	2024	Začetek veljavnosti zakonodaje o vzpostavitvi regulativnega okvira za državljane in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Reforma uvaja spodbude za razvoj energetskih skupnosti ter spodbuja skupno proizvodnjo in porabo v okviru energetske skupnosti. Z reformo se izvaja načelo odprte udeležbe, ne sme neupravičeno omejevati kolektivne lastne porabe in proizvodnje ali uvajati kakršnih koli neupravičenih omejitev na podlagi velikosti ali geografskega območja. Energetske skupnosti iz obnovljivih virov in državljani lahko delujejo tudi na področju ogrevanja z energijo iz obnovljivih virov, ne le na trgu električne energije. Reforma bo zagotovila, da bo vsak odjemalec, ki sodeluje pri souporabi energije, upravičen do pametnega števca. Energetske skupnosti iz obnovljivih virov in državljani imajo pravico do prejemanja merilnih podatkov o oskrbi z električno energijo, merilnih podatkov ob upoštevanju električne energije, ki se deli znotraj energetske skupnosti, in ovrednotenih podatkov.
313	Reforma 1: Energetske skupnosti	Mejnik	Poročilo o napredku pri naložbah v infrastrukturo IT	Objava poročila				V1	2025	Neodvisna tretja stran objavi poročilo, v katerem so ocenjene naložbe operaterjev distribucijskih sistemov v merilne in obračunske sisteme, informacijsko infrastrukturo ter vrzeli in prihodnje naložbene potrebe za zagotovitev souporabe energije na trgovalnem območju.
314	Reforma 1: Energetske skupnosti	Mejnik	Smernice za energetske skupnosti	Objava podatkovne zbirke predlog pravnih dokumentov za ustanovitev energetskih skupnosti na spletišču ministrstva za okolje in ministrstva za industrijo				V1	2026	Smernice in dokumenti v predlogi za pravno ustanovitev energetskih skupnosti (vključno s študijami tehnične in ekonomske izvedljivosti, pogodbami in pravnimi dokumenti v zvezi z ustanovitvijo energetskih skupnosti ter pogodbenimi razmerji energetskih skupnosti in njihovih članov) se objavijo za usmerjanje javnosti in lažje oblikovanje energetskih skupnosti.
315	Reforma 2: Okvir za shranjevanje energije in prožnost, ki ne vključuje fosilnih goriv	Mejnik	Poročilo o potrebi po nefosilni prožnosti	Objava poročila na spletni strani ministrstva za industrijo				V3	2024	Objava v prihodnost usmerjenega poročila o oceni prožnosti sistema in njenem potencialu, ki zajema petletno obdobje. V poročilu se ocenijo in opredelijo ovire za prožnost trga brez fosilnih goriv ter predlagajo ustrezni blažilni ukrepi. V poročilu se opredelijo tudi ustrezni finančni instrumenti in viri za podporo uvajanju prožnosti brez fosilnih goriv prek javnih ali zasebnih virov. Poročilo pripravi neodvisna tretja oseba.
316	Reforma 2: Okvir za shranjevanje energije in prožnost, ki ne vključuje fosilnih goriv	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb	Zakonska določba o začetku veljavnosti				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vzpostavlja regulativni okvir za shranjevanje in združevanje energije, aktivne odjemalce, udeležbo udeležencev prilagajanja odjema industrije na energetskem trgu. Spremenjena zakonodaja vključuje: ·Opredelitve storitev za zagotavljanje prožnosti, kot so shranjevanje, združevanje povpraševanja, prilagajanje odjema; ·Novo licenco za upravljanje sredstev za shranjevanje energije in zagotavljanje storitev združevanja na trgu; ·Opredelitev pravic in obveznosti upravljavca sredstev za shranjevanje energije in združevalca povpraševanja v zvezi z drugimi udeleženci na trgu (pravica do priključitve shranjevanja energije na omrežje, pravica do prodaje v omrežje in nakupa električne energije iz omrežja, pravica do zagotavljanja storitev izravnave; ·Pravico in pravila za aktivnega potrošnika, da upravlja sredstvo za skladiščenje; ·Določbe pogodb o združevanju in upravljanju sredstev za shranjevanje energije; ·Izključitev dvojnega zaračunavanja (kar zadeva električno energijo iz omrežja, nato oddano nazaj v omrežje, ki jo porabi končni odjemalec).Pogoji za sodelovanje energetskih skupnosti in kolektivnih samoodjemalcev v dejavnostih združevanja, shranjevanja, distribucije električne energije in proizvodnje električne energije. ·Zahtevo, da operaterji distribucijskih sistemov v svoje načrte za razvoj omrežja vključijo informacije o storitvah prožnosti, morebitnem prilagajanju odjema, energijski učinkovitosti, virih objektov za shranjevanje energije, ki jih nameravajo operaterji distribucijskih sistemov uporabljati ali vlagati kot alternativo širitvi sistema.
317	Reforma 2: Okvir za shranjevanje energije in prožnost, ki ne vključuje fosilnih goriv	Mejnik	Objava akcijskega načrta prilagodljivosti	Sprejetje akcijskega načrta s strani vlade				V2	2025	V akcijskem načrtu se opredelijo prednostne naloge razvoja prožnosti brez fosilnih goriv in cilj za prožnost brez fosilnih goriv, vključno s prilagajanjem odjema in shranjevanjem energije za naslednjih deset let. Akcijski načrt zagotavlja naložbeno usmeritev za doseganje opredeljenega potenciala in določa javno financiranje ter opredeljuje ustrezne zasebne vire financiranja za podpiranje prožnosti in tehnologij shranjevanja, vključno s časovnimi okviri.

GG. KOMPONENTA 7.3: Celovita reforma svetovanja v okviru vala prenove na Češkem (REPOWER EU)

Namen te komponente češkega načrta je racionalizirati postopek priprave projektov prenove, povečati strokovno znanje in zmogljivosti na področju prenove za energijsko učinkovitost, ozaveščati o energijski revščini in razpoložljivih rešitvah ter povečati število in kakovost projektov prenove stanovanj.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo za povečanje energijske učinkovitosti sistemov daljinskega ogrevanja in stavbnega fonda s spodbujanjem temeljitih prenov in obnovljivih virov toplote (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2022).

GG.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Točke „vse na enem mestu“ za energetske skupnosti in prenove za energijsko učinkovitost

Reforma se izvede z oceno pilotnega delovanja treh regionalnih točk „vse na enem mestu“, ki gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju svetujejo o energijsko učinkovitih prenovah. Ocena se formalizira s študijo, ki upošteva pridobljene izkušnje in priporoča ukrepe za izboljšanje delovanja regionalnih točk „vse na enem mestu“.

Reforma vključuje tudi podporne ukrepe za izobraževanje in obveščanje občin in državljanov o konceptu in prednostih energetskih skupnosti, vključno z vzpostavitvijo točke „vse na enem mestu“ za zagotavljanje tehnične podpore v zvezi z regulativnimi, tehničnimi, finančnimi in organizacijskimi vidiki.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Podatkovne in metodološke smernice ter usposabljanja za svetovalni sistem

Reforma se izvede s pripravo podatkov in metodoloških smernic, ki se uporabljajo pri zagotavljanju svetovalnih storitev, ter z izvajanjem usposabljanj za strokovnjake za val prenove. Metodološke smernice vključujejo modul o energijski revščini in svetovanju ranljivim gospodinjstvom. Cilj reforme je okrepiti zmogljivosti na področju prenove za energijsko učinkovitost, ki jih je mogoče izkoristiti za izboljšanje kakovosti projektov prenove, ki jih izvajajo češka gospodinjstva.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

Naložbo 1: Zagotavljanje svetovalnih storitev gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju

Naložba se izvede z zagotavljanjem svetovalnih storitev vsaj 120,000 projektom prenove gospodinjstev, podjetij in javnega sektorja za energijsko učinkovitost prek nove svetovalne strukture in storitev na področju energetike. Cilj naložbe je povečati število in kakovost projektov energetsko učinkovite prenove, ki jih izvajajo gospodinjstva.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Naložbo 2: Ozaveščanje

Naložba se izvede s kampanjo ozaveščanja javnosti o energijski učinkovitosti, ki po potrebi vključuje poudarek na zmanjšanju porabe energije, prenovi stavb in energijski revščini. Cilj kampanje je obvestiti širšo javnost o spremembah vedenja, ki lahko zmanjšajo porabo energije in pomagajo ublažiti energijsko revščino.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

GG.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
318	Reforma 1: Točke „vse na enem mestu“ za energetske skupnosti in prenove za energijsko učinkovitost	Mejnik	Točka „vse na enem mestu“ za energijo	Začetek delovanja organa „vse na enem mestu“				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Vzpostavitev in začetek delovanja točke „vse na enem mestu“, ki zagotavlja tehnično podporo, olajšuje dostop do zgodnjih finančnih sredstev (do pogodbenih storitev ali naložb v opremo) in informacij za vzpostavitev energetske skupnosti. Sistem VEM zagotavlja smernice o zakonodajnih zahtevah in predloge dokumentov za pomoč pri postopkih izdajanja dovoljenj in dovoljenj. Sistem VEM zagotavlja podporo in svetovanje o energijsko učinkovitih prenovah gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju.
319	Reforma 1: Točke „vse na enem mestu“ za energetske skupnosti in prenove za energijsko učinkovitost	Mejnik	Ocena pilotnega delovanja treh točk „vse na enem mestu“ za energijo	Ocenjevalna študija delovanja treh regionalnih točk „vse na enem mestu“				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Izvedba ocene pilotne operacije treh regionalnih točk „vse na enem mestu“, ki gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju zagotavljajo svetovanje o energetskih skupnostih in prenovi energijske učinkovitosti
320	Reforma 2: Podatkovne in metodološke smernice ter usposabljanja za svetovalni sistem	Mejnik	Podatki, metodološke smernice	Podatki, metodološke smernice				V2	2025	Priprava podatkov in metodoloških smernic, ki se uporabljajo pri zagotavljanju svetovalnih storitev za gospodinjstva, podjetja in javni sektor. Metodološke smernice vključujejo modul o energijski revščini in svetovanju ranljivim gospodinjstvom.
321	Reforma 2: Podatkovne in metodološke smernice ter usposabljanja za svetovalni sistem	Tarča	Število opravljenih usposabljanj		Število usposobljenih strokovnjakov	0	100	V2	2025	Dokončana so bila usposabljanja za vsaj 100 strokovnjakov za val prenove.
322	Naložbo 1: Zagotavljanje svetovalnih storitev gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju	Tarča	Zagotavljanje svetovalnih storitev gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju		Številka	0	60 000	V2	2025	Novoustanovljeni svetovalni sistem do drugega četrtletja 2025 zagotavlja svetovalne storitve vsaj 60000 projektom gospodinjstev, podjetij ali javnega sektorja.
323	Naložbo 1: Zagotavljanje svetovalnih storitev gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju	Tarča	Zagotavljanje svetovalnih storitev gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju		Številka	60 000	120 000	V2	2026	Novoustanovljeni svetovalni sistem zagotavlja svetovalne storitve vsaj 120000 projektom gospodinjstev, podjetij ali javnega sektorja do drugega četrtletja 2026.
324	Naložbo 2: Ozaveščanje	Tarča	Zaključek nacionalne kampanje ozaveščanja		Število kampanj po vsej državi	0	1	V2	2025	Dokončati vsaj eno nacionalno kampanjo ozaveščanja javnosti o zmanjšanju porabe energije z elementi, povezanimi z energijsko revščino.

HH. KOMPONENTA 7.4: Prilagajanje šol – spodbujanje zelenih znanj in spretnosti ter trajnostnosti na univerzah (REPOWEREU)

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izzivov, povezanih z zelenim prehodom izobraževalnega sistema, zlasti s spodbujanjem razvoja zelenih spretnosti med visokošolskimi študenti in splošnim prebivalstvom. Cilj se doseže s pregledom učnih načrtov javnih univerz, vključno s pregledom obstoječih učnih načrtov in oblikovanjem novih programov, ter z oblikovanjem ponudbe tečajev vseživljenjskega učenja, ki so na voljo širši javnosti. Vsi programi, revidirani ali oblikovani v okviru tega ukrepa, podpirajo zelena znanja in spretnosti ter imajo jasno opredeljene učne rezultate na področju trajnostnosti, podnebnih sprememb, varstva okolja in biotske raznovrstnosti, ob ustreznem upoštevanju okoljskih, socialnih in gospodarskih vidikov. Komponenta je namenjena tudi podpiranju javnih univerz pri razvoju njihovih srednje- in dolgoročnih strategij na področju izobraževanja o zelenih znanjih in spretnostih ter pri vzpostavljanju strateških partnerstev s tretjimi stranmi, ki so pomembna za nove ali prilagojene študijske programe. Končni cilj te komponente je prilagoditi izobraževanje spreminjajočim se potrebam trga dela, obravnavati pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov v zelenem in energetskem sektorju ter zagotoviti dolgoročno zaposljivost.

HH.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagajanje spreminjajočim se potrebam trga dela

Cilj te reforme je prilagoditi ponudbo učenja javnih univerz vse večjim potrebam na trgu dela po strokovnjakih na področjih, povezanih z zelenim prehodom. Z reformo se na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, namenjenega javnim univerzam, vzpostavi vsaj 90 študijskih programov. Razširjena ponudba učenja je sestavljena iz 20 novih študijskih programov, 50 novih tečajev, dodanih obstoječim študijskim programom, in 20 novih tečajev vseživljenjskega učenja, vključno s tečaji vseživljenjskega učenja, ki vodijo do mikrokvalifikacij. Vsi programi, vzpostavljeni v okviru tega ukrepa, spodbujajo izobraževanje o zelenih znanjih in spretnostih ter določajo učne izide v skladu z evropskim okvirom spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO).

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbo 1: Strategije za trajnostni in zeleni prehod

Cilj ukrepa je podpreti javne univerze pri razvoju strategij za trajnostni in zeleni prehod. Vsaj 20 javnih univerz sprejme strategijo za trajnostni in zeleni prehod, v kateri so določeni srednje- in dolgoročni vizija, prednostne naloge in cilji univerz na področju zelenega prehoda, vključno z izobraževanjem o zelenih znanjih in spretnostih.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložbo 2: Vzpostavitev strateških partnerstev

Cilj te naložbe je podpirati javne univerze pri vzpostavljanju strateških partnerstev s tretjimi stranmi, pomembnimi za izobraževanje o zelenih znanjih in spretnostih, na primer podjetji, raziskovalnimi ustanovami ali socialnimi organizacijami. Njegov cilj je povečati kakovost in ustreznost novih ali prilagojenih študijskih programov v okviru reforme 1, tako da se univerzam omogoči, da v oblikovanje novih programov vključijo strokovne delavce. Vzpostavi se vsaj 20 strateških partnerstev.

Naložba se zaključi do 30. junija 2025.

HH.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanjenepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
325	Reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagajanje spreminjajočim se potrebam trga dela	Mejnik	Začetek programa za podporo preoblikovanju univerz					ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Objavi se razpis za projekte, ki podpirajo prilagajanje univerz spreminjajočim se potrebam trga dela s spodbujanjem razvoja zelenih znanj in spretnosti v učnih načrtih. Cilj je vzpostaviti vsaj 20 novih študijskih programov, dodati vsaj 50 novih študijskih programov obstoječim študijskim programom in uvesti vsaj 20 programov vseživljenjskega učenja.
326	Reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagajanje spreminjajočim se potrebam trga dela	Tarča	Vzpostavitev novih študijskih programov, novih tečajev v okviru obstoječih študijskih programov in tečajev vseživljenjskega učenja		Študijski programi in tečaji	0	90	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	S programom se doseže naslednje: -Akreditacijo pridobi najmanj 20 novih študijskih programov (diplomski, magistrski in/ali doktorski študijski programi). -V učne načrte obstoječih študijskih programov (diplomski, magistrski in/ali doktorski študijski programi) se doda vsaj 50 novih tečajev (obveznih in/ali neobveznih). -Univerze pripravijo in ponudijo vsaj 20 novih programov vseživljenjskega učenja (vključno s tistimi, ki vodijo do mikrokvalifikacij). Vsi programi in tečaji razvijajo zelena znanja in spretnosti ter opredeljujejo učne izide v skladu z evropskim okvirom spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO).
327	Naložbo 1: Strategije za trajnostni in zeleni prehod	Tarča	Sprejetje novih strategij za trajnostni in zeleni prehod na javnih univerzah		Strategije	0	20	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Vsaj 20 javnih univerz sprejme nove strategije za trajnostni in zeleni prehod. Strategije oblikujejo vizijo, prednostna področja, načela in cilje, potrebne za podporo zelenemu prehodu univerz v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju, vključno z izobraževanjem o zelenih znanjih in spretnostih.
328	Naložbo 2: Vzpostavitev strateških partnerstev	Tarča	Vzpostavitev strateških partnerstev s strani javnih univerz		Strateška partnerstva	0	20	V2	2025	Vzpostavi se 20 strateških partnerstev med javnimi univerzami in tretjo osebo, ki razvija izobraževanje o zelenih znanjih in spretnostih.

II. Komponenta 7.5 Razogljičenje cestnega prometa (REPOWEREU)

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava potrebo po razogljičenju prometnega sektorja z uvedbo brezemisijskih vozil in infrastrukture na Češkem, da bi se pripravili na hitro postopno opuščanje fosilnih goriv v sektorju cestnega prometa.

Cilj komponente je povečati uporabo brezemisijskih vozil različnih vrst na Češkem ter z naložbami in reformami spodbuditi razvoj polnilne in oskrbovalne infrastrukture za vodik.

Komponenta je povezana z izvajanjem priporočila št. 4 za leto 2022, v katerem je poudarjena potreba po zmanjšanju uporabe fosilnih goriv in odvisnosti države od uvoza fosilnih goriv. Komponenta obravnava priporočila za posamezne države, zlasti s prizadevanji za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv v češkem prometnem sistemu. Komponenta je prav tako povezana z izvajanjem priporočila št. 4 za leto 2023, v katerem je poudarjena potreba po spodbujanju uvajanja brezemisijskih vozil ter povečanju razpoložljivosti visokozmogljive polnilne in oskrbovalne infrastrukture z novimi reformami, da bi ustvarili omogočitvene pogoje za uvedbo vozil in infrastrukture ter odpravili obstoječe ovire za njihovo uvajanje.

II.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Nacionalni akcijski načrt za čisto mobilnost in cilji uvajanja za brezemisijsko mobilnost

Cilj reforme je določiti pot za prehod na čisti promet in hitro uvedbo brezemisijske mobilnosti. Cilj reforme je nadgraditi okvire čeških mest za trajnostno mobilnost v mestih in predstavljati pot za Češko, da pospeši uvajanje brezemisijske mobilnosti ter vzpostavitev ustrezne oskrbovalne in polnilne infrastrukture.

Glede na sedanji prehod na hitro razogljičen prometni sektor bo reforma privedla do odstotnega povečanja registriranih brezemisijskih vozil za vsako kategorijo vozil za leti 2025 in 2030 v primerjavi z izhodiščem za leto 2022. Revidirani nacionalni akcijski načrt določa tudi namenske nacionalne cilje za različne kategorije brezemisijskih vozil, ki jih je treba doseči do leta 2025 oziroma 2030. Revidirani nacionalni akcijski načrt določa tudi jasne cilje za vzpostavitev polnilne infrastrukture in oskrbovalnih postaj za vodik, usklajenih z uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva.

Češka za namene reforme doseže cilj uvedbe vsaj 70-odstotnega povečanja števila brezemisijskih vozil, registriranih v zadevnih kategorijah vozil, v primerjavi z izhodiščem za leto 2022. Reforma bo privedla tudi do objave javnih razpisov za minimalno skupno vrednost 120 milijonov EUR med februarjem 2022 in junijem 2026 za podporo vzpostavitvi brezemisijske infrastrukture za alternativna goriva, in sicer polnilnih postaj in oskrbovalnih postaj za vodik.

Reforma vključuje seznam ukrepov, namenjenih zagotavljanju finančnih in davčnih spodbud za povečanje uvajanja brezemisijskih vozil in infrastrukture, ter seznam ukrepov, namenjenih ustvarjanju ugodnega okolja za vzpostavitev in delovanje polnilnih mest, visokozmogljivih polnilnih postaj in oskrbovalnih postaj za vodik.

Akcijski načrt naj bi temeljil na odprti razpravi z ustreznimi lokalnimi akterji. O osnutku akcijskega načrta se pred njegovim dokončnim oblikovanjem posvetuje z industrijo in nevladnimi organizacijami.

Reforma bo dokončana do 30. junija 2026.

Reforma 2: Davčni ukrepi v podporo brezemisijski mobilnosti

Cilj reforme je prilagoditi davčni okvir Češke, da se zagotovi ugodno okolje za uporabo brezemisijskih cestnih vozil s strani zasebnih podjetij. Reforma dopolnjuje naložbo 4 komponente 2.4 in podpira potrebo po nadaljnjem spodbujanju višje ravni uvajanja brezemisijskih vozil v skladu z reformo 1. Z ukrepom se revidira zakon o davku od dohodkov, da se spremeni določba o ugodnostih v naravi za službene avtomobile, tako da se zagotovi višja raven obdavčitve za vozila na konvencionalna goriva in vozila z nizkimi emisijami (pod 50 g CO2/km), hkrati pa se določi nižja raven obdavčitve za brezemisijska vozila, kar pomeni prednost za brezemisijska vozila. Cilj reforme je zagotoviti znatno prednost tako delodajalcem kot zaposlenim pri izbiri brezemisijskih vozil.

Reforma bo zagotovila tudi davčno ugodnost v obliki pospešene amortizacije za vsa brezemisijska vozila (kategorije M1, N1, N2, N3) za zasebna podjetja. Z ukrepi se spremeni zakon o davku od dohodkov, da se zagotovi možnost pospešene amortizacije samo za brezemisijska vozila vsaj do leta 2027. Cilj reforme je podjetja spodbuditi k nakupu novih brezemisijskih vozil in tako pospešiti okolju prijaznejše vozne parke podjetij.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma 3: Izboljšanje regulativnega okvira za obnovljivi vodik

Reforma predvideva posodobitev češke strategije za vodik, da bi se bolje odzvali na sedanje izzive, pogoje ter raven gospodarskega in tehnološkega napredka v sektorju vodika, ter njeno uskladitev z ustreznimi zahtevami EU.

Z reformo se opredelijo namenski cilji za proizvodnjo in uporabo vodika, pri čemer je glavni poudarek na obnovljivem vodiku. Cilj reforme je preučiti scenarije proizvodne bilance, zahteve glede porabe in napovedi v različnih segmentih vodikovega ekosistema ter opredeliti uvozno in izvozno bilanco vodika prek omrežja EU za prenos vodika, hkrati pa opredeliti morebitna infrastrukturna ozka grla.

Posodobitev češke strategije za vodik vključuje akcijski načrt, v katerem so opredeljene prednostne naloge javnega financiranja za različne segmente vodikovega ekosistema in roki za objavo ustreznih razpisov za financiranje.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma 4: Omogočitveni pogoji za infrastrukturo za brezemisijska alternativna goriva

Cilj reforme je poenostaviti in olajšati gradnjo, postopek izdaje dovoljenj in upravljanje infrastrukture za električno polnjenje in oskrbovalnih postaj za vodik.

Reforma vključuje spremembe zakona o gradnji. S spremembami se poenostavijo in olajšajo postopki izdaje dovoljenj za gradnjo in delovanje infrastrukture za električno polnjenje. Z reformo se zlasti spremeni zakon o gradnji, da se zagotovi prednostna obravnava polnilnikov z močjo do 22 kW, tako da se ta vrsta infrastrukture opredeli kot „manjša konstrukcija“ in da so polnilniki nad 22 kW opredeljeni kot „enostavna gradnja“ za namene postopkov za izdajo gradbenega dovoljenja.

Rezultat reforme je tudi sprejetje dodatnih zavezujočih ali nezavezujočih ukrepov ali sprememb obstoječih zavezujočih ali nezavezujočih ukrepov za poenostavitev in olajšanje gradnje, izdaje dovoljenj in delovanja polnilne in oskrbovalne infrastrukture za vodik. Taki dodatni ukrepi so lahko zakonodajni akt, sekundarna zakonodaja, kot so vladni odloki, ali tehnični ukrepi in metodologije ter lahko temeljijo na seznamu ukrepov, pripravljenih v okviru reforme 1.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma 5: Spodbujanje brezemisijske mobilnosti s spremembami stroškov in strukture avtocestne vinjete

Cilj reforme je ustvariti znatno spodbudo za uvajanje brezemisijskih cestnih vozil, in sicer osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil. Cilj te reforme je spremeniti pristojbine za avtocestne vinjete in strukturo stroškov, da bi se povečala cena vinjete za avtoceste za konvencionalna vozila, hkrati pa bi se ohranila obstoječa oprostitev samo za brezemisijska vozila. Z reformo se bo letna vinjeta za vozila na konvencionalna goriva kategorij M1 in N1 povečala za najmanj 50 % v primerjavi z izhodiščem iz leta 2022.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložbo 1: Razširjeni ukrep: Pomoč za nakup vozil – brezemisijska vozila in tovorna električna kolesa za zasebna podjetja

Naložba je namenjena povečanju obstoječega ukrepa komponente 2.4 (naložba 4) istega imena. Če oba ukrepa obravnavamo skupaj, bo rezultat skupne naložbe iz češkega načrta 4555 vozil, od tega 4055 brezemisijskih avtomobilov in brezemisijskih dostavnih vozil ter 500 električnih koles.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

II.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
329	Reforma 1: Nacionalni akcijski načrt za čisto mobilnost in cilji uvajanja za brezemisijsko mobilnost	Mejnik	Revizija nacionalnega akcijskega načrta za čisto mobilnost	Sprejetje revizije nacionalnega akcijskega načrta za čisto mobilnost s strani vlade				V2	2024	Vlada sprejme revizijo nacionalnega akcijskega načrta za čisto mobilnost, v kateri opredeli pot Češke, da pospeši uvajanje brezemisijske mobilnosti ter vzpostavitev ustrezne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za vodik. Akcijski načrt je skladen z ustreznimi pravnimi zahtevami EU (kot so uredba o infrastrukturi za alternativna goriva, direktiva o energiji iz obnovljivih virov, direktiva o čistih vozilih, uredba o vseevropskem prometnem omrežju) ter s češkim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom ter nacionalnim programom nadzora nad onesnaževanjem zraka. V akcijskem načrtu so opredeljeni namenski cilji za povečanje števila brezemisijskih vozil, registriranih na Češkem v ustreznih kategorijah (osebni avtomobili M1, N1 – lahka gospodarska vozila; N2 in N3 – težka vozila na podlagi standardov UN/ECE), ki jih je treba izpolniti do 31. decembra 2025 in 31. decembra 2030. Namenski cilji za registracije brezemisijskih vozil za leto 2025 odražajo zahtevo po doseganju vsaj 70-odstotnega povečanja števila brezemisijskih vozil, registriranih v zadevnih kategorijah vozil, v primerjavi z izhodiščem za leto 2022. V akcijskem načrtu so opredeljeni namenski cilji za polnilno infrastrukturo in oskrbovalne postaje za vodik v skladu z ustreznimi pravnimi zahtevami uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva. Akcijski načrt vključuje seznam ukrepov za zagotavljanje finančnih in davčnih spodbud za nadaljnje spodbujanje uvajanja brezemisijskih vozil in infrastrukture. Akcijski načrt vsebuje tudi seznam dodatnih ukrepov za vzpostavitev ugodnega okolja za vzpostavitev in delovanje polnilne infrastrukture in oskrbovalne postaje za vodik, zlasti za olajšanje gradnje, izdaje dovoljenj in delovanja ustrezne infrastrukture. Pred dokončanjem osnutka akcijskega načrta se je treba o osnutku akcijskega načrta posvetovati z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, kot so predstavniki industrije in nevladne organizacije.
330	Reforma 1: Nacionalni akcijski načrt za čisto mobilnost in cilji uvajanja za brezemisijsko mobilnost	Tarča	Povečanje števila registriranih brezemisijskih vozil		Odstotek	0	70 %	V2	2026	Cilj se nanaša na minimalno odstotno povečanje števila brezemisijskih vozil, registriranih v zadevnih kategorijah vozil (M1 – osebni avtomobili, N1 – lahka gospodarska vozila; N2 in N3 – težka vozila na podlagi standardov UN/ECE) do 31. decembra 2025 na Češkem v primerjavi z izhodiščem iz leta 2022. Uradni podatki se do konca 31. marca 2026 sporočijo evropski opazovalnici za alternativna goriva za namene spremljanja.
331	Reforma 1: Nacionalni akcijski načrt za čisto mobilnost in cilji uvajanja za brezemisijsko mobilnost	Mejnik	Podpora za pospešeno uvajanje infrastrukture za alternativna goriva	Objava razpisov ministrstva za promet za financiranje vzpostavitve infrastrukture za električno polnjenje in oskrbovalnih postaj za vodik				V2	2026	Češka objavi javne razpise v okviru sheme financiranja v minimalni skupni vrednosti 120 milijonov EUR za podporo vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, in sicer električne polnilne infrastrukture in oskrbovalnih postaj za vodik na Češkem, namenjenih polnjenju ali oskrbovanju z brezemisijskimi lahkimi in težkimi vozili. Za namene izpolnitve mejnika Češka predloži tudi naslednje informacije v zvezi z delovanjem sheme med februarjem 2022 in marcem 2026: ·skupno dejansko raven sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, za infrastrukturo, podprto v okviru sheme; ·število in vrsto infrastrukture, podprte v okviru sheme; ·izhodno moč polnilnih postaj, polnilnih mest ter zmogljivost in tlak razpršilnikov za oskrbo z vodikom, ki se podpirajo v okviru sheme; ·geografska lokacija podprte infrastrukture.
332	Reforma 2: Davčni ukrepi v podporo brezemisijski mobilnosti	Mejnik	Davčne oprostitve za spodbujanje uvajanja brezemisijskih vozil v zasebnih podjetjih	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o davku od dohodkov				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Spremenjeni zakon o davku od dohodkov določa pospešeno amortizacijo za vsa brezemisijska vozila vseh kategorij vozil (M1 – potniška vozila, N1 – lahka gospodarska vozila; N2 in N3 – težka vozila na podlagi standardov UN/ECE) za vozni park podjetij. Zakon o davku od dohodkov se prav tako spremeni tako, da se spremenijo ugodnosti v naravi za sisteme službenih avtomobilov, ki temeljijo na emisijskih vrednostih CO2 osebnih avtomobilov. Predlog spremembe določa razlikovanje v shemi prejemkov v naravi med brezemisijskimi vozili in drugimi vrstami vozil, pri čemer so brezemisijska vozila deležna najugodnejše obravnave. Predlog spremembe zagotavlja podobno raven spodbud za zaposlene in delodajalce.
333	Reforma 3: Izboljšanje regulativnega okvira za obnovljivi vodik	Mejnik	Revizija češke strategije za vodik	Sprejetje s strani vlade				V2	2024	Češka strategija za vodik se revidira, da se opredelijo prednostne naloge razvoja ekosistema, ki bo temeljil predvsem na obnovljivem vodiku, na Češkem. Revidirana strategija temelji na analizi različnih segmentov češkega gospodarstva na področju vodika in upošteva ustrezne zahteve EU. V reviziji se opredelijo namenski cilji za proizvodnjo in uporabo vodika, pri čemer je glavni poudarek na obnovljivem vodiku. Revidirani strategiji za vodik se priloži seznam primarne zakonodaje, sekundarne zakonodaje, tehničnih norm in metodologij, katerih sprejetje ali sprememba je potrebna za uskladitev s pravnim okvirom EU v zvezi z vodikom, zlasti z direktivo o energiji iz obnovljivih virov, ter za zagotovitev omogočitvenih pogojev za razvoj češkega vodikovega ekosistema. Seznam vključuje pričakovane okvirne roke za sprejetje ali spremembe takih ukrepov. Revizija vključuje tudi akcijski načrt, katerega cilj je opredeliti prednostne naloge javnega financiranja za različne segmente vodikovega ekosistema in določiti roke za objavo ustreznih razpisov za financiranje. Revidirana strategija za vodik vključuje tudi oceno in usmeritev za dobavitelje vodika in operaterje oskrbovalnih postaj za vodik za dobavo obnovljivega vodika na oskrbovalnih postajah za vodik na Češkem. Krivulja zlasti določa cilj za češke oskrbovalne postaje za vodik, da kumulativno oskrbujejo količine obnovljivega vodika v skladu s podcilji direktive o energiji iz obnovljivih virov, in zagotavlja, da oskrbovalne postaje za vodik, ki so prejele podporo na podlagi pravil o splošnih skupinskih izjemah, od leta 2035 dalje dobavljajo izključno obnovljivi vodik.
334	Reforma 3: Izboljšanje regulativnega okvira za obnovljivi vodik	Mejnik	Revizija češke strategije za vodik – ukrepi za spodbujanje uporabe vodika	Uveljavitev amandmajev				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Češka od ukrepov s seznama ukrepov iz prejšnjega mejnika št. 333 zagotovi vsaj revizijo naslednjih zavezujočih ukrepov: a)Energetski zakon (458/2000 zb.) za opredelitev vodika kot nosilca energije; b)Odlok št. 108/2011 zb. o merjenju plina in reviziji odloka št. 488/2021 zb. o zahtevah za priključitev na plinski sistem in c)Odlok št. 345/2002 zb. o določanju merilnih instrumentov za obvezno preverjanje in merilnih instrumentov, ki jih je treba homologirati, da se spodbudi in olajša uporaba vodika, zlasti čistega vodika, v plinskih omrežjih.
335	Reforma 4: Omogočitveni pogoji za infrastrukturo za brezemisijska alternativna goriva	Mejnik	Poenostavitev postopka izdaje dovoljenj za gradnjo električnih polnilnih postaj in oskrbovalnih postaj za vodik	Začetek veljavnosti sklopa sprememb Zakona o gradnji				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o graditvi objektov. S spremembami se zagotovi prednostna obravnava polnilnikov z močjo do 22 kW, tako da se ta vrsta infrastrukture opredeli kot „manjša konstrukcija“, polnilniki nad 22 kW pa kot „enostavna konstrukcija“ za namene postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj.
336	Reforma 4: Omogočitveni pogoji za infrastrukturo za brezemisijska alternativna goriva	Mejnik	Poenostavitev postopka izdaje dovoljenj za gradnjo električnih polnilnih postaj in oskrbovalnih postaj za vodik – dodatni ukrepi	Sprejetje ukrepov in sprememb obstoječih zavezujočih ukrepov				ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Za namene tega mejnika se sprejmejo dodatni zavezujoči ali nezavezujoči ukrepi ali spremembe obstoječih zavezujočih ali nezavezujočih ukrepov, ki bodo poenostavili in olajšali gradnjo, izdajo dovoljenj in delovanje polnilne infrastrukture in oskrbovalnih postaj za vodik. Dodatni ukrepi in revidirani obstoječi ukrepi lahko vključujejo primarno zakonodajo, sekundarno zakonodajo ali tehnične norme in metodologije. Taki dodatni ukrepi lahko temeljijo na seznamu ukrepov, pripravljenem v okviru reforme 1.
337	Reforma 5: Spodbujanje brezemisijske mobilnosti s spremembami avtocestne vinjete	Mejnik	Revizija stroškov vinjete za avtoceste	Začetek veljavnosti spremembe Zakona o cestnem prometu				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o cestnem prometu za spremembo pristojbin za cestno vinjeto in strukture stroškov avtocestne vinjete za kategorije vozil pod 3,5 tone (M1 – osebni avtomobili, N1 – lahka gospodarska vozila na podlagi standardov UN/ECE) na podlagi njihovih emisij CO2. S spremembami se zagotovi davčna diferenciacija med konvencionalnimi in nizkoemisijskimi vozili pod 50 g CO2/km ter brezemisijskimi vozili tipov M1 in N1, pri čemer so brezemisijska vozila navedenih tipov oproščena plačila vinjete za avtoceste. S spremembo se zagotovi tudi povečanje letne vinjete za vozila kategorij M1 in N1 na konvencionalna goriva za najmanj 50 % v primerjavi z izhodiščem iz leta 2022.
338	Naložbo 1: Razširjeni ukrep: Pomoč za nakup vozil – vozil (električnih, H2, koles) za zasebna podjetja	Tarča	Povečanje cilja 119 komponente 2.4		Povečanje števila	2670	4 555	ČETRTO ČETRTLETJE	2025	Povečanje števila brezemisijskih vozil za 1885 dodatnih enot, kar pomeni skupno 4555 novih vozil, od tega 4055 brezemisijskih vozil (avtomobilov in kombiniranih vozil) in 500 novih tovornih električnih koles.

JJ. Komponenta 7.6 Elektrifikacija železniškega PREVOZA (REPowerEU)

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava sedanjo potrebo po prehodu evropskega prometnega sektorja na bolj trajnostne načine prevoza, zlasti s spodbujanjem prehoda na železniški prevoz.

Namen komponente je povečati elektrifikacijo čeških železniških omrežij in posodobiti češka železniška omrežja.

Komponenta je povezana z izvajanjem priporočila št. 4 iz leta 2022, zlasti s prizadevanji za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv v češkem prometnem sistemu.

JJ.1 Opis naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 1: Elektrifikacija v regiji Brno

Cilj naložbe je dokončati elektrifikacijo posebnega projekta v regiji Brno, s čimer se zmanjša odvisnost od fosilnih goriv v lokalnem prometnem sistemu. Z naložbo se zaključi projekt „Electrification Brno-Zastávka u Brna, faza 2“, dolg 9,98 km.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

JJ.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
339	Naložbo 1: Elektrifikacija regije Brno	Tarča	Zaključek projekta elektrifikacije železniškega sistema „Electriification of Brno-Zastávka u Brna, 2. faza“		Kilometri	0	9.98	V2	2026	Zaključek projekta elektrifikacije „Elektrifikacija Brno Zastávka u Brna, 2. faza“. Rezultat projekta je skupaj 9,98 kilometra elektrificirane železniške proge.

KK. Komponenta 7.7 Poenostavitev postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj in opredelitev področij za razvoj obnovljivih virov energije (REPOWER EU)

Cilj komponente je poenostaviti postopek izdajanja okoljskih dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije z oblikovanjem posebnih področij, na katerih se upravni postopki in postopki izdaje dovoljenj racionalizirajo in poenostavljajo.

KK.1. Opis reform za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Enotno okoljsko mnenje

Cilj ukrepa je uvesti enotno okoljsko mnenje in podpreti njegovo izvajanje s strani češke uprave. Cilj reforme enotnega okoljskega mnenja je poenostaviti in racionalizirati postopek izdajanja okoljskih dovoljenj, tudi za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, ob upoštevanju okoljskih interesov ohranjanja narave in krajine ter zahtev iz prava EU in drugega mednarodnega prava o udeležbi javnosti in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

Z reformo se vzpostavi en sam postopek, ki zajema različne okoljske izjave, izdane v skladu s sektorsko okoljsko zakonodajo za projekte, ki jih zajema zakon o gradnji, in, če tako zahteva vlagatelj projekta, tudi za projekte, za katere je treba opraviti presojo vplivov na okolje v skladu z Zakonom o presoji vplivov na okolje (št. 100/2001 zb.). Reforma naj bi privedla do krajših postopkov okoljske presoje za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, vključno s tistimi, ki so predmet popolne obvezne presoje ali pregleda.

Podpora izvajanju vključuje zaposlovanje dodatnega osebja za pripravo in izvajanje zavezujočih metodoloških smernic za podporo upravnim organom, na katere vpliva uvedba enotnega okoljskega mnenja (npr. regionalni organi, občine. Poleg tega se enotno okoljsko mnenje za projekte, ki so predmet presoje vplivov na okolje, da na voljo prek nacionalnega informacijskega sistema PVO/SEA.

Ukrep se izvede do decembra 2024.

Reforma 2: Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije

Cilj ukrepa je podpreti pospešeno uvajanje vetrne in sončne energije na določenih lokacijah, imenovanih območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, s skupno zmogljivostjo najmanj 2 500 MW.

Reforma bo regijam in občinam omogočila, da določijo območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije za tehnologije sončne in vetrne energije. Vsako območje vključuje cilje inštalirane zmogljivosti (MW) za vetrno in sončno energijo. Določitev območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije se izvede do tretjega četrtletja 2 025 v regijah in občinah.

Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije se izberejo v skladu z enotno metodologijo, pri čemer se upoštevajo ciljna merila, kot so gostota vetrne energije, hitrost vetra, sončno obsevanje in majhen vpliv na okolje. Z reformo se vzpostavijo posebni postopki za izdajo dovoljenj, ki se uporabljajo za projekte na področju energije iz obnovljivih virov na območjih za pospešeno uvajanje, kar pomeni enostavnejše postopke in krajše roke. Strateška presoja vplivov na okolje se izvede na ravni območja, s čimer se projekti izvzamejo iz izvajanja individualne presoje vplivov na okolje, razen v primerih, ko obstaja tveganje, da bo določen projekt negativno vplival na okolje. Za projekte na območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije se uporablja pospešeni postopek izdaje dovoljenj. Da bi zagotovili vključenost prizadetega prebivalstva v projekte na področju energije iz obnovljivih virov, se pričakuje, da bodo reformo spremljali ukrepi za sprejetje projektov, kot so lokalni referendumi, finančna udeležba, delitev gospodarskih koristi, mehanizmi za reševanje sporov in ukrepi za zgodnje vključevanje. Ministrstvo za okolje regijam zagotavlja pomoč in komunikacijske ukrepe za ozaveščanje na območjih pospeševanja.

Upravna zmogljivost se okrepi za izvajanje reforme ministrstva za okolje Češke republike (3,5 EPDČ) in Agencije Češke republike za ohranjanje narave (1 EPDČ) ter se financira v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2025.

KK.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. NUM.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
340	Reforma 1: Enotno okoljsko mnenje	Mejnik	Začetek veljavnosti enotnega okoljskega mnenja	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona				V3	2023	Začetek veljavnosti zakonodaje o enotnem okoljskem mnenju. V mnenju se postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja združi v zavezujoče enotno mnenje za vse projekte, odobrene v skladu z Zakonom o gradnji, in projekte, za katere je treba opraviti presojo vplivov na okolje, če to zahteva vlagatelj projekta. Zakon se uporablja od 1. januarja 2024 za posebno strukturo, opredeljeno v gradbenem zakonu, in od J. julija 2024 za druge vrste stavb. Zakonodaja določa imenovanje enotnih organov, pristojnih za izdajo mnenja, glede na različne primere (npr. regionalni organi, občinski organ z razširjenimi pristojnostmi ali ministrstvo za okolje). Določa tudi, da je za projekte, ki so predmet presoje vplivov na okolje, enotno okoljsko mnenje na voljo v elektronski obliki v nacionalnem informacijskem sistemu PVO/SEA.
341	Reforma 1: Enotno okoljsko mnenje	Tarča	Tehnična pomoč za pospešitev in izboljšanje kakovosti postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj		Število osebja	0	36	ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Za izvajanje reforme enotnega okoljskega mnenja se zaposli 36 uslužbencev s polnim delovnim časom.
342	Reforma 1: Enotno okoljsko mnenje	Mejnik	Objava metodologij in predlog s strani Ministrstva za okolje	Objava smernic				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Ministrstvo za okolje objavi naslednje smernice za državno upravo: 1) Metodološka navodila, predloge za postopek, v katerem je zavezujoče mnenje o presoji vplivov na okolje združeno s SEO 2) Metodološka navodila za postopek, ko se SEO izda ločeno, tj. ko se presoja vplivov na okolje opravi najprej in se SEO izda pozneje. 3) Metodološke smernice, ki opisujejo upravljanje, strukturne spremembe, dodeljevanje pristojnosti in usmerjanje dela različnih državnih organov. Metodologije vključujejo tudi predloge dokumentov, vključno s predlogami vlog SEO.
343	Reforma 2: Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije	Mejnik	Metodologija za določitev območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije	Objava metodologije				ČETRTO ČETRTLETJE	2023	Metodologija določa enotna merila za izbiro in oceno primernih območij za razvoj vetrne in sončne energije. To vključuje območja z manjšim vplivom na okolje, brez navzkrižja z drugimi interesi ali majhno navzkrižje z njimi, območja z zadostnim potencialom za gostoto vetrne energije, hitrost vetra, sončno obsevanje in dostopnost prenosnega sistema. Finančne spodbude, blažilni ukrepi in rešitve, ki koristijo vsem, za izboljšanje ekosistemskih storitev v krajini so del dokumentov, priloženih metodologiji. Metodologija se določi v sodelovanju z ustreznimi deležniki, vključno s komunikacijo z javnim in preglednim dialogom. Ministrstvo za okolje regijam in občinam zagotavlja pomoč in komunikacijske ukrepe za ozaveščanje na območjih pospeševanja.
344	Reforma 2: Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije	Mejnik	Okvir za podporo območjem za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije	Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe gradbenega zakona, Energetskega zakona, Zakona o obnovljivih virih energije, Zakona o presoji vplivov na okolje ter Zakona o naravi in krajini Začetek veljavnosti nove zakonodaje o območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije Sprejetje posodobljenih politik prostorskega razvoja				ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Zakonodajne spremembe bodo regijam in občinam omogočile, da določijo območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije za tehnologije sončne in vetrne energije na podlagi načel teritorialnega razvoja in metodologije za določitev območij. Vsako območje vključuje cilje za prostor (km²) ali inštalirano zmogljivost (MW) za vetrno in sončno energijo. Z zakonodajnimi spremembami se uvedejo posebni poenostavljeni postopki za izdajo dovoljenj in priključitev na omrežje, ki se uporabljajo za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na takih območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, kar pomeni enostavnejše postopke in krajše roke. V skladu z direktivo o strateški okoljski presoji se na ravni območja izvede enotna okoljska presoja, ki projekte izvzema iz izvajanja individualne presoje vplivov. Če obstajajo dokazi iz preverjanja, ki ga opravi ustrezni organ, da je zelo verjetno, da bo posamezni projekt imel pomembne škodljive vplive na okolje, bo tak projekt predmet okoljske presoje v skladu z direktivama o presoji vplivov na okolje in o habitatih (v šestih mesecih). Na ravni načrtovanja so območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije predmet sodelovanja javnosti. Za projekte na območju pospeševanja se uporablja pospešeni postopek izdaje dovoljenj. Določijo se obvezni zavezujoči roki za vse izdaje dovoljenj, da se zagotovi, da postopek izdaje dovoljenj ne traja dlje kot eno leto za obrate, starejše od 150 kW, in šest mesecev za obrate za obnovljive vire energije do 150 kW. Zakonodajne spremembe določajo uvedbo ukrepov za sprejetje projektov, kot so finančna udeležba, delitev gospodarskih koristi, mehanizmi za reševanje sporov, ukrepi za zgodnje sodelovanje in ukrepi za ublažitev vplivov na okolje.
345	Reforma 2: Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije	Tarča	Tehnična pomoč za določitev območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije		Število osebja	0	3,5	ČETRTO ČETRTLETJE	2024	Za izvajanje območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije se zaposlijo trije uslužbenci s polnim delovnim časom in en polletni delovni čas.
346	Reforma 2: Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije	Tarča	Določitev območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije za razvoj vetrne in sončne energije		MW	0	2500	V3	2025	Sklop območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije se določi s cilji glede zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov za večino regij, skupna skupna zmogljivost za proizvodnjo vetrne in sončne energije pa znaša najmanj 2 500 MW.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.1.Prvi obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime
172	C 3.1: Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 2: Digitalna oprema za šole	Tarča	Število digitalnih naprav, ki so jih šole kupile za učenje na daljavo
72	C 1.6: Pospešitev in digitalizacija gradbenega procesa – reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in zakona o določanju območij v praksi	Mejnik	Začetek veljavnosti novega zakona o gradbeništvu
134	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki	Mejnik	Predložitev seznama projektov, ki jih je treba podpreti v okviru naložbe 2 s strani Ministrstva za kmetijstvo
168	C 3.1: Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – reforma 1: Reforma učnih načrtov in krepitev izobraževanja na področju informacijske tehnologije	Mejnik	Odobritev novih učnih načrtov za krepitev digitalne pismenosti in računalniškega razmišljanja
51	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nove tehnologije – naložba 2: Evropsko opazovalnico digitalnih medijev (EDMO)	Mejnik	Vzpostavitev vozlišča evropske opazovalnice digitalnih medijev za Srednjo in Evropo na Češkem (CEDMO)
102	C 2.2: Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb	Mejnik	Sprejetje vzorčne pogodbe s strani ministrstva za industrijo in trgovino za storitve metode pogodbenega zagotavljanja prihranka energije z jamstvom
105	C 2.2: Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistemov javne razsvetljave	Mejnik	Sprejetje programske dokumentacije s strani ministrstva za industrijo in trgovino v zvezi z ukrepi za prenovo javnih sistemov strele
198	C 4.2: Novi kvasijski lastniški instrumenti za spodbujanje podjetništva in razvoja češko-morske jamstvene in razvojne banke (ČMZRB) kot nacionalne razvojne banke – reforma 1: Razvoj češko-morske jamstvene in razvojne banke kot nacionalne razvojne banke	Mejnik	Sprejetje srednjeročne strategije češko-morske jamstvene in razvojne banke (ČMZRB), ki so jo odobrili delničarji banke (ki jo zastopajo ministrstva za industrijo in trgovino, finance in lokalni razvoj)
199	C 4.2: Novi kvasijski lastniški instrumenti za spodbujanje podjetništva in razvoja češko-morske jamstvene in razvojne banke (ČMZRB) kot nacionalne razvojne banke – reforma 1: Razvoj češko-morske jamstvene in razvojne banke kot nacionalne razvojne banke	Mejnik	Zagotovitev modela upravljanja za novi instrument navideznega lastniškega kapitala
200	C 4.2: Novi kvasijski lastniški instrumenti za spodbujanje podjetništva in razvoja češko-morske jamstvene in razvojne banke (ČMZRB) kot nacionalne razvojne banke – naložba 1: Razvoj nove linije navideznega lastniškega kapitala in zelenih posojilnih instrumentov, ki podpirajo podjetništvo	Mejnik	Sporazum o financiranju s češko-morsko jamstveno in razvojno banko kot nacionalno razvojno banko (ČMZRB)
203	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 2: Reforma sodstva, namenjena krepitvi zakonodajnega okvira in preglednosti na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o sodiščih in sodnikih
208	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Oblikovanje in izvajanje akcijskega načrta za upravni sistem usklajevalnega organa, zlasti kar zadeva zadostno in sistemsko preprečevanje nasprotja interesov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
211	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Revizijska strategija, ki zagotavlja neodvisno in učinkovito revizijo izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost
212	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Pregled opredelitve dejanskega lastništva v zvezi s kontrolnim sistemom mehanizma za okrevanje in odpornost
223	C 5.1: Odlične raziskave in razvoj v zdravstvenem sektorju – naložba 1: Javna podpora raziskavam in razvoju za prednostna področja medicine in sorodne družbene vede	Mejnik	Začetek novega podpornega programa za raziskave in razvoj
226	C 5.2: Podpora raziskavam in razvoju v podjetjih ter vključitev inovacij v poslovno prakso – reforma 1: Ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam	Mejnik	Ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam
236	C 6.2: Nacionalni načrt za okrepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – reforma 1: Nacionalni onkološki program	Mejnik	Nacionalni onkološki program Češke republike za obdobje 2022–2030
3	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 2: storitve e-zdravja	Mejnik	Opredelitev standardov interoperabilnosti v skladu z evropskim okvirom interoperabilnosti za e-zdravje in opredelitev pravil, ki urejajo telemedicino
68	C 1.5: Digitalna preobrazba podjetij – reforma 1: Vzpostavitev platforme za digitalizacijo gospodarstva	Mejnik	Vzpostavitev platforme za digitalizacijo gospodarstva
146	C 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – reforma 2: Dokončanje in izvajanje krožne strategije Češke za leto 2040	Mejnik	Dokončanje in sprejetje krožne strategije Češke za leto 2040 s strani ministrstva za okolje
184	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 1: Razvoj politik trga dela	Mejnik	Ustanovitev tristranskega odbora za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje
29	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 4: Ustvarjanje pogojev za digitalno pravosodje	Mejnik	Analiza upravljanja podatkov in uporabe podatkov v pravosodnem sektorju ter vzpostavitev podatkovnega skladišča
83	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 1: Nove tehnologije in digitalizacija železniške infrastrukture	Mejnik	Opredelitev sklopa projektov za naložbo 1
86	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 2: Elektrifikacija železnic	Mejnik	Opredelitev sklopa projektov za naložbo 2
89	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)	Mejnik	Opredelitev sklopa projektov za naložbo 3
92	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo
93	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje zgrajenih kolesarskih stez, stranskih poti in prog brez ovir
94	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov
131	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Zaščita pred poplavami	Mejnik	Obvestilo o oddaji naročil za varstvo pred poplavami
135	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki	Tarča	T1: Dokončanje 50 % projektov majhnih vodotokov in vodnih zbiralnikov
176	C 3.2: Prilagoditev šolskih programov – reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela	Mejnik	Začetek programa za podporo preoblikovanju univerz
207	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Sistem za zbiranje, shranjevanje in dajanje na voljo podatkov v zvezi z vsemi končnimi prejemniki, vključno z vsemi dejanskimi lastniki (kot je določeno v členu 3, točka 6, direktive o preprečevanju pranja denarja).
209	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Ukrepe za preprečevanje navzkrižja interesov, ki jih izvaja usklajevalni organ.
210	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Sistem repozitorijev
213	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Smernice za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov
214	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija	Mejnik	Postopki za preprečevanje navzkrižja interesov v skladu s členom 61 finančne uredbe
224	C 5.1: Odlične raziskave in razvoj v zdravstvenem sektorju – naložba 1: Javna podpora raziskavam in razvoju za prednostna področja medicine in sorodne družbene vede	Tarča	Oddaja javnih naročil vsaj štirim konzorcijem za raziskave in razvoj
		Znesek obroka	1066888563 EUR

1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime
12	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložbe 2: Razvoj odprtih podatkov in javnega sklada za podatke	Tarča	Povečanje števila proizvajalcev odprtih podatkov v javni upravi, ki objavljajo odprte podatke v nacionalnem katalogu odprtih podatkov
140	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 4: Vzpostavljanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe	Tarča	T1: Ponovno pogozdovanje 12000 ha površin z izboljšanimi in stabiliziranimi drevesnimi vrstami
229	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 3: Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja	Tarča	Raziskave in razvoj na področju okolja
15	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 1: Razvoj informacijskih sistemov	Mejnik	Izvajanje in delovanje sistemov CzechPOINT 2.0 in CAAIS
16	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 1: Razvoj informacijskih sistemov	Mejnik	Uspešna nadgradnja in delovanje vizumskega sistema e-potnega lista (e-potni list) in vizumskega sistema EVC2
20	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 2: Razvoj temeljnih registrov in zmogljivosti za e-upravo	Mejnik	Dokončanje popolnoma delujočega podatkovnega centra, opredeljenega s programsko opremo, vključno s podatkovnimi vsebniki.
23	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 3: Kibernetska varnost	Mejnik	Posodobitev sistema češke policije za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov ter razširitev njegove uporabe za kibernetsko zaščito petih dodatnih informacijskih sistemov
25	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – reforma 1: Pristojni centri za podporo e-upravi, kibernetski varnosti in e-zdravju	Mejnik	Polno delovanje treh kompetenčnih centrov, ki zagotavljajo svetovalne storitve organom, ki izvajajo spremembe informacijskih sistemov in ekosistema e-uprave, predvidene v komponentah 1.1 in 1.2
30	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 4: Ustvarjanje pogojev za digitalno pravosodje	Tarča	Povečanje števila na novo opremljenih in povezanih konferenčnih sob v pravosodnem sistemu, ki omogočajo videokonference.
57	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, Inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 6: 5G predstavitveni projekti prijave za mesta in industrijska območja	Tarča	Razvoj in delovanje referenčnih aplikacij za pametna mesta
90	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)	Tarča	Dokončanje 26 projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov
95	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov
96	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo
97	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje zgrajenih kolesarskih stez, stranskih poti in prog brez ovir
132	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Zaščita pred poplavami	Tarča	T1: Dokončanje 15 projektov za vzpostavitev odpornega varstva pred poplavami.
150	C 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 2: Krožne rešitve v podjetjih	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih, s strani ministrstva za industrijo in trgovino
152	C 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 3: Varčevanje z vodo v industriji	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte za varčevanje in optimizacijo vode v industriji s strani ministrstva za industrijo in trgovino
161	C 2.9: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in boj proti suši – naložba 1: Zaščita pred sušami in poplavami mesta Brno	Mejnik	Priglasitev oddaje javnih naročil za projekte za zaščito pred sušami in poplavami v mestu Brno.
228	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 2: Podpora za sodelovanje na področju raziskav in razvoja (v skladu s strategijo pametne specializacije)	Tarča	Sodelovanje MSP z javno raziskovalno organizacijo v okviru nacionalnih strokovnih centrov
232	C 6.1: Povečanje odpornosti zdravstvenega sistema – naložba 1: Ustanovitev centra za intenzivno medicino in optimizacija izobraževalnega sistema	Mejnik	Javni razpis za izgradnjo centra za intenzivno medicino
240	C 6.2: Nacionalni načrt za okrepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – naložba 1: Gradnja in ustanovitev češkega onkološkega inštituta	Mejnik	Študija izvedljivosti, ki jo potrdi neodvisni organ
		Znesek obroka	660565003 EUR

1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime
139	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 4: Vzpostavljanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe	Mejnik	Sprememba ministrske uredbe o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi (sprememba odloka št. 84/1996 zb. o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi)
78	C 2.1: Trajnostni promet – reforma 1: Ustvarjanje alternativ za energetsko in vesoljsko intenzivni cestni promet	Mejnik	Odobritev načrtov mobilnosti
87	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 2: Elektrifikacija železnic	Tarča	Dokončanje dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov
142	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 5: Zadrževanje vode v gozdu	Tarča	T1: Dokončanje 40 projektov za obvladovanje torrentov (majhni leseni jezovi in jezovi naravnega kamna) za upočasnitev površinskega odtekanja in zadrževanja vode v gozdovih (zadržanje in majhni zbiralniki).
48	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – reforma 2: Skupna skupina za podporo in certificiranje strateških tehnologij z Odborom za strateške tehnologije	Mejnik	Vzpostavitev in imenovanje mreže za certificiranje
32	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij	Mejnik	Začetek veljavnosti ukrepov, ki jih je pripravilo Ministrstvo za industrijo in trgovino za vzpostavitev podatkovne zbirke načrtov naložbenih projektov in povečanje števila meritev kakovosti omrežja
99	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov
		Znesek obroka	142506202 EUR

1.4.Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime
110	C 2.3: Prehod na čistejše vire energije— Reforma 1: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja	Mejnik	Ocena razogljičenja daljinskega ogrevanja na Češkem
111	C 2.3: Prehod na čistejšo energijo – reforma virov 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja	Mejnik	Ocena začrtanih potekov trajnostne oskrbe z biomaso na Češkem
55	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nove tehnologije – naložba 5: Evropska infrastruktura za storitve blokovnih verig (EBSI) – obveznice DLT za financiranje MSP	Mejnik	Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisan s prejemnikom, za izvedbo primera uporabe za MSP
127	C 2.5: Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije	Tarča	Projekti, za katere so bile sklenjene pogodbe za zmanjšanje porabe energije in emisij CO2
128	C 2.5: Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije	Tarča	Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2 (35 % izvedeno)
144	C 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – reforma 1: Izvajanje nove zakonodaje o ravnanju z odpadki na Češkem	Mejnik	Začetek veljavnosti izvedbenih sklepov v skladu z zakonodajo o ravnanju z odpadki, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje
1	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 1: Pogoji za kakovostno upravljanje zbirke podatkov in zagotavljanje nadzorovanega dostopa do podatkov	Mejnik	Dokončanje revizije podatkov na ravneh centralne vlade in sprejetje konceptualnega dokumenta „Strategija nadzorovanega dostopa do podatkov za zagotovitev pogojev za kakovostno upravljanje zbiranja podatkov javne uprave“ s strani vlade, ki je podlaga za novo zakonodajo o upravljanju podatkov
7	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike	Mejnik	Polno delovanje enotnega digitalnega portala
8	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike	Mejnik	Dokončanje novih informacijskih sistemov
13	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 3: Digitalne storitve za pravosodje	Mejnik	Uvedba nove tehnološke platforme pravosodnega portala, ki državljanom omogoča dostop do digitalnih storitev in je povezana z osrednjim portalom za državljane
14	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 3: Digitalne storitve za pravosodje	Tarča	Oprema sodnih dvoran z avdiovizualnimi snemalniki podatkov
27	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – reforma 2: Razvoj sistemov, ki podpirajo e-zdravje	Mejnik	Razširitev skupnega evidentiranja drog (ePrescreption) na narkotike in psihotropne snovi ter na elektronske kupone za medicinske pripomočke
202	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 1: Zaščita žvižgačev	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti in pripadajočega zakona o spremembi
59	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, Inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 7: Češki program Rise-Up	Tarča	Podpora projektom, namenjenim inovacijam na področju medicinskih in digitalnih rešitev za obvladovanje posledic COVID-19 ter njenih gospodarskih in socialnih posledic
79	C 2.1: Trajnostni promet – reforma 1: Ustvarjanje alternativ za energetsko in vesoljsko intenzivni cestni promet	Mejnik	Odobritev in začetek veljavnosti novega koncepta tovornega prometa
80	C 2.1: Trajnostni promet – reforma 1: Ustvarjanje alternativ za energetsko in vesoljsko intenzivni cestni promet	Mejnik	Odobritev načrtov prevoznih storitev.
88	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 2: Elektrifikacija železnic	Tarča	Dokončanje šestih dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov
91	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)	Tarča	Dokončanje 11 dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov
343	C 7.7 Poenostavitev postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj in opredelitev področij za razvoj obnovljivih virov energije-Reforma 2: Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije	Mejnik	Metodologija za določitev območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije
341	C 7.7 Poenostavitev postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj in opredelitev področij za razvoj obnovljivih virov energije-Reforma 1: Enotno okoljsko mnenje	Tarča	Tehnična pomoč za pospešitev in izboljšanje kakovosti postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj
325	C 7.4: Prilagajanje šol – spodbujanje zelenih znanj in spretnosti ter trajnosti na univerzah – reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagajanje spreminjajočim se potrebam trga dela	Mejnik	Začetek programa za podporo preoblikovanju univerz
100	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje zgrajenih kolesarskih stez, stranskih poti in prog brez ovir
101	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov
108	C 2.2: Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 3: Izboljšanje energetske učinkovitosti javnih stavb	Tarča	Oddaja 75 % javnih naročil za projekte prenove stavb, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije
136	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki	Tarča	T2: Dokončanje 50 % dodatnih projektov majhnih vodotokov in vodnih zbiralnikov
145	C 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – reforma 1: Izvajanje nove zakonodaje o ravnanju z odpadki na Češkem	Mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega in regionalnega načrta ravnanja z odpadki
154	C 2.8: Oživitev degradiranih območij – naložba 1: Pomoč za naložbe za obnovo določenih degradiranih območij	Tarča	Začetek veljavnosti vseh pogodb o subvencijah med državnim investicijskim skladom in izbranimi nosilci projektov degradiranih območij
156	C 2.8: Oživitev degradiranih območij – naložba 2: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za neposlovno rabo	Tarča	Začetek veljavnosti vseh pogodb med državnim investicijskim skladom in izbranimi nosilci projektov degradiranih območij
158	C 2.8: Oživitev degradiranih območij – naložba 3: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za poslovno uporabo	Tarča	Začetek veljavnosti vseh javnih naročil za obnovo degradiranih območij v javni lasti za poslovno uporabo
183	C 3.2: Prilagoditev šolskih programov – naložba 2: Programi mentorstva	Tarča	Število šol, ki organizirajo programe mentorstva
186	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 1: Razvoj politik trga dela	Mejnik	Podatkovna zbirka tečajev preusposabljanja in izpopolnjevanja
192	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 2: Zagotavljanje vzdržnosti financiranja ustanov za varstvo otrok	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o otroškem varstvu (sprememba zakona št. 247/2014 o zagotavljanju storitev otroškega varstva v skupini otrok)
193	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 3: Reforma dolgotrajne oskrbe	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o dolgotrajni oskrbi
301	C 7.1: Infrastruktura za energijo iz obnovljivih virov in električno energijo – reforma 1: Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obnovljive vire energije	Mejnik	Začetek veljavnosti spremenjene zakonodaje
340	C 7.7 Poenostavitev postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj in opredelitev območij za razvoj obnovljivih virov energije Reforma 1: Enotno okoljsko mnenje	Mejnik	Začetek veljavnosti enotnega okoljskega mnenja
284	C4.1: Sistemska podpora za javne naložbe – reforma 4: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost	Mejnik	Odobritev resolucije vlade o povečanju upravne zmogljivosti za izvajanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (sklep o sistemaizaciji) in odobritev s tem povezanega proračuna
285	C 4.1: Sistemska podpora za javne naložbe— Reforma 4: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Povečanje števila ljudi, ki delajo na načrtu za okrevanje in odpornost, do leta 2023
280	C 4.1: Sistemska podpora za javne naložbe – Reforma 1: Metodološka podpora za pripravo projektov v skladu s cilji EU	Mejnik	Ustanovitev koordinacijskega in strokovnega centra ter sprejetje njegovega načrta upravljanja.
205	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 3: Zbiranje in analiza podatkov o korupciji	Mejnik	Oblikovanje metodologije za merjenje korupcije na Češkem
		Znesek obroka	1268379005 EUR

1.5.Peti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime
143	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 5: Zadrževanje vode v gozdu	Tarča	T2: Dokončanje 20 dodatnih projektov za obvladovanje torrentov (majhni leseni jezovi in jezovi naravnega kamna) za upočasnitev površinskega odtekanja in zadrževanja vode v gozdovih (zadržanje in majhni zbiralniki).
174	C 3.1: Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 2: Digitalna oprema za šole	Tarča	Število šol, podprtih z digitalnimi tehnologijami in opremo za spodbujanje digitalne pismenosti in izvajanje novih učnih načrtov IT
18	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 1: Razvoj informacijskih sistemov	Tarča	Sklepanje pogodb za izvedbo navedenih projektov informacijskih sistemov, ki so zaledna podlaga za razvoj informacijskih sistemov za javno upravo
84	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 1: Nove tehnologije in digitalizacija železniške infrastrukture	Tarča	Dokončanje dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov.
56	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, Inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 5: Evropska infrastruktura za storitve blokovnih verig (EBSI) – obveznice DLT za financiranje MSP	Tarča	Število MSP, ki lahko ponudijo digitalne obveznice na podlagi EBSI
64	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 11: Digitalni regulativni peskovniki v skladu s prednostnimi nalogami EU	Mejnik	Vzpostavitev digitalnega regulativnega peskovnika
113	C 2.3: Prehod na čistejše vire energije – naložba 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja	Mejnik	Načrt za naložbe v objekte za proizvodnjo toplote/električne energije
179	C 3.2: Prilagoditev šolskih programov – naložba 1: Razvoj izbranih ključnih akademskih spomeniških območij	Mejnik	Oddaja naročil za gradnjo novih univerzitetnih ustanov
231	C 6.1: Povečanje odpornosti zdravstvenega sistema – reforma 1: Izboljšanje izobraževanja zdravstvenih delavcev	Mejnik	Elektronski sistem za upravljanje, upravljanje in ocenjevanje usposabljanja zdravstvenih delavcev
274	C3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela — Naložba 4: Razvoj in posodobitev infrastrukture na področju varstva ogroženih otrok	Mejnik	Objavljen razpis za projekte za nastanitev ogroženih otrok
275	C3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela — Naložba 4: Razvoj in posodobitev infrastrukture na področju varstva ogroženih otrok	Mejnik	Razpis za projekte, objavljen za ustanove za ogrožene otroke
281	C 4.1: Sistemska podpora za javne naložbe – reforma 2: Metodološka podpora in posodobitev javnih naložb	Mejnik	Sprejetje nove strategije za javna naročila in akcijskega načrta za njeno izvajanje s strani vlade Češke republike
286	C 4.1: Sistemska podpora za javne naložbe – reforma 4: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost	Mejnik	Odobren medijski in komunikacijski načrt za revidirani načrt za okrevanje in odpornost
304	C 7.1: Obnovljivi viri energije in elektroenergetska infrastruktura – reforma 3 – Podukrep 1 Izboljšanje preglednosti postopka priključitve na omrežje	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih in postopkovnih sprememb
305	C 7.1: Obnovljivi viri energije in elektroenergetska infrastruktura – reforma 3 – Podukrep 1 Izboljšanje preglednosti postopka priključitve na omrežje	Mejnik	Objava informacij o zahtevah za priključitev na omrežje in zmogljivostih
309	C 7.2 Podpora decentralizaciji in digitalizaciji energije – naložba 1: Podatkovni center za električno energijo	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o ustanovitvi centra za podatke o električni energiji
250	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nove tehnologije— Naložbo 2: Evropsko opazovalnico digitalnih medijev (EDMO)	Mejnik	Vzpostavitev razširjenega vozlišča CEDMO
256	C 1.7: Digitalna preobrazba javne uprave— Naložbo 2: Izboljšanje sistema upravljanja digitaliziranih storitev	Mejnik	Ustanovitev delovnih skupin
292	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 5: Pomoč za raziskave in razvoj v podjetjih v skladu z nacionalno strategijo RIS3	Tarča	Raziskave in razvoj v skladu s strategijo RIS3
294	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 6: Pomoč za raziskave in razvoj na področju prometa	Tarča	Raziskave in razvoj na področju prometa
296	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 7: Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja	Tarča	Raziskave in razvoj na področju okolja
312	C 7.2 Podpora decentralizaciji in digitalizaciji energetske reforme 1: Energetske skupnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti spremenjene zakonodaje o energetskih skupnostih
329	C 7.5 Razogljičenje cestnega prometa – reforma 1: Nacionalni akcijski načrt za čisto mobilnost in cilji uvajanja za brezemisijsko mobilnost	Mejnik	Revizija nacionalnega akcijskega načrta za čisto mobilnost
333	C 7.5 Razogljičenje cestnega prometa (REPowerEU) — Reforma 3: Izboljšanje regulativnega okvira za obnovljivi vodik	Mejnik	Revizija češke strategije za vodik
		Znesek obroka	687 612 357 EUR

1.6.Šesti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime
125	C 2.5: Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 1: Prenova in oživitev stavb za varčevanje z energijo	Tarča	Projekti, za katere so bile sklenjene pogodbe za zmanjšanje porabe energije
148	C 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 1: Gradnja infrastrukture za recikliranje	Mejnik	Oddaja naročil za projekte, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje, s strani Ministrstva za okolje
141	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 4: Vzpostavljanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe	Tarča	T2: Ponovno pogozdovanje dodatnih 24 000 ha površin z izboljšanimi in stabiliziranimi drevesnimi vrstami
245	C1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja naložbe 2: Razvoj odprtih podatkov in javnega sklada za podatke	Tarča	Povečanje števila novih ali izboljšanih naborov odprtih podatkov, objavljenih v nacionalnem katalogu odprtih podatkov
9	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike	Mejnik	Polno delovanje 4 informacijskih sistemov
261	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)	Tarča	Dokončanje 19 dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov
276	C3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela — Reforma 4: Reforma varstva ogroženih otrok	Mejnik	Začetek veljavnosti spremembe zakona o socialnem in pravnem varstvu otrok
302	C 7.1: Obnovljivi viri energije in elektroenergetska infrastruktura – reforma 2: Pospešitev in digitalizacija postopka izdaje dovoljenj za obnovljive vire energije	Mejnik	Začetek veljavnosti spremenjene zakonodaje
303	C 7.1: Obnovljivi viri energije in elektroenergetska infrastruktura – reforma 2: Pospešitev in digitalizacija postopka izdaje dovoljenj za obnovljive vire energije	Mejnik	Digitalna točka „vse na enem mestu“
31	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 4: Ustvarjanje pogojev za digitalno pravosodje	Tarča	Povečanje zmogljivosti za shranjevanje podatkov
36	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – reforma 2: Podpora razvoju ekosistema 5G	Tarča	Objava študij za izboljšanje uvajanja omrežij 5G s strani ministrstva za industrijo in trgovino
38	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – naložba 1: Gradnja visoko zmogljive povezave	Mejnik	Dodelitev vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovalne točke z zelo visokozmogljivim omrežjem s strani ministrstva za industrijo in trgovino
43	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – naložba 3: Podpora razvoju mobilne infrastrukture 5G na belih območjih z intenzivnimi naložbami na podeželju	Mejnik	Dodelitev vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezavo občin z visokozmogljivo povezavo
45	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – naložba 4: Znanstvenoraziskovalne dejavnosti, povezane z razvojem omrežij in storitev 5G	Mejnik	Dodelitev vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za znanstvenoraziskovalne projekte, povezane z omrežji 5G
60	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, Inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 8: Spodbujanje podjetništva in inovativnih podjetij	Tarča	Število zagonskih podjetij, podprtih prek inovacijskih vozlišč in partnerskih organizacij programa
69	C 1.5: Digitalna preobrazba podjetij – naložba 1: Evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije	Tarča	Vzpostavitev funkcionalnih in medsebojno povezanih evropskih in nacionalnih vozlišč za digitalne inovacije
76	C 1.6: Pospešitev in digitalizacija gradbenega procesa – naložba 2: Razvoj in uporaba podatkov javne uprave pri prostorskem načrtovanju	Mejnik	Vzpostavitev standardizirane podatkovne zbirke prostorske analitične dokumentacije
85	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 1: Nove tehnologije in digitalizacija železniške infrastrukture	Tarča	Dokončanje šestih dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov.
103	C 2.2: Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb	Tarča	Oddaja 75 % vseh javnih naročil za projekte prenove stavb, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije
98	C 2.1: Trajnostni promet – naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske steze in proge brez ovir)	Tarča	Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo
133	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Zaščita pred poplavami	Tarča	T2: Dokončanje dodatnih 23 projektov za vzpostavitev odpornega varstva pred poplavami.
106	C 2.2: Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistemov javne razsvetljave	Tarča	Oddaja 80 % vseh javnih naročil za prenovo javnih strelivnih sistemov, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije
137	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 3: Komasacija zemljišč	Tarča	Dokončanje projektov zelene infrastrukture, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, vključno z biocentri, biološkimi koridorji in sajenjem lokalno značilnih zelenih površin v kmetijski krajini (v ha zemljišč, ki jih zajema naložba).
138	C 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 3: Komasacija zemljišč	Tarča	Dokončanje dejavnosti varstva okolja in prilagajanje podnebnim spremembam (v ha zemljišč, na katerih se izvaja naložba).
160	C 2.9: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in boj proti suši – reforma 1: Sprememba Zakona o upravljanju voda	Mejnik	Sprememba Zakona o upravljanju voda (Zakon št. 254/2001 zb.), katere cilj je sistemski pristop k obvladovanju suše in pomanjkanja vode.
170	C 3.1: Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 1: Izvajanje revidiranega učnega načrta ter digitalnih znanj in spretnosti učiteljev	Mejnik	Vzpostavitev digitalne platforme za učinkovito izmenjavo izobraževalnih virov
204	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 2: Reforma sodstva, namenjena krepitvi zakonodajnega okvira in preglednosti na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o postopkih v zadevah sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev
11	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 2: Razvoj odprtih podatkov in javnega sklada za podatke	Mejnik	Razširitev nacionalnega kataloga odprtih podatkov z naprednimi funkcijami
218	C 4.5: Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – reforma 1: Status umetnika	Tarča	Število strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, podprtih z zagotavljanjem znanj in spretnosti
49	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nove tehnologije— Reforma 2: Skupna skupina za podporo in certificiranje strateških tehnologij z Odborom za strateške tehnologije	Tarča	Število podjetij, ki jim je bilo izdano potrdilo
70	C 1.5: Digitalna preobrazba podjetij — Naložbo 2: Evropski referenčni center za testiranje in eksperimentiranje	Tarča	Vzpostavitev evropskega referenčnega laboratorija za testiranje in eksperimentiranje
73	C 1.6: Pospešitev in digitalizacija gradbenega procesa— Reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in zakona o določanju območij v praksi	Mejnik	Začetek dejavnosti nove strukture gradbenih organov
75	C 1.6: Pospešitev in digitalizacija gradbenega procesa— Naložbo 1: Vzpostavitev novega centralnega informacijskega sistema (AIS)	Mejnik	V celoti delujoč centralni informacijski sistem
220	C 4.5: Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – reforma 2: Zakonodajna reforma, ki uvaja financiranje kulturnih ustanov iz več virov	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe, ki omogoča sodelovanje pri financiranju kulture iz več virov
196	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva	Tarča	T1: Število vozil z nizkimi emisijami, kupljenih za socialno preventivo, svetovanje in oskrbo na domu
234	C 6.1: Povečanje odpornosti zdravstvenega sistema – naložba 2: Rehabilitacijska oskrba pacientov, ki okrevajo po kritičnih stanjih	Tarča	Podpora rehabilitacijski oskrbi
282	C4.1: Sistemska podpora za javne naložbe – reforma 3: Finančna podpora za pripravo projektov v skladu s cilji EU	Tarča	Število projektov, pripravljenih za izvajanje
287	C4.1: Sistemska podpora za javne naložbe – reforma 4: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje izvajanja nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost	Mejnik	Nadgradnja sistema repozitorija (AIS)
288	C4.1: Sistemska podpora za javne naložbe – reforma 4: Povečanje učinkovitosti in izboljšanje izvajanja nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Povečanje števila ljudi, ki delajo na načrtu za okrevanje in odpornost, do leta 2024
310	C 7.2 Podpora decentralizaciji in digitalizaciji energetskega sektorja – Naložba 1: Podatkovni center za električno energijo	Mejnik	Začetek delovanja centra za energetske podatke
315	C 7.2 Podpora decentralizaciji in digitalizaciji energetskega sektorja – Reforma 2: Okvir za shranjevanje energije in prožnost, ki ne vključuje fosilnih goriv	Mejnik	Poročilo o potrebi po nefosilni prožnosti
316	C 7.2 Podpora decentralizaciji in digitalizaciji energetskega sektorja— Reforma 2: Okvir za shranjevanje energije in prožnost, ki ne vključuje fosilnih goriv	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb
318	C 7.3: Celovita reforma svetovanja v okviru vala prenove na Češkem— Reforma 1: Točke „vse na enem mestu“ za energetske skupnosti in prenove za energijsko učinkovitost	Mejnik	Točka „vse na enem mestu“ za energijo
327	C 7.4: Prilagajanje šol – spodbujanje zelenih znanj in spretnosti ter trajnosti na univerzah— Naložbo 1: Strategije za trajnostni in zeleni prehod	Tarča	Sprejetje novih strategij za trajnostni in zeleni prehod na javnih univerzah
332	C 7.5 Razogljičenje cestnega prometa (REPowerEU) — Reforma 2: Davčni ukrepi v podporo brezemisijski mobilnosti	Mejnik	Davčne oprostitve za spodbujanje uvajanja brezemisijskih vozil v zasebnih podjetjih
335	C 7.5 Razogljičenje cestnega prometa (REPowerEU) — Reforma 4: Omogočitveni pogoji za infrastrukturo za brezemisijska alternativna goriva	Mejnik	Poenostavitev postopka izdaje dovoljenj za gradnjo električnih polnilnih postaj in oskrbovalnih postaj za vodik
337	C 7.5 Razogljičenje cestnega prometa (REPowerEU) — Reforma 5: Spodbujanje brezemisijske mobilnosti s spremembami avtocestne vinjete	Mejnik	Revizija stroškov vinjete za avtoceste
342	C7.7 Poenostavitev postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj in opredelitev področij za razvoj obnovljivih virov energije— Reforma 1: Enotno okoljsko mnenje	Mejnik	Objava metodologij in predlog s strani Ministrstva za okolje
344	C7.7 Poenostavitev postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj in opredelitev področij za razvoj obnovljivih virov energije-Reforma 2: Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije	Mejnik	Okvir za podporo območjem za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije
345	C7.7 Poenostavitev postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj in opredelitev področij za razvoj obnovljivih virov energije-Reforma 2: Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije	Tarča	Tehnična pomoč za določitev območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije
		Znesek obroka	1616469125 EUR

1.7.Sedmi obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime
21	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 2: Razvoj temeljnih registrov in zmogljivosti za e-upravo	Mejnik	Dokončanje navedenih projektov za povečanje prenosne zmogljivosti osrednje točke storitev ter posodobitev in optimizacijo komunikacijske in informacijske infrastrukture ter informacijskih sistemov
47	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nove tehnologije – reforma 1: Institucionalna reforma sistema usklajevanja in podpore za digitalno preobrazbo gospodarstva (vključno z RIS 3)	Mejnik	Izvajanje organizacijskih sprememb za reformo strukture javnih organov, ki nadzorujejo digitalno preobrazbo gospodarstva
65	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 11: Digitalni regulativni peskovnik v skladu s prednostnimi nalogami EU	Tarča	Udeleženci peskovnika, ki jih podpira peskovnik
197	C. 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva	Tarča	T2: Število vozil z nizkimi emisijami, kupljenih za socialno preventivo, svetovanje in oskrbo na domu
206	C 4.3: Protikorupcijske reforme – reforma 4: Ureditev lobiranja	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o lobiranju
237	C 6.2: Nacionalni načrt za okrepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih presejalnih programov	Mejnik	Imenovanje institucije, pristojne za usklajevanje onkoloških presejalnih programov
273	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva	Mejnik	Sprememba Zakona o socialnih storitvah v zvezi z inšpekcijskimi pregledi in pritožbami
277	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 4: Razvoj in posodobitev infrastrukture na področju varstva ogroženih otrok	Tarča	Pridobljena bivalna površina za ogrožene otroke – prva serija
298	C 5.3: Strateško upravljan in mednarodno konkurenčen ekosistem raziskav, razvoja in inovacij – reforma 1: Strateško upravljan in mednarodno konkurenčen ekosistem raziskav, razvoja in inovacij	Mejnik	Krepitev strateških obveščevalnih zmogljivosti, oblikovanje programa odličnosti in sprejetje metodoloških smernic za ponudnike podpore
306	C 7.1: Infrastruktura za energijo iz obnovljivih virov in električno energijo (REPowerEU) – reforma 3 – podukrep 1: Izboljšanje preglednosti postopka priključitve na omrežje	Mejnik	Objava informacij o zahtevah za priključitev na omrežje in zmogljivostih
313	C 7.2 Podpora decentralizaciji in digitalizaciji energetskega sektorja (REPOWER EU) – reforma 1: Energetske skupnosti	Mejnik	Poročilo o napredku pri naložbah v infrastrukturo IT
317	C 7.2 Podpora decentralizaciji in digitalizaciji energetskega sektorja (REPOWER EU) – reforma 2: Okvir za shranjevanje energije in prožnost, ki ne vključuje fosilnih goriv	Mejnik	Objava akcijskega načrta prilagodljivosti
320	C 7.3: Celovita reforma svetovanja v okviru vala prenove v Češki republiki (REPOWER EU) – reforma 2: Podatkovne in metodološke smernice ter usposabljanja za svetovalni sistem	Mejnik	Podatki, metodološke smernice
321	C 7.3: Celovita reforma svetovanja v okviru vala prenove v Češki republiki (REPOWER EU) – reforma 2: Podatkovne in metodološke smernice ter usposabljanja za svetovalni sistem	Tarča	Število opravljenih usposabljanj
322	C 7.3: Celovita reforma svetovanja v okviru vala prenove na Češkem (REPOWER EU) – naložba 1: Zagotavljanje svetovalnih storitev gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju	Tarča	Zagotavljanje svetovalnih storitev gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju
324	C 7.3: Celovita reforma svetovanja v okviru vala prenove na Češkem (REPOWER EU) – naložba 2: Ozaveščanje	Tarča	Zaključek nacionalne kampanje ozaveščanja
328	C 7.4: Prilagajanje šol – spodbujanje zelenih znanj in spretnosti ter trajnostnosti na univerzah (REPOWEREU) – naložba 2: Vzpostavitev strateškega partnerstva	Tarča	Vzpostavitev strateških partnerstev s strani javnih univerz
		Znesek obroka	444005144 EUR

1.8.Osmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime
147	C 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – reforma 2: Dokončanje in izvajanje krožne strategije Češke za leto 2040	Mejnik	Zaključek poročila o spremljanju, v katerem je ocenjeno stanje izvajanja strategije za krožno Češko do leta 2040
169	C 3.1: Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – reforma 1: Reforma učnih načrtov in krepitev izobraževanja na področju informacijske tehnologije	Mejnik	Izvajanje novih učnih načrtov v šolah za krepitev digitalne pismenosti in računalniškega razmišljanja
2	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 1: Pogoji za kakovostno upravljanje zbirke podatkov in zagotavljanje nadzorovanega dostopa do podatkov	Tarča	Uvedba novih metodologij upravljanja podatkov v javni upravi
4	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 2: storitve e-zdravja	Tarča	Število novih storitev telemedicine, ki so bile uvedene in na voljo pacientom
5	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 2: storitve e-zdravja	Tarča	Dokončanje projektov za izvajanje novih digitalnih zdravstvenih storitev.
6	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 2: storitve e-zdravja	Tarča	Povezava izvajalcev zdravstvenega varstva s sistemom interoperabilnosti v skladu s pravili o interoperabilnosti za storitve e-zdravja
19	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 1: Razvoj informacijskih sistemov	Tarča	Uspešno delovanje novih ali nadgrajenih informacijskih sistemov javne uprave (zaključek projektov, za katere so bile sklenjene pogodbe v okviru cilja 18)
24	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 3: Kibernetska varnost	Tarča	Število informacijskih sistemov, katerih kibernetska varnost je bila okrepljena v skladu z zakonom št. 181/2014 zb. o kibernetski varnosti
26	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – reforma 1: Pristojni centri za podporo e-upravi, kibernetski varnosti in e-zdravju	Tarča	Posvetovanja in zagotovljena pomoč o temah, povezanih z ukrepi v okviru komponent 1.1 in 1.2, v obsegu vsaj 5 delovnih dni na osebo, zagotovljena posebnim organom javne uprave
28	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – reforma 2: Razvoj sistemov, ki podpirajo e-zdravje	Mejnik	Zaključek projektov za utrditev in razvoj elektronske zdravstvene infrastrukture za vzpostavitev medsebojno povezanih podatkovnih zbirk in izboljšanje digitalnih zdravstvenih storitev
33	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij	Tarča	Dokončanje digitalnih tehničnih zemljevidov (DTM) za osnovne prostorske razmere
34	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij	Tarča	Dokončanje digitalnih tehničnih zemljevidov (DTM) za prometna omrežja in omrežja tehnične infrastrukture
35	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij	Tarča	Dokončanje meritev kakovosti elektronskih komunikacij
37	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – reforma 2: Podpora razvoju ekosistema 5G	Mejnik	Objava smernic za uvedbo omrežij 5G s strani ministrstva za industrijo in trgovino
41	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – naložba 2: Pokrivanje koridorjev 5G in spodbujanje razvoja 5G	Tarča	Dokončanje zagotavljanja pokritosti železniških vagonov z mobilnimi signali
42	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – naložba 2: Pokrivanje koridorjev 5G in spodbujanje razvoja 5G	Mejnik	Namestitev in preskušanje uvedbe inteligentnega prometnega sistema (C-ITS).
46	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – naložba 4: Znanstvenoraziskovalne dejavnosti, povezane z razvojem omrežij in storitev 5G	Tarča	Zaključek znanstvenoraziskovalnih projektov, povezanih z omrežji 5G
52	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nove tehnologije – naložba 2: Evropsko opazovalnico digitalnih medijev (EDMO)	Tarča	Objava rezultatov raziskav s strani CEDMO
58	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, Inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 6: 5G predstavitveni projekti prijave za mesta in industrijska območja	Tarča	Zaključek primerov uporabe za pametna mesta in industrijo 4.0
63	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, Inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 10: Internacionalizacija zagonskih podjetij	Tarča	Podpora za mednarodno širitev zagonskih podjetij s svetovanjem, mentorstvom poslovnih svetovalnih storitev, programi pospeševanja
66	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, Inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 12: Gradnja infrastrukture za kvantno komunikacijo	Mejnik	Zaključek gradbene in pilotne faze optičnega kvantnega omrežja
71	C 1.5: Digitalna preobrazba podjetij – naložba 3: Digitalna preobrazba proizvodnih in neproizvodnih podjetij ter povečanje njihove odpornosti	Tarča	Neposredna podpora podjetjem za digitalno preobrazbo
74	C 1.6: Pospešitev in digitalizacija gradbenega procesa – reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in zakona o določanju območij v praksi	Tarča	Skrajšanje postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za vsaj dve leti
77	C 1.6: Pospešitev in digitalizacija gradbenega procesa – naložba 3: Izkoriščanje vseh koristi nadzora nad digitalizacijo stavb	Mejnik	Informacijski sistemi, ki podpirajo digitalizacijo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, v celoti delujejo
81	C 2.1: Trajnostni promet – reforma 1: Ustvarjanje alternativ za energetsko in vesoljsko intenzivni cestni promet	Tarča	Doseganje večjega modalnega deleža javnega prevoza v čeških mestih z več kot 250000 prebivalci in v čeških mestih z več kot 75000 prebivalci
82	C 2.1: Trajnostni promet – reforma 1: Ustvarjanje alternativ za energetsko in vesoljsko intenzivni cestni promet	Tarča	Doseganje večjega modalnega deleža kolesarjenja v čeških mestih z več kot 250000 prebivalci in v čeških mestih z več kot 75000 prebivalci
115	C 2.4: Čista mobilnost – naložba 1: Gradnja infrastrukture za javni prevoz v mestu Praga	Tarča	Število polnilnih mest za mesto Praga
117	C 2.4: Čista mobilnost – naložba 2: Gradnja infrastrukture – polnilna mesta za zasebna podjetja	Tarča	Število polnilnih mest, nameščenih za zasebna podjetja
118	C 2.4: Čista mobilnost – naložba 3: Stavbna infrastruktura – polnilna mesta za stanovanjske stavbe	Tarča	Število polnilnih mest, nameščenih za stanovanjske stavbe
119	C 2.4: Čista mobilnost – naložba 4: Pomoč za nakup vozil – vozil (električnih, H2, koles) za zasebna podjetja	Tarča	Število vozil (električnih, H2, koles) za zasebna podjetja
120	C 2.4: Čista mobilnost – naložba 5: Pomoč za nakup vozil (električnih, H2) in infrastrukture za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte	Tarča	Število vozil (električnih, H2) za občine, regije, državno upravo
121	C 2.4: Čista mobilnost – naložba 5: Pomoč za nakup vozil (električnih, H2) in infrastrukture za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte	Tarča	Število polnilnih postaj za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte
123	C 2.5: Prenova stavb in zaščita zraka – reforma 1: Val prenove v sektorju gospodinjstev	Mejnik	Storitve svetovanja in usposabljanja za val prenove v sektorju gospodinjstev ter časovni razpored za izvajanje ukrepov, vključenih v načrte za kakovost zraka
124	C 2.5: Prenova stavb in zaščita zraka – reforma 2: Podpora projektom energetskih skupnosti	Tarča	Svetovalne storitve o energetskih skupnostih
126	C 2.5: Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 1: Prenova in oživitev stavb za varčevanje z energijo	Tarča	Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2
129	C 2.5: Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije	Tarča	Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2
130	C 2.5: Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 3: Podpora za pripravo predprojekta in ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanje in obveščanje na področju varčevanja z energijo ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal zraka	Tarča	Projekti za pripravo predprojektov, študije, usposabljanja in energetski projekti skupnosti
149	C 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 1: Gradnja infrastrukture za recikliranje	Tarča	Zaključek projektov, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje
151	C 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 2: Krožne rešitve v podjetjih	Tarča	Zaključek projektov, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih
153	C 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 3: Varčevanje z vodo v industriji	Tarča	Dokončanje projektov za varčevanje z vodo in njeno optimizacijo v industriji
155	C 2.8: Oživitev degradiranih območij – naložba 1: Pomoč za naložbe za obnovo določenih degradiranih območij	Tarča	Dokončanje projektov energetsko učinkovite oživitve določenih degradiranih območij
157	C 2.8: Oživitev degradiranih območij – naložba 2: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za neposlovno rabo	Tarča	Dokončanje projektov energetsko učinkovite oživitve degradiranih območij v lasti občin in regij za neposlovno rabo
159	C 2.8: Oživitev degradiranih območij – naložba 3: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za poslovno uporabo	Tarča	Dokončanje projektov energetsko učinkovite oživitve degradiranih območij v lasti občin in regij za poslovno rabo
162	C 2.9: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in boj proti suši – naložba 1: Zaščita pred sušami in poplavami mesta Brno	Tarča	Dokončanje ukrepov za varstvo pred poplavami, ki temeljijo na naravi, za zaščito mesta Brno
163	C 2.9: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in boj proti suši – naložba 2: Upravljanje deževnice v aglomeracijah	Tarča	Povečanje količine deževnice, zadržane z ukrepi za upravljanje deževnice na mestnih območjih
164	C 2.9: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in boj proti suši – naložba 3: Zavarovana območja, vključno z območji Natura 2000 in zaščitenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami	Tarča	Dokončanje projektov, katerih cilj je ohranjanje zavarovanih območij, vključno z območji Natura 2000, ter zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst.
165	C 2.9: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in boj proti suši – naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam	Mejnik	Zaključek projektov za prilagoditev vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam
166	C 2.9: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in boj proti suši – naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam	Tarča	Ocena potenciala zadrževanja vode in predlog konkretnih ukrepov
167	C 2.9: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in boj proti suši – naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam	Tarča	Izvajanje predlaganih izbranih ukrepov za zadrževanje vode
173	C 3.1: Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 2: Digitalna oprema za šole	Tarča	Število naprav IT, kupljenih za šolski sklad mobilnih digitalnih naprav za prikrajšane učence
181	C 3.2: Prilagoditev šolskih programov – reforma 2: Podpora prikrajšanim šolam	Tarča	Število podprtih prikrajšanih šol
182	C 3.2: Prilagoditev šolskih programov – reforma 2: Podpora prikrajšanim šolam	Mejnik	Predlog novega sistema financiranja šol glede na socialno-ekonomsko prikrajšanost
185	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 1: Razvoj politik trga dela	Mejnik	Začetek veljavnosti spremenjenega Zakona o zaposlovanju in druge zakonodaje, ki povečuje učinkovitost zavodov za zaposlovanje in je bolje usmerjena v najranljivejše skupine
187	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 1: Razvoj politik trga dela	Tarča	Število oseb, ki so prejele preusposabljanje in izpopolnjevanje na področju digitalnih spretnosti in znanj, potrebnih za industrijo 4.0
188	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 1: Razvoj politik trga dela	Tarča	Število regionalnih centrov za usposabljanje, ustanovljenih za promocijo industrije 4.0
194	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva	Tarča	T1: Število zgrajenih ali obnovljenih bivalnih, ambulantnih, sprejemnih, preventivnih in svetovalnih ustanov v skupnosti
201	C 4.2: Novi kvasijski lastniški instrumenti za spodbujanje podjetništva in razvoja češko-morske jamstvene in razvojne banke (ČMZRB) kot nacionalne razvojne banke – naložba 1: Razvoj nove linije navideznega lastniškega kapitala in zelenih posojilnih instrumentov, ki podpirajo podjetništvo	Tarča	Naložba v skupni višini 32 400 000 EUR v instrumente navideznega lastniškega kapitala ali zelenih posojil, ki podpirajo trajnostne projekte MSP
215	C 4.4: Izboljšanje učinkovitosti javne uprave – reforma 1: Povečati učinkovitost, usmerjenost v stranke in uporabo načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi	Tarča	Dokončanje petih ukrepov za spodbujanje z dokazi podprtega odločanja ter izboljšanje usklajevanja politik in strateškega načrtovanja v središču vlade
216	C 4.4: Izboljšanje učinkovitosti javne uprave – reforma 1: Povečati učinkovitost, usmerjenost v stranke in uporabo načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi	Tarča	Zaključek usposabljanja, ki ga je akreditiralo ministrstvo za notranje zadeve, o pristopih, usmerjenih v stranke, za osebje centralnih, regionalnih ali lokalnih organov na terenu
217	C 4.5: Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – reforma 1: Status umetnika	Mejnik	Začetek veljavnosti zakona o statusu umetnika
219	C 4.5: Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – naložba 1: Razvoj regionalnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev	Tarča	Odpiranje novih regionalnih kulturnih in ustvarjalnih centrov za javnost
221	C 4.5: Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – naložba 2: Digitalizacija kulturnega in ustvarjalnega sektorja	Tarča	Število zaključenih projektov digitalizacije kulturnih vsebin
222	C 4.5: Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – naložba 3: Ustvarjalni kuponi	Tarča	Število ustvarjalnih bonov, dodeljenih MSP
225	C 5.1: Odlične raziskave in razvoj v zdravstvenem sektorju – naložba 1: Javna podpora raziskavam in razvoju za prednostna področja medicine in sorodne družbene vede	Tarča	Potrditev vsaj štirih nacionalnih konzorcijev za raziskave in razvoj ter njihova vključitev v češki sistem za raziskave in razvoj kot nacionalni raziskovalni organi
233	C 6.1: Povečanje odpornosti zdravstvenega sistema – naložba 1: Ustanovitev centra za intenzivno medicino in optimizacija izobraževalnega sistema	Mejnik	Simulacijski center za intenzivno medicino, ki je začel delovati
235	C 6.1: Povečanje odpornosti zdravstvenega sistema – naložba 3: Gradnja centra za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino	Mejnik	Center za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino v celoti deluje
243	C 6.2: Nacionalni načrt za okrepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – naložba 3: Ustanovitev in razvoj centra za preprečevanje raka ter infrastrukturo za inovativno in podporno oskrbo na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial	Mejnik	Center za preprečevanje raka na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial
244	C 6.2: Nacionalni načrt za okrepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – naložba 3: Ustanovitev in razvoj centra za preprečevanje raka ter infrastrukturo za inovativno in podporno oskrbo na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial	Mejnik	Razširitev zmogljivosti za inovativno in podporno oskrbo na Inštitutu za boj proti raku Masaryk Memorial
263	C 2.10 cenovno dostopna stanovanja – reforma 1: Začetek veljavnosti Zakona o cenovno dostopnih stanovanjih	Mejnik	Veljavni zakon o cenovno dostopnih stanovanjih
278	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 4: Razvoj in posodobitev infrastrukture na področju varstva ogroženih otrok	Tarča	Pridobljena stanovanjska površina za ogrožene otroke – druga serija
319	C 7.3: Celovita reforma svetovanja v okviru vala prenove v Češki republiki (REPOWER EU) – reforma 1: Točke „vse na enem mestu“ za energetske skupnosti in prenove za energijsko učinkovitost	Mejnik	Ocena pilotnega delovanja treh točk „vse na enem mestu“ za energijo
326	C 7.4: Prilagajanje šol – spodbujanje zelenih znanj in spretnosti ter trajnostnosti na univerzah (REPOWEREU) – reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagajanje spreminjajočim se potrebam trga dela	Tarča	Vzpostavitev novih študijskih programov, novih tečajev v okviru obstoječih študijskih programov in tečajev vseživljenjskega učenja
334	C 7.5 Razogljičenje cestnega prometa (REPowerEU) – reforma 3: Izboljšanje regulativnega okvira za obnovljivi vodik	Mejnik	Revizija češke strategije za vodik – ukrepi za spodbujanje uporabe vodika
336	C 7.5 Razogljičenje cestnega prometa (REPowerEU) – reforma 4: Omogočitveni pogoji za infrastrukturo za brezemisijska alternativna goriva	Mejnik	Poenostavitev postopka izdaje dovoljenj za gradnjo električnih polnilnih postaj in oskrbovalnih postaj za vodik – dodatni ukrepi
338	C 7.5 Razogljičenje cestnega prometa (REPowerEU) – naložba 1: Razširjeni ukrep: Pomoč za nakup vozil – vozil (električnih, H2, koles) za zasebna podjetja	Tarča	Povečanje cilja 119 komponente 2.4
346	C 7.7 Poenostavitev postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj in opredelitev področij za razvoj obnovljivih virov energije (REPOWER EU) – reforma 2: Območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije	Tarča	Določitev območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije za razvoj vetrne in sončne energije
		Znesek obroka	1539264751 EUR

1.9.Deveti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Ključna točka/ciljni cilj	Ime
10	C 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike	Tarča	Dokončanje navedenih projektov, zaradi česar se je povečalo število izpolnjenih obrazcev, ki jih fizične in pravne osebe pošiljajo državnim organom na digitalni način (prek portalov ali digitalnih poštnih predalov)
17	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 1: Razvoj informacijskih sistemov	Mejnik	Uspešno delovanje integriranega sistema za tujce, ki zmanjšuje upravno breme za tujce in javne uslužbence
39	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – naložba 1: Gradnja visoko zmogljive povezave	Tarča	Dokončanje naslovnih točk, povezanih z zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN)
40	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – naložba 2: Pokrivanje koridorjev 5G in spodbujanje razvoja 5G	Tarča	Dokončanje izboljšane pokritosti signala 5G z izbranimi železniškimi koridorji
44	C 1.3: Visokozmogljiva digitalna omrežja – naložba 3: Podpora razvoju mobilne infrastrukture 5G na belih območjih z intenzivnimi naložbami na podeželju	Tarča	Dokončanje baznih postaj za signale 5G
61	C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativna zagonska podjetja in naložbe v novo tehnologijo 9: Sredstva za razvoj vnaprej določenih naložb, strateških digitalnih tehnologij in odcepljenih univerzitetnih podjetij	Mejnik	Ustanovitev sklada skladov in vlaganje treh določenih skladov (predsemenski skladi, strateške tehnologije in odcepljeni skladi)
104	C 2.2: Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb	Tarča	Zmanjšanje porabe energije
107	C 2.2: Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistemov javne razsvetljave	Tarča	Zmanjšanje porabe energije
109	C 2.2: Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 3: Izboljšanje energetske učinkovitosti javnih stavb	Tarča	Zmanjšanje porabe energije
112	C 2.3: Prehod na čistejše vire energije – naložba 1: Razvoj novih fotovoltaičnih virov energije	Tarča	Povečanje inštalirane zmogljivosti virov FVE
114	C 2.3: Prehod na čistejše vire energije – naložba 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja	Tarča	Prihranki primarne energije zaradi posodobitve distribucije toplote
116	C 2.4: Čista mobilnost – naložba 1: Gradnja infrastrukture za javni prevoz v mestu Praga	Tarča	Število kilometrov dinamične polnilne ceste za mesto Praga
122	C 2.4: Čista mobilnost – naložba 6: Pomoč za nakup vozil (baterijski trolejbusi in nizkopodni tramvaji) za javni prevoz v mestu Praga	Tarča	Število vozil (baterijski trolejbusi in nizkopodni tramvaji) za javni prevoz v mestu Praga
171	C 3.1: Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 1: Izvajanje revidiranega učnega načrta ter digitalnih znanj in spretnosti učiteljev	Tarča	Število šol, ki so prejele podporo za izvajanje novih učnih načrtov IT (digitalne spretnosti učiteljev in usmerjanje)
175	C 3.1: Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 2: Digitalna oprema za šole	Tarča	Število šol, podprtih s svetovanjem in mentorstvom v zvezi z opremo IT in notranjimi informacijskimi sistemi
177	C 3.2: Prilagoditev šolskih programov – reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela	Tarča	Število novih akreditiranih študijskih programov
178	C 3.2: Prilagoditev šolskih programov – reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela	Tarča	Število novih tečajev preusposabljanja in izpopolnjevanja
227	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 1: Podpiranje uvajanja inovacij v poslovni praksi	Tarča	Uvedba inovacij na področju proizvodov, postopkov ali organizacij
22	C 1.2: Digitalni sistemi javne uprave – naložba 2: Razvoj temeljnih registrov in zmogljivosti za e-upravo	Mejnik	Zagotavljanje storitev računalništva v oblaku javnim organom
180	C 3.2: Prilagoditev šolskih programov – naložba 1: Razvoj izbranih ključnih akademskih spomeniških območij	Tarča	Število kvadratnih metrov novega univerzitetnega območja
189	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 2: Povečanje zmogljivosti ustanov za varstvo otrok	Tarča	Število prenovljenih obstoječih ali na novo ustanovljenih predšolskih ustanov
190	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 2: Povečanje zmogljivosti ustanov za varstvo otrok	Tarča	Število novih predšolskih ustanov
191	C3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 2: Povečanje zmogljivosti ustanov za varstvo otrok	Tarča	Število novih mest v predšolskih ustanovah
195	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva	Tarča	T2: Število zgrajenih ali obnovljenih bivalnih, ambulantnih, sprejemnih, preventivnih in svetovalnih ustanov v skupnosti
230	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 4: Pomoč za raziskave in razvoj v sinergiji z okvirnim programom za raziskave in inovacije	Tarča	Raziskave in razvoj v sinergiji z okvirnim programom za raziskave in inovacije
238	C 6.2: Nacionalni načrt za okrepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih presejalnih programov	Tarča	Povečanje pokritosti ciljne populacije s presejalnim programom za odkrivanje debelega črevesa in danke
239	C 6.2: Nacionalni načrt za okrepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih presejalnih programov	Tarča	Število udeležencev novega programa za zgodnje odkrivanje pljučnega raka
241	C 6.2: Nacionalni načrt za okrepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – naložba 1: Gradnja in ustanovitev češkega onkološkega inštituta	Mejnik	Začetek delovanja češkega onkološkega inštituta
242	C 6.2: Nacionalni načrt za okrepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – naložba 2: Razvoj visoko specializirane onkološke in hematoonkološke oskrbe	Tarča	Število podprtih ustanov, ki zagotavljajo onkološko in hematoonkološko oskrbo
257	C 1.7: Digitalna preobrazba javne uprave – naložba 1: Poenotenje področij in vzpostavitev učne platforme	Mejnik	Posodobitev sistema projektiranja
258	C 1.7: Digitalna preobrazba javne uprave – naložba 2: Izboljšanje sistema upravljanja digitaliziranih storitev	Mejnik	Posodobitev upravljanja IKT v javni upravi
259	C 1.7: Digitalna preobrazba javne uprave – naložba 3: Ustanovitev kontaktnega centra za javno upravo	Mejnik	Delovanje kontaktnega centra javne uprave
260	C 1.7: Digitalna preobrazba javne uprave – naložba 4: Vzpostavitev centralne podatkovne infrastrukture	Mejnik	Operativno centralno podatkovno skladišče
262	C 2.9: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in boj proti suši – reforma 2: Oblikovanje krajinske politike in načrtovanje	Mejnik	Sprejetje celostne krajinske politike in načrtovanje
279	C 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 4: Razvoj in posodobitev infrastrukture na področju varstva ogroženih otrok	Tarča	Zmogljivost ustanov za ogrožene otroke
283	C 4.1: Sistemska podpora za javne naložbe – reforma 3: Finančna podpora za pripravo projektov v skladu s cilji EU	Tarča	Število projektov, pripravljenih za izvajanje
289	C 4.4: Izboljšanje učinkovitosti javne uprave – reforma 1: Povečati učinkovitost, usmerjenost v stranke in uporabo načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi	Mejnik	Informacijski sistem in akcijski načrt za boljše človeške vire v javni upravi
290	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 2: Podpora za sodelovanje na področju raziskav in razvoja (v skladu s strategijo pametne specializacije)	Tarča	Sodelovanje MSP z javno raziskovalno organizacijo v okviru nacionalnih strokovnih centrov
291	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 3: Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja	Tarča	Raziskave in razvoj na področju okolja
293	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 5: Pomoč za raziskave in razvoj v podjetjih v skladu z nacionalno strategijo RIS3	Tarča	Raziskave in razvoj v skladu s strategijo RIS3
295	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 6: Pomoč za raziskave in razvoj na področju prometa	Tarča	Raziskave in razvoj na področju prometa
297	C 5.2: Podpora za raziskave in razvoj v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 7: Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja	Tarča	Raziskave in razvoj na področju okolja
299	C 7.1: Infrastruktura za energijo iz obnovljivih virov in električno energijo (REPowerEU) – naložba 1: Posodobitev in digitalizacija regionalnih distribucijskih sistemov	Tarča	Zaključek naložb v posodobitev distribucijskih omrežij na Češkem
300	C 7.1: Infrastruktura za energijo iz obnovljivih virov in električno energijo (REPowerEU) – naložba 2: Razširjeni ukrep: Razvoj novih fotovoltaičnih virov energije	Tarča	Dokončanje nadaljnjih 224,7 MW inštalirane moči virov FVE
307	C 7.1: Infrastruktura za energijo iz obnovljivih virov in električno energijo (REPowerEU) – reforma 3 – podukrep 1 Izboljšanje preglednosti postopka priključitve na omrežje	Tarča	Dovoljenje za priključitev zmogljivosti obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na omrežje
308	C 7.1: Infrastruktura za energijo iz obnovljivih virov in električno energijo (REPowerEU) – reforma 3 – podukrep 2: Regulativne spodbude za operaterje elektroenergetskih omrežij za povečanje prožnosti omrežja	Mejnik	Objava novih tarifnih metodologij sistemskega operaterja prenosnega omrežja in operaterja distribucijskega sistema na spletni strani energetskega regulatorja
311	C 7.2 Podpora decentralizaciji in digitalizaciji energetskega sektorja (REPOWER EU) – naložba 1: Podatkovni center za električno energijo	Mejnik	Začetek delovanja centra za energetske podatke
314	C 7.2 Podpora decentralizaciji in digitalizaciji energetskega sektorja (REPOWER EU) – reforma 1: Energetske skupnosti	Mejnik	Smernice za energetske skupnosti
323	C 7.3: Celovita reforma svetovanja v okviru vala prenove na Češkem (REPOWER EU) – naložba 1: Zagotavljanje svetovalnih storitev gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju	Tarča	Zagotavljanje svetovalnih storitev gospodinjstvom, podjetjem in javnemu sektorju
330	C 7.5 Razogljičenje cestnega prometa (REPowerEU) – reforma 1: Nacionalni akcijski načrt za čisto mobilnost in cilji uvajanja za brezemisijsko mobilnost	Tarča	Povečanje števila registriranih brezemisijskih vozil
331	C 7.5 Razogljičenje cestnega prometa (REPowerEU) – reforma 1: Nacionalni akcijski načrt za čisto mobilnost in cilji uvajanja za brezemisijsko mobilnost	Mejnik	Podpora za pospešeno uvajanje infrastrukture za alternativna goriva
339	C 7.6 Elektrifikacija železniškega prometa (REPowerEU) – naložba 1: Elektrifikacija regije Brno	Tarča	Zaključek projekta elektrifikacije železniškega sistema „Electriification of Brno-Zastávka u Brna, 2. faza“
		Znesek obroka	983488992 EUR

2. Posojila

Obroki iz člena 2a(2) se organizirajo na naslednji način:

2.1. Prvi zahtevek za plačilo (podpora za posojilo):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Ključna točka/ciljni cilj

Ime

247

C1.2: Digitalni sistemi javne uprave—

Naložbe Nadaljnji del naložb v kibernetsko varnost

Mejnik

Objava razpisa v zvezi s krepitvijo informacijskih sistemov v skladu z zakonom št. 181/2014 zb. o kibernetski varnosti

254

C1.5: Digitalna preobrazba podjetij – naložba 4: Pomembni projekt skupnega evropskega interesa za mikroelektroniko in komunikacijske tehnologije

Mejnik

Podpis sporazumov nepovratnih sredstvih

Znesek obrokov

190898548 EUR

2.2. Drugi zahtevek za plačilo (podpora za posojilo):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Ključna točka/ciljni cilj

Ime

251

C 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativna zagonska podjetja in naložbe v novo tehnologijo 13: Sredstva za razvoj strateških tehnologij

Mejnik

Izvedbeni sporazum

264

C2.10 Naložbe v zvezi s cenovno dostopnimi stanovanji 1:

Koncesijski instrument za posojila

Mejnik

Sporazum o izvajanju

267

C2.10 Naložbe v zvezi s cenovno dostopnimi stanovanji 2:

Instrument podrejenega posojila

Mejnik

Sporazum o izvajanju

270

C2.10 Ccenovna stanovanja – Naložba 3:

Instrument za sovlaganje

Mejnik

Sporazum o izvajanju

Znesek obrokov

381797096 EUR