EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.10.2024
COM(2024) 485 final
2024/0268(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v skupnem odboru za spremljanje in pregled v okviru Sporazuma o prostovoljnem partnerstvu med Evropsko unijo in Kooperativno republiko Gvajano o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo v zvezi s pripravo poslovnika skupnega odbora za spremljanje in pregled ter delovnih postopkov za arbitražo
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki naj se v imenu Evropske unije (EU) zastopa v skupnem odboru za spremljanje in pregled v okviru Sporazuma o prostovoljnem partnerstvu med Evropsko unijo in Kooperativno republiko Gvajano (v nadaljnjem besedilu: Gvajana) o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v EU (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) v zvezi s pripravo poslovnika skupnega odbora za spremljanje in pregled ter delovnih postopkov za arbitražo.
2.Ozadje predloga
2.1.Sporazum o prostovoljnem partnerstvu med EU in Gvajano o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v EU
Cilj Sporazuma je zagotoviti, da so lesni proizvodi iz Sporazuma, ki so uvoženi iz Gvajane v EU, zakonito proizvedeni. V ta namen Sporazum določa shemo za izdajanje dovoljenj za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (v nadaljnjem besedilu: shema za izdajanje dovoljenj FLEGT), ki zajema postopke in zahteve, s katerimi se z dovoljenji FLEGT preverja in potrjuje zakonitost zadevnih proizvodov.
Sporazum je bil sklenjen v imenu EU s Sklepom Sveta (EU) 2023/904, veljati pa je začel 1. junija 2023.
2.2.Skupni odbor za spremljanje in pregled
Skupni odbor za spremljanje in pregled je ustanovljen v skladu s členom 20 in točko 1 Priloge X k Sporazumu ne le za pomoč pri upravljanju, spremljanju in pregledu Sporazuma, temveč tudi za upravljanje neodvisnega nadzora ter dialoga in izmenjave informacij med pogodbenicama. Skupnemu odboru za spremljanje in pregled sopredsedujeta predstavnik EU in predstavnik Gvajane, odločitve pa sprejemata soglasno. V skladu s členom 17(1) PEU in kot je izraženo v členu 3 Sklepa Sveta (EU) 2023/904, Unijo v skupnem odboru za spremljanje in pregled zastopa Komisija. Njegove posebne naloge so podrobno določene v Prilogi X k Sporazumu.
Skupni odbor za spremljanje in pregled deluje v skladu s poslovnikom, ki ga pripravi in sprejme, kot je določeno v členu 20(3) Sporazuma.
2.3.Delovni postopki za arbitražo
Pogodbenici si morata prizadevati za rešitev vseh sporov v zvezi z razlago in uporabo Sporazuma s posvetovanji in po potrebi z mediacijo. Če pogodbenici spora ne rešita s posvetovanji in mediacijo, lahko uporabita arbitražo. V ta namen morata ustanoviti arbitražni senat v skladu z arbitražnimi pravili Stalnega arbitražnega sodišča iz leta 2012. Odločitev arbitražnega senata je zavezujoča za pogodbenici, ki morata sprejeti vse potrebne ukrepe, da odločitev arbitražnega senata izpolnita v dobri veri.
Delovne postopke za arbitražo razvije in sprejme skupni odbor za spremljanje in pregled, kot je določeno v členu 26(5) Sporazuma.
2.4.Sklep, ki ga sprejme skupni odbor za spremljanje in pregled
Dvojni namen sklepa, ki ga sprejme skupni odbor za spremljanje in pregled, je:
1) pripraviti svoj poslovnik, tudi v zvezi z: (i) njegovo sestavo in predsedovanjem; (ii) zastopanjem pogodbenic; (iii) delovanjem sekretariata; (iv) organizacijo sestankov; (v) sodelovanjem zainteresiranih strani; (vi) postopkom odločanja za sprejemanje odločitev in priporočil; (vii) obsegom in delovanjem tehničnega odbora skupnega odbora za spremljanje in pregled ter (viii) vlogo in nalogami povezovalca;
2) pripraviti delovne postopke za arbitražo, tudi v zvezi z: (i) imenovanjem, izpodbijanjem in nadomeščanjem arbitrov; (ii) krajem arbitraže; (iii) vodenjem zaslišanj; (iv) veljavno zakonodajo in (v) postopkom odločanja za sprejetje odločitve arbitražnega sveta.
O poslovniku skupnega odbora za spremljanje in pregled ter delovnih postopkih za arbitražo se je podrobno razpravljalo z Gvajano v okviru skupnega odbora za spremljanje in pregled. Končno besedilo tega predloga je rezultat teh podrobnih razprav.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu EU
Skupni odbor za spremljanje in pregled bo sklep o določitvi svojega poslovnika in delovnih postopkov za arbitražo sprejel na naslednjem sestanku skupnega odbora za spremljanje in pregled po sprejetju tega sklepa Sveta.
Predlagani sklep Sveta določa stališče Unije o odločitvah, ki se sprejmejo v skupnem odboru za spremljanje in pregled, v zvezi s sprejetjem poslovnika skupnega odbora za spremljanje in pregled ter delovnih postopkov za arbitražo. Ta stališča, ki se zastopajo v imenu Unije, temeljijo na osnutkih sklepov skupnega odbora za spremljanje in pregled, ki so priloženi temu sklepu Sveta.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“.
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Skupni odbor za spremljanje in pregled je organ, ustanovljen s Sporazumom v smislu člena 218(9) PDEU.
Osnutek sklepa, ki naj bi ga skupni odbor za spremljanje in pregled sprejel, je akt s pravnim učinkom, saj ureja, kako morata pogodbenici Sporazuma sodelovati pri izvajanju Sporazuma. Ureja tudi možnost sprejetja sprememb prilog in način izvajanja arbitražnih postopkov.
Zlasti bo s sklepom o določitvi poslovnika Skupnega odbora določeno, kako bo skupni odbor deloval in kako bo vplival na sprejemanje odločitev, tudi v zvezi z izvajanjem Sporazuma. Poleg tega lahko delovni postopki za arbitražo vplivajo na oblikovanje odločitev arbitražnega senata, ki bodo zavezujoče za pogodbenici v skladu s členom 26(3) Sporazuma.
Osnutek sklepa ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep Sveta je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine akta, ki se sprejme, glede katerega naj bi se v imenu EU zastopalo stališče. Če ima ta akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora imeti sklep po členu 218(9) PDEU samo eno materialno pravno podlago, in sicer tisto, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina Sporazuma, na izvajanje katerega se nanašajo predvideni sklepi skupnega odbora za spremljanje in pregled, se nanašata na skupno trgovinsko politiko. Materialna pravna podlaga za predlagani sklep Sveta je zato prvi pododstavek člena 207(4) PDEU.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 207(4), prvi pododstavek, PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
5.OBJAVA AKTA, KI SE SPREJME
Ker bo sklep, ki ga bo sprejel skupni odbor za spremljanje in pregled, izvajal Sporazum, ga je po sprejetju primerno objaviti v Uradnem listu Evropske unije.
2024/0268 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v skupnem odboru za spremljanje in pregled v okviru Sporazuma o prostovoljnem partnerstvu med Evropsko unijo in Kooperativno republiko Gvajano o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo v zvezi s pripravo poslovnika skupnega odbora za spremljanje in pregled ter delovnih postopkov za arbitražo
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija je Sporazum o prostovoljnem partnerstvu med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU) in Republiko Gvajano (v nadaljnjem besedilu: Gvajana) o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) sklenila s Sklepom Sveta (EU) 2023/904, veljati pa je začel 1. junija 2023.
(2)V skladu s členom 20 in točko 1 Priloge X k Sporazumu se ustanovi skupni odbor za spremljanje in pregled ne le za pomoč pri upravljanju, spremljanju in pregledu Sporazuma, temveč tudi za upravljanje neodvisnega nadzora ter dialoga in izmenjave informacij med pogodbenicama.
(3)V skladu s členom 20(3) Sporazuma bi moral skupni odbor za spremljanje in pregled pripraviti svoj poslovnik.
(4)Če pogodbenici spora ne rešita s posvetovanji in mediacijo, lahko v skladu s členom 26(1) Sporazuma uporabita arbitražo.
(5)V skladu s členom 26(5) Sporazuma bi moral skupni odbor za spremljanje in pregled pripraviti delovne postopke za arbitražo.
(6)Skupni odbor za spremljanje in pregled bo na svojem naslednjem sestanku (četrti skupni odbor za spremljanje in pregled) sprejel sklep o določitvi svojega poslovnika in delovnih postopkov za arbitražo.
(7)Unija bi morala določiti stališče, ki se zastopa v zvezi s sprejetjem navedenega sklepa o določitvi poslovnika skupnega odbora za spremljanje in pregled ter delovnih postopkov za arbitražo.
(8)Stališče Unije v skupnem odboru za spremljanje in pregled temelji na osnutku sklepa skupnega odbora za spremljanje in pregled, ki je priložen temu sklepu Sveta –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1.
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na naslednjem sestanku skupnega odbora za spremljanje in pregled v okviru Sporazuma, temelji na osnutku sklepa skupnega odbora za spremljanje in pregled o njegovem poslovniku in delovnih postopkih za arbitražo, ki je priložen temu sklepu.
2.
Predstavniki Unije v skupnem odboru za spremljanje in pregled se lahko o manjših tehničnih spremembah osnutkov sklepov dogovorijo brez nadaljnjega sklepa Sveta.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.10.2024
COM(2024) 485 final
PRILOGA
k Predlogu
SKLEPA SVETA
o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v skupnem odboru za spremljanje in pregled v okviru Sporazuma o prostovoljnem partnerstvu med Evropsko unijo in Kooperativno republiko Gvajano o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo v zvezi s pripravo poslovnika skupnega odbora za spremljanje in pregled ter delovnih postopkov za arbitražo
SKLEP št. ………..
skupnega odbora za spremljanje in pregled o sprejetju poslovnika skupnega odbora za spremljanje in pregled iz člena 20 Sporazuma med EU in Gvajano
Skupni odbor za spremljanje in pregled,
ob upoštevanju Sporazuma med EU in Gvajano, ki je bil podpisan 15. decembra 2022 v Montrealu v Kanadi, veljati pa je začel 1. junija 2023, ter zlasti člena 20(3) Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
1.Skupni odbor za spremljanje in pregled sprejme svoj poslovnik in opravlja svoje funkcije, kot so opisane v Prilogi X k Sporazumu.
2.V skladu s členom 20(2) Sporazuma se poslovnik sprejme s soglasjem med pogodbenicama.
3.Poslovnik je zavezujoč za pogodbenici.
SKUPNI ODBOR ZA SPREMLJANJE IN PREGLED JE SKLENIL:
1.Poslovnik skupnega odbora za spremljanje in pregled je določen v Prilogi k temu sklepu.
2.Ta sklep začne veljati …
V/na …
PRILOGA
POSLOVNIK SKUPNEGA ODBORA ZA SPREMLJANJE IN PREGLED
Člen 1
Zastopanje pogodbenic
1.Skupni odbor za spremljanje in pregled sestavljajo predstavniki pogodbenic na ministrski ravni in/ali na ravni visokih uradnikov.
2.Predstavništvo EU v skupnem odboru za spremljanje in pregled vodi vodja delegacije Evropske unije v Gvajani (ali oseba, odgovorna za Gvajano), sestavlja pa ga največ deset predstavnikov iz Evropske komisije.
3.Predstavništvo Gvajane v skupnem odboru za spremljanje in pregled vodi minister za naravne vire, sestavlja pa ga največ deset predstavnikov, med katerimi so komisar za gozdove in uradniki ministrstva za naravne vire, ministrstva za finance, ministrstva za trgovino, ministrstva za delo, ministrstva za ameriške staroselce ter morebitnih drugih ministrstev ali vladnih agencij, kot je potrebno, in Komisije za gozdarstvo.
4.Vsaka pogodbenica sekretariat (iz člena 7) uradno obvesti o imenih, kontaktnih podatkih in funkcijah svojih predstavnikov v skupnem odboru za spremljanje in pregled. Šteje se, da imajo predstavniki pooblastilo za zastopanje pogodbenice, dokler pogodbenica sekretariata ne obvesti o novem predstavniku.
Člen 2
Predsedovanje
Skupnemu odboru za spremljanje in pregled skupaj predsedujeta minister za naravne vire v imenu Gvajane in vodja delegacije Evropske unije v Gvajani (ali oseba, odgovorna za Gvajano) v imenu EU. Predsednika lahko zastopata zadevna namestnika. Namestnik uresničuje vse pravice tega predsednika.
Člen 3
Opazovalci iz vrst zainteresiranih strani
1.Nacionalne zainteresirane strani v Gvajani iz civilne družbe, lokalnih in mednarodnih nevladnih organizacij, zasebnega sektorja in domorodnih ljudstev so povabljene, da se kot opazovalke udeležijo sestankov skupnega odbora za spremljanje in pregled ter tehničnega odbora skupnega odbora za spremljanje in pregled (v nadaljnjem besedilu: opazovalci iz vrst zainteresiranih strani), razen sej, za katere predsednika menita, da so namenjene samo predstavnikom pogodbenic.
2.Sekretariat povabi ustrezne nacionalne organizacije zainteresiranih strani iz civilne družbe, lokalnih in mednarodnih nevladnih organizacij, zasebnega sektorja in domorodnih ljudstev, da v skladu s svojimi postopki imenujejo/izvolijo svoje opazovalce in namestnike v skupni odbor za spremljanje in pregled ter tehnični odbor skupnega odbora za spremljanje in pregled za obdobje dveh let, in sicer:
-Civilna družba in nevladne organizacije (NVO), ki delujejo na področju zadev, povezanih z gozdovi ali okoljem: dva (2) opazovalca.
-Organizacije domorodnih ljudstev: dva (2) opazovalca.
-Zasebni sektor: dva (2) opazovalca.
3.Organizacije zainteresiranih strani sekretariat uradno obvestijo o imenih, organizaciji in kontaktnih podatkih imenovanih/izvoljenih opazovalcev ter njihovih namestnikov. Zainteresirane strani bodo s sekretariatom delile tudi postopek za izbor opazovalcev.
4.Opazovalci iz vrst zainteresiranih strani lahko sekretariatu predložijo dokumente v zvezi z določenimi točkami dnevnega reda najmanj sedem koledarskih dni pred sestankom skupnega odbora za spremljanje in pregled. Če sekretariat potrdi ustreznost in dodano vrednost predloženih dokumentov, jih označi z „v vednost“ in jih pošlje predstavnikom pogodbenic.
5.Opazovalci nimajo glasovalnih pravic ali kakršne koli vloge pri odločanju v zvezi z odločitvami in priporočili, ki jih sprejme skupni odbor za spremljanje in pregled ali eden od njegovih organov.
Člen 4
Tehnični odbor skupnega odbora za spremljanje in pregled
1.Skupnemu odboru za spremljanje in pregled pri opravljanju njegovih nalog pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic na ravni uradnikov (v nadaljnjem besedilu: tehnični odbor skupnega odbora za spremljanje in pregled).
2.Tehnični odbor skupnega odbora za spremljanje in pregled (v nadaljnjem besedilu: tehnični odbor) pripravlja sestanke in posvetovanja skupnega odbora za spremljanje in pregled, izvaja njegove odločitve, kadar je to ustrezno, ter na splošno zagotavlja njegovo kontinuiteto ter pravilno delovanje Sporazuma. Tehnični odbor prouči vse zadeve, ki mu jih predloži skupni odbor za spremljanje in pregled, pa tudi vse druge zadeve, ki se lahko pojavijo pri vsakodnevnem izvajanju Sporazuma.
3.Tehničnemu odboru skupaj predsedujeta vodja delegacije Evropske unije v Gvajani (ali oseba, odgovorna za Gvajano) in komisar za gozdove ali njuna namestnika.
4.Predstavniki EU v tehničnem odboru so uradniki iz delegacije Evropske unije v Gvajani in Evropske komisije.
5.Predstavniki Gvajane v tehničnem odboru so uradniki iz:
-ministrstva za naravne vire,
-ministrstva za finance,
-gvajanske komisije za gozdarstvo,
-katerega koli drugega ministrstva ali agencije, ki je pomembna za izvajanje Sporazuma.
6.Tehnični odbor se sestaja redno in najmanj pred vsakim sestankom skupnega odbora za spremljanje in pregled.
7.Če se tehnični odbor sestane neodvisno od sestanka skupnega odbora za spremljanje in pregled, povezovalec pripravi skupni zapisnik s povzetkom razprav, ki ga podpišeta predsednika. Sekretariat deli zapisnik s predsednikoma skupnega odbora za spremljanje in pregled.
8.Skupni odbor za spremljanje in pregled zagotavlja upravno podporo tehničnemu odboru.
9.Tehnični odbor smiselno uporablja ta poslovnik.
10.Tehnični odbor nima pristojnosti odločanja, lahko pa svoja priporočila predloži skupnemu odboru za spremljanje in pregled.
Člen 5
Pododbori skupnega odbora za spremljanje in pregled
1.V skladu s členom 3.11 Priloge V k Sporazumu lahko pogodbenici po potrebi ustanovita pododbore skupnega odbora za spremljanje in pregled, ki bodo obravnavali posebna področja, povezana z izvajanjem Sporazuma. Skupni odbor za spremljanje in pregled določi namen, sestavo, trajanje, naloge in delovne metode takšnih pododborov. Pogodbenici imenujeta svoje predstavnike v pododborih in o tem obvestita sekretariat. Vsa ustrezna korespondenca, dokumenti in obvestila med kontaktnimi točkami vsakega pododbora se pošljejo tudi sekretariatu.
2.Skupni odbor za spremljanje in pregled na vsakem rednem sestanku od vsakega pododbora prejme poročilo o njegovih dejavnostih in napredku, vključno s priporočili skupnemu odboru za spremljanje in pregled glede pregleda in ustreznih ukrepov.
3.Pododbori smiselno uporabljajo ta poslovnik, razen če se s skupnim odborom za spremljanje in pregled dogovorijo drugače.
4.Pododbori ne bodo imeli pristojnosti odločanja, lahko pa predložijo priporočila skupnemu odboru za spremljanje in pregled.
Člen 6
Strokovnjaki in izvajalski subjekti
1.Predsednika lahko priložnostno povabita strokovnjake k udeležbi na sestankih tehničnega odbora in/ali skupnega odbora za spremljanje in pregled ter pododborov, da zagotovijo informacije o posebnih temah, in le za dele sestanka, na katerih se razpravlja o takih posebnih temah.
2.Predsednika se lahko dogovorita, da priložnostno povabita subjekte, ki so vključeni v izvajanje Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: izvajalski subjekti), k udeležbi na sestankih tehničnega odbora skupnega odbora za spremljanje in pregled in/ali sestankih skupnega odbora za spremljanje in pregled ter pododborov ali njihovih delov, kadar je ustrezno, da zagotovijo informacije in najnovejše podatke ter prejmejo smernice in nasvete o svojih dejavnostih in prispevku k izvajanju Sporazuma in doseganju njegovih ciljev.
Člen 7
Sekretariat
1.Uradnik delegacije Evropske unije v Gvajani in uradnik gvajanske komisije za gozdarstvo skupaj delujeta kot sekretariat skupnega odbora za spremljanje in pregled (v nadaljnjem besedilu: sekretariat). Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico uradno obvesti o imenu, funkciji/položaju in kontaktnih podatkih uradnika, ki je član sekretariata. Šteje se, da ta uradnik še naprej deluje kot član sekretariata za pogodbenico vse do datuma, na katerega pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o novem članu.
2.Sekretariat zagotavlja upravno podporo skupnemu odboru za spremljanje in pregled, tehničnemu odboru ter pododborom, ki jih ustanovi skupni odbor za spremljanje in pregled.
3.Sekretariatu pri opravljanju njegovih nalog pomaga povezovalec iz člena 8.
Člen 8
Povezovanje
1.Skupni odbor za spremljanje in pregled uporablja storitve neodvisne in nepristranske osebe, ki omogoča interakcije, dialog in razprave v zvezi z izvajanjem Sporazuma tako med pogodbenicama kot tudi med pogodbenicama in zainteresiranimi stranmi (v nadaljnjem besedilu: povezovalec).
2.Naloge povezovalca vključujejo naslednje:
-Podporo pri vseh zadevah, povezanih z organizacijo sestankov skupnega odbora za spremljanje in pregled, tehničnega odbora in pododborov, vključno z dnevnim redom, povabili, logistiko in vsemi drugimi zadevami, ki jih zahteva sekretariat.
-Omogočanje razprav na sestankih skupnega odbora za spremljanje in pregled, tehničnega odbora in pododborov, vodenje zapiskov razprav in predložitev osnutka povzetka/skupnega zapisnika ali povzetka razprav, kako je ustrezno.
-V sodelovanju s pogodbenicama opredeli vse ustrezne zainteresirane strani in po potrebi pomaga pri postopkih za imenovanje/izvolitev predstavnikov kot opazovalcev iz vrst zainteresiranih strani.
-Pomoč pri pripravi letnega poročila o izvajanju sporazuma o prostovoljnem partnerstvu.
-Opredelitev morebitnih težav v zvezi z izvajanjem skupnega izvedbenega okvira in/ali sporazuma o prostovoljnem partnerstvu na splošno ter poročanje o tem sekretariatu.
-Zagotavljanje podpore na zahtevo v zvezi z vprašanji, povezanimi s financiranjem in usklajevanjem donatorjev.
-Opredelitev morebitnih težav v zvezi s sinergijami z drugimi ustreznimi pobudami, med drugim vključno s partnerstvom za gozdove med Gvajano in EU ter REDD+, ter poročanje o njih sekretariatu.
-Odgovarjanje na vse zahteve sekretariata in/ali predsednikov skupnega odbora za spremljanje in pregled, tehničnega odbora in pododborov.
3.Povezovalec deluje pod vodstvom in nadzorom sekretariata, ki je stalno obveščen o njegovih dejavnostih.
Člen 9
Dokumenti
Kadar posvetovanja skupnega odbora za spremljanje in pregled in/ali tehničnega odbora temeljijo na pisnih spremnih dokumentih, sekretariat te dokumente oštevilči in razpošlje kot dokumente skupnega odbora za spremljanje in pregled ter jih navede v povzetku in/ali skupnem zapisniku.
Člen 10
Korespondenca
1.Predstavnika pogodbenic, odgovorna za uradno obveščanje o izvajanju Sporazuma, sta vodja delegacije Evropske unije v Gvajani za EU (ali oseba, odgovorna za Gvajano) in minister, pristojen za finance, za Gvajano, kot je določeno v členu 22(1) Sporazuma.
2.Vsa korespondenca, naslovljena na skupni odbor za spremljanje in pregled, se posreduje sekretariatu. Sekretariat bo obvestil o tem, kakšni načini predložitve so mogoči, na primer pisna korespondenca, elektronska pošta in drugo.
3.Sekretariat zagotovi, da se korespondenca, naslovljena na skupni odbor za spremljanje in pregled, posreduje predsednikoma in po potrebi razpošlje kot dokumenti iz člena 9 predstavnikoma pogodbenic. Sekretariat korespondenco katerega koli od predsednikov pošlje prejemnikom, po potrebi pa jo tudi oštevilči in posreduje drugi pogodbenici.
4.Vsaka od pogodbenic pošlje vso ustrezno dokumentacijo sekretariatu vsaj 14 koledarskih dni pred naslednjim sestankom skupnega odbora za spremljanje in pregled.
Člen 11
Sestanki
1.Skupni odbor za spremljanje in pregled se sestaja najmanj dvakrat letno, kot je določeno v členu 20(4) Sporazuma, ali na zahtevo katere koli pogodbenice.
2.Izjemoma in če se pogodbenici strinjata, lahko sestanki skupnega odbora za spremljanje in pregled, tehničnega odbora in pododborov potekajo virtualno/prek videokonference.
3.Vsak sestanek skupnega odbora za spremljanje in pregled skliče sekretariat, in sicer na dan in na kraju, o katerih se dogovorita pogodbenici. Sekretariat obvesti predstavnike pogodbenic o sestanku najpozneje 28 koledarskih dni pred začetkom sestanka, če se pogodbenici ne dogovorita drugače.
4.Pogodbenici najpozneje 14 koledarskih dni pred začetkom sestanka uradno obvestita sekretariat skupnega odbora za spremljanje in pregled o predvideni sestavi delegacij, ki se bodo udeležile sestanka.
Člen 12
Dnevni red sestankov
1.Sekretariat pripravi začasni dnevni red vsakega sestanka na podlagi predlogov pogodbenic. Tega se skupaj z ustrezno dokumentacijo pošlje predsednikoma najpozneje 21 koledarskih dni pred začetkom sestanka.
2.Sekretariat mora prejeti dopolnitve ali spremembe začasnega dnevnega reda najpozneje 14 koledarskih dni pred začetkom sestanka, če je skupaj z zahtevo za dopolnitve ali spremembe prejel tudi vsa ustrezna dokazila.
3.Skupni odbor za spremljanje in pregled na začetku vsakega sestanka sprejme dnevni red. Za uvrstitev točk, ki niso na začasnem dnevnem redu, na dnevni red je potrebno soglasje pogodbenic.
4.Sekretariat lahko ob soglasju predsednikov skrajša roke iz odstavkov 1 in 2, da se upoštevajo zahteve posameznih zadev.
Člen 13
Povzetek
1.Povezovalec pripravi osnutek zapisnika vsakega sestanka.
2.Zapisnik praviloma povzema vsako točko dnevnega reda in po potrebi navaja:
(a)dokumente, predložene skupnemu odboru za spremljanje in pregled;
(b)vse izjave, za katere sta se predsednika dogovorila, da se vključijo;
(c)sklepe v zvezi s posebnimi točkami dnevnega reda. Sklepi odražajo rezultate razprave o določeni temi. Lahko so povezani s priporočili ali ne;
(d)priporočila, sprejeta v skladu s členom 14; in
(e)sklepe, sprejete v skladu s členom 14.
3.Zapisnik vsebuje tudi seznam udeležencev sestanka.
4.Predsednika odobrita in podpišeta zapisnik na koncu sestanka (v nadaljnjem besedilu: povzetek). Sekretariat pogodbenicama posreduje en izvirnik teh verodostojnih dokumentov.
5.Tehnični odbor skupnega odbora za spremljanje in pregled, ki se sestaja neodvisno od skupnega odbora za spremljanje in pregled, izda svoj zapisnik, v katerem povzame razprave o vsaki točki dnevnega reda. Te razprave bodo vključene v ustrezne sestanke skupnega odbora za spremljanje in pregled.
Povzetek se objavi.
Člen 14
Odločitve in priporočila
1.Skupni odbor za spremljanje in pregled lahko sprejme odločitve in/ali priporočila v zvezi z vsemi zadevami, za katere tako določa Sporazum. Kot je določeno v členu 20(2) Sporazuma, se odločitve in priporočila sprejemajo soglasno.
2.Odločitve in/ali priporočila so za pogodbenici zavezujoča in začnejo veljati po zaključku ustreznih notranjih postopkov vsake pogodbenice.
3.Skupni odbor za spremljanje in pregled lahko v obdobju med sestanki sprejema odločitve ali priporočila po pisnem postopku, če se pogodbenici s tem strinjata. Pisni postopek se izvede z izmenjavo not med pogodbenicama. Predsednika sta pooblaščena za izmenjavo takšnih not in za potrditev dogovora o kakršni koli odločitvi, če je to potrebno. Rok za pisni postopek je največ 21 koledarskih dni, v katerem mora druga pogodbenica sporočiti morebitne pridržke ali spremembe.
Pogodbenica lahko v 21 dneh po prejemu pisnega postopka od druge pogodbenice pisno zahteva, da se predlog obravnava na naslednjem sestanku skupnega odbora za spremljanje in pregled. Taka zahteva samodejno začasno ustavi pisni postopek.
Za predlog, o katerem ni bilo izraženih pridržkov v roku, ki je bil določen za pisni postopek, se šteje, da ga je skupni odbor za spremljanje in pregled sprejel.
Sprejeti predlogi se zabeležijo v povzetku naslednjega sestanka skupnega odbora za spremljanje in pregled.
4.Odločitve ali priporočila skupnega odbora za izvajanje Sporazuma se naslovijo kot „Odločitev“ oziroma „Priporočilo“, naslovu pa sledi zaporedna številka, datum sprejetja in opis njegovega predmeta urejanja. V vsaki odločitvi je določen datum njenega začetka veljavnosti.
5.Odločitve in priporočila, ki jih sprejme skupni odbor za spremljanje in pregled, se overijo tako, da se da vsaki pogodbenici na voljo verodostojna kopija, ki sta jo podpisala predsednika skupnega odbora za spremljanje in pregled.
Člen 15
Jeziki
1.Uradni jezik skupnega odbora za spremljanje in pregled je angleščina.
2.Če ni določeno drugače, posvetovanja skupnega odbora za spremljanje in pregled temeljijo na dokumentih in predlogih, ki so pripravljeni v angleščini.
Člen 16
Obveščanje javnosti in zaupnost
1.Če ni odločeno drugače, sestanki skupnega odbora za spremljanje in pregled niso javni.
2.Kadar pogodbenica skupnemu odboru za spremljanje in pregled, tehničnemu odboru in pododborom predloži informacije, ki se štejejo za zaupne v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, pogodbenici navedene informacije obravnavata kot zaupne.
3.Vsaka pogodbenica se lahko odloči za objavo sklepov in priporočil odbora za spremljanje in pregled v svojem uradnem glasilu.
Člen 17
Stroški
1.Vsaka pogodbenica krije vse svoje stroške v zvezi z osebjem, potovanjem in bivanjem ter poštnimi in telekomunikacijskimi storitvami, nastale zaradi udeležbe na sestankih skupnega odbora za spremljanje in pregled, tehničnega odbora in pododborov.
2.Pogodbenici si bosta prizadevali enakomerno porazdeliti stroške v zvezi z organizacijo sestankov in razmnoževanjem dokumentov. V zvezi s tem bodo potekale ad hoc razprave med pogodbenicama.
Člen 18
Misije na terenu
Če katera od pogodbenic zahteva, da se izvede misija na terenu v zvezi s Sporazumom, se pogodbenici dogovorita o nalogah in pristojnostih ter časovnem načrtu misije.
Člen 19
Mediacija
1.Vsaka pogodbenica lahko kadar koli zahteva, da pogodbenici začneta postopek mediacije. Zahteva mora biti dovolj podrobna, da jasno predstavi obravnavano vprašanje in pomisleke pogodbenice pritožnice. Kadar pogodbenica zahteva mediacijo v skladu z odstavkom 1, druga pogodbenica prouči to zahtevo in pisno odgovori v sedmih koledarskih dneh od zahteve. Če ta pogoj ni izpolnjen, se šteje, da je bila zahteva za mediacijo zavrnjena.
2.Kadar se pogodbenici dogovorita, da uporabita mediacijo v skladu s členom 25(4) Sporazuma, skupaj izbereta mediatorja na začetku postopka mediacije in najpozneje v 14 koledarskih dneh po prejemu odgovora na zahtevo za mediacijo. Če tega ne storita, lahko pogodbenici generalnega sekretarja Stalnega arbitražnega sodišča skupaj zaprosita, da v sedmih dneh imenuje mediatorja.
3.Mediator ni državljan nobene od pogodbenic, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Mediator neodvisno in nepristransko pomaga pogodbenicama pri njunem prizadevanju, da bi dosegli mirno rešitev spora. Mediator se bo ravnal po načelih objektivnosti, poštenosti in pravičnosti, pri čemer bo med drugim upošteval pravice in obveznosti pogodbenic ter okoliščine spora, vključno z morebitnimi preteklimi praksami med pogodbenicama. Mediator lahko postopek mediacije izvede na način, ki se mu zdi primeren glede na okoliščine primera, želje, ki jih lahko izrazita pogodbenici, vključno z vsemi zahtevami pogodbenice, da mediator posluša ustne izjave, ter morebitne posebne potrebe po hitri rešitvi spora.
4.Mediator lahko organizira sestanke med pogodbenicama, se posvetuje z obema skupaj ali vsako posebej, za pomoč ali nasvet zaprosi ustrezne strokovnjake in zainteresirane strani ter zagotovi vso dodatno podporo, ki jo zahtevata pogodbenici.
5.Od mediatorja se pričakuje, da bo pogodbenicama podal svoje mnenje v 45 koledarskih dneh od njegovega imenovanja. Pogodbenici lahko zaprosita za podaljšanje roka, če obstaja zadostna utemeljitev.
6.Ob upoštevanju mnenja mediatorja si pogodbenici prizadevata doseči obojestransko zadovoljivo rešitev v 30 koledarskih dneh od uradnega obvestila o mnenju mediatorja. Do sprejetja dokončnega dogovora lahko pogodbenici proučita morebitne začasne rešitve.
7.Rešitev lahko sprejme skupni odbor za spremljanje in pregled. Pogodbenici se lahko odločita, da namesto, da bi sklicali skupni odbor za spremljanje in pregled, uporabita pisni postopek v skladu s členom 15(3) sedanje priloge. Sporazumne rešitve se dajo na voljo javnosti, razen če se pogodbenici ne odločita drugače. Vendar različica, ki je sporočena javnosti, ne sme vsebovati podatkov, ki jih ena ali druga pogodbenica šteje za zaupne.
8.Mediator pogodbenicama v pisni obliki predloži osnutek poročila o dejanskem stanju, ki vsebuje kratek povzetek obravnavanega vprašanja in vse obojestransko zadovoljive rešitve, ki predstavljajo končni izid postopka, vključno z morebitnimi vmesnimi rešitvami. Mediator pogodbenicama omogoči, da v 15 dneh predložita pripombe na osnutek poročila. Po proučitvi pripomb, ki sta jih pogodbenici predložili v določenem roku, mediator pogodbenicama v 15 dneh predloži končno poročilo o dejanskem stanju v pisni obliki. Poročilo o dejanskem stanju ne sme vsebovati nobene razlage Sporazuma.
9.Postopek se konča:
(a) na datum sprejetja sporazumne rešitve, dosežene med pogodbenicama;
(b) ko mediator po posvetovanju s pogodbenicama predloži pisno izjavo, da nadaljnja prizadevanja v okviru mediacije ne bi bila koristna, in sicer na datum predložitve te izjave;
(c) na datum pisne izjave ene od pogodbenic po proučitvi rešitev, ki sta jih skupaj obravnavali v okviru postopka mediacije, in po proučitvi mnenja mediatorja, in sicer na datum predložitve te izjave. Taka izjava ne sme biti objavljena pred iztekom obdobja, določenega v odstavku 7; ali
(d) na datum sklenitve dogovora med pogodbenicama v kateri koli fazi postopka.
10.Kadar sta se pogodbenici dogovorili o sporazumni rešitvi, vsaka od njiju sprejme potrebne ukrepe za izvajanje rešitve v predpisanem roku. Pogodbenica, ki izvaja sporazumno rešitev, v predpisanem roku pisno obvesti drugo pogodbenico o vseh postopkih ali vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izvedbo sporazumne rešitve.
11.Pogodbenici si bosta prizadevali enakomerno porazdeliti stroške v zvezi s postopkom mediacije. V zvezi s tem bodo potekale ad hoc razprave med pogodbenicama.
Člen 20
Spremembe prilog
1.Če želi ena od pogodbenic spremeniti določbe prilog k Sporazumu, o tem ustrezno uradno obvesti skupni odbor za spremljanje in pregled ter v ta namen predloži svoj predlog.
2.Skupni odbor za spremljanje in pregled lahko od tehničnega odbora skupnega odbora za spremljanje in pregled zahteva, da predlog prouči ter izrazi svoje mnenje in predloge. Skupni odbor za spremljanje in pregled lahko ustanovi pododbor za podporo tehničnemu odboru skupnega odbora za spremljanje in pregled pri tem delu.
3.Skupni odbor za spremljanje in pregled lahko na predlog ene pogodbenice ter ob upoštevanju mnenja in predlogov tehničnega odbora skupnega odbora za spremljanje in pregled sprejme sklep o spremembi prilog v skladu s členom 27(3) Sporazuma in členom 14 tega poslovnika.
Člen 21
Spremembe poslovnika
Skupni odbor za spremljanje in pregled lahko sprejme sklepe o spremembi tega poslovnika v skladu s členom 14 tega poslovnika.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.10.2024
COM(2024) 485 final
PRILOGA
k Predlogu
SKLEPA SVETA
o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v skupnem odboru za spremljanje in pregled v okviru Sporazuma o prostovoljnem partnerstvu med Evropsko unijo in Kooperativno republiko Gvajano o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo v zvezi s pripravo poslovnika skupnega odbora za spremljanje in pregled ter delovnih postopkov za arbitražo
SKLEP št. ………..
skupnega odbora za spremljanje in pregled o sprejetju delovnih postopkov za arbitražo iz člena 26 Sporazuma med Evropsko unijo in Gvajano
Skupni odbor za spremljanje in pregled,
ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo in Gvajano, ki je bil podpisan 15. decembra 2022 v Montrealu v Kanadi, veljati pa je začel 1. junija 2023, ter zlasti člena 26 Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
Sporazum določa, da skupni odbor za spremljanje in pregled sprejme delovne postopke za arbitražo —
SKUPNI ODBOR ZA SPREMLJANJE IN PREGLED JE SKLENIL:
1.Delovni postopki za arbitražo v primeru reševanja sporov v skladu s Sporazumom se sprejmejo, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.
2.Ta sklep začne veljati ….
V/na: …,
PRILOGA
DELOVNI POSTOPKI ZA ARBITRAŽO
Oddelek I. Uvodne določbe
Člen 1
Področje uporabe
1.Ti delovni postopki za arbitražo dopolnjujejo in pojasnjujejo Sporazum o prostovoljnem partnerstvu med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Kooperativno republiko Gvajano (v nadaljnjem besedilu: Gvajana), zlasti člen 26 Sporazuma o arbitraži.
2.Namen teh delovnih postopkov za arbitražo je omogočiti pogodbenicama, da spore v zvezi z razlago in uporabo tega sporazuma, do katerih lahko pride med njima, rešujeta z uporabo arbitražnega mehanizma.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V teh delovnih postopkih za arbitražo se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
-„arbitražni senat“ pomeni senat, ustanovljen v skladu s členom 26(1) Sporazuma,
-„arbiter“ pomeni člana arbitražnega senata,
-„tožeča pogodbenica“ pomeni pogodbenico, ki zahteva imenovanje arbitražnega senata na podlagi člena 26(1) Sporazuma,
-„tožena pogodbenica“ pomeni drugo pogodbenico,
-„predstavnik pogodbenice“ pomeni zaposlenega ali posameznika, ki ga pogodbenica imenuje kot svojega zastopnika v sporu na podlagi Sporazuma,
-„dan“ pomeni koledarski dan, če ni navedeno drugače,
-„tretja oseba“ pomeni pogodbenico, ki ni v sporu, vendar sodeluje v arbitražnem postopku,
-„Mednarodni urad“ pomeni Mednarodni urad Stalnega arbitražnega sodišča,
-„pravila Stalnega arbitražnega sodišča“ pomeni pravila arbitražnega sodišča iz leta 2012, ki so veljavna od 17. decembra 2012, vključno z vsemi naknadnimi spremembami,
-„organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča“ pomeni organ Stalnega arbitražnega sodišča, za katerega je v pravilih Stalnega arbitražnega sodišča določeno, da je odgovoren za imenovanje arbitrov v skladu s pravili Stalnega arbitražnega sodišča.
Člen 3
Pravo, ki se uporablja
1.Arbitražni senat uporablja Sporazum, kot se razlaga v skladu z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb ter drugimi pogodbami, pravili in načeli mednarodnega prava, ki so pomembni za spor in se uporabljajo med pogodbenicama.
2.Ne glede na odstavek 1 lahko arbitražni senat, kadar se v sporu, predloženem v arbitražo, pojavi vprašanje v zvezi z razlago in uporabo določbe Sporazuma, opredeljene s sklicevanjem na določbo notranjega prava pogodbenice, kot dejstvo ustrezno upošteva notranje pravo pogodbenice. Pri tem arbitražni senat upošteva prevladujočo razlago notranjega prava, kot jo določijo sodišča ali organi navedene pogodbenice. Kakršna koli razlaga notranjega prava, ki jo poda arbitražni senat, ni zavezujoča za sodišča ali organe navedene pogodbenice.
Člen 4
Uradna obvestila
1.Vsi zahtevki, uradna obvestila, pisna stališča ali drugi dokumenti arbitražnega senata se obenem pošljejo obema pogodbenicama ter, kadar je to primerno in ustrezno, Mednarodnemu uradu.
Vsi zahtevki, obvestila, pisna stališča ali drugi dokumenti pogodbenice, ki so naslovljeni na arbitražni senat, se v kopiji obenem pošljejo tudi drugi pogodbenici ter, kadar je to primerno in ustrezno, Mednarodnemu uradu.
Vsi zahtevki, uradna obvestila, pisna stališča ali drugi dokumenti pogodbenice, ki so naslovljeni na drugo pogodbenico, se v kopiji obenem pošljejo arbitražnemu senatu ter, kadar je to primerno in ustrezno, Mednarodnemu uradu.
2.Vsakršno uradno obvestilo iz prvega odstavka se pošlje po elektronski pošti ali po potrebi po katerem koli drugem komunikacijskem sredstvu, s katerim je mogoče dokazati, da je bila pošta poslana. Če ni dokazano nasprotno, se šteje, da je bilo tako uradno obvestilo prejeto na dan pošiljanja.
3.V skladu s členom 22 Sporazuma se vsa uradna obvestila za Gvajano naslovijo na ministra, pristojnega za finance, za Unijo pa na vodjo delegacije Unije v Gvajani.
4.Manjše pisne napake v zahtevkih, uradnih obvestilih, pisnih stališčih ali drugih dokumentih v zvezi s postopkom arbitražnega senata se lahko popravijo s predložitvijo novega dokumenta, v katerem so spremembe jasno razvidne.
5.Če je zadnji dan za predložitev dokumenta državni praznik v Gvajani ali Uniji, se šteje, da je bil dokument predložen prvi naslednji delovni dan.
Člen 5
Predstavniki
Pogodbenici lahko v skladu z njunimi notranjimi pravili in postopki zastopajo ali jima pomagajo osebe po njuni izbiri. Imena in naslove teh oseb je treba pisno sporočiti drugi pogodbenici, vključno s tem, ali gre za imenovanje za namene pomoči ali zastopanja.
Oddelek II. Ustanovitev arbitražnega senata
Člen 6
Imenovanje arbitrov
1.Pogodbenici ob upoštevanju odstavka 5 imenujeta vsaka po enega arbitra. Tako imenovana arbitra izbereta tretjega arbitra, ki bo deloval kot predsedujoči arbiter arbitražnega senata.
2.Če v 30 dneh po prejemu uradnega obvestila pogodbenice o imenovanju arbitra druga pogodbenica prve ne obvesti, koga je imenovala za arbitra, lahko prva pogodbenica od Mednarodnega urada zahteva, da imenuje drugega arbitra. Organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča čim prej imenuje drugega arbitra.
3.Če se arbitra v 30 dneh po imenovanju drugega arbitra ne dogovorita o izboru tretjega arbitra, lahko pogodbenici v skladu z odstavkom 5 zahtevata, da Mednarodni urad imenuje tretjega arbitra v skladu z veljavnimi pravili Stalnega arbitražnega sodišča. Organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča čim prej imenuje tretjega arbitra. Organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča pri imenovanju uporabi naslednji postopek:
(a) organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča pošlje vsaki pogodbenici enak seznam, na katerem so vsaj tri imena;
(b) vsaka pogodbenica lahko v 15 dneh po prejemu tega seznama izbriše ime ali imena na njem, ki jim nasprotuje, preostala imena pa oštevilči po prednostnem vrstnem redu in seznam vrne Mednarodnemu uradu, ne da bi v kopijo dodala drugo pogodbenico;
(c) po izteku navedenega roka organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča imenuje tretjega arbitra izmed odobrenih imen na seznamih, ki jih je prejel, in v skladu s prednostnim vrstnim redom, ki sta ga določili pogodbenici;
(d) če imenovanja iz kakršnega koli razloga ni mogoče opraviti v skladu s tem postopkom, lahko organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča imenuje tretjega arbitra po lastni presoji.
4.Pogodbenici in organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča lahko pri imenovanju arbitrov izberejo osebe, ki so člani Stalnega arbitražnega sodišča.
5.Pogodbenici in organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča pri imenovanju ne izberejo oseb, ki so člani, uradniki ali drugi uslužbenci institucij Unije, vlade države članice Unije ali vlade Gvajane.
Člen 7
Arbitražni senat ni ustanovljen
Če arbitražni senat ni ustanovljen v skladu s členom 6, organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča na zahtevo katere koli pogodbenice ustanovi arbitražni senat, pri čemer lahko prekliče morebitna predhodna imenovanja in imenuje vsakega od arbitrov ter enega izmed njih imenuje za predsedujočega arbitra. Organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča lahko, kadar meni, da je to ustrezno, ponovno imenuje prejšnje kandidate.
Člen 8
Neodvisnost in imuniteta arbitrov
1.Arbitri so neodvisni in nepristranski, delujejo v svoji individualni pristojnosti ter ne sprejemajo navodil nobene organizacije ali vlade.
2.Kadar se z osebo vzpostavi neposreden stik v zvezi z njenim morebitnim imenovanjem za arbitra, ta pogodbenicama in organu za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča razkrije vse okoliščine, ki bi lahko vzbudile utemeljene dvome o njeni nepristranskosti ali neodvisnosti. Arbiter od svojega imenovanja in ves čas trajanja arbitražnega postopka pogodbenicama ter Mednarodnemu uradu in drugim arbitrom nemudoma razkrije vse okoliščine, ki bi lahko vzbudile utemeljene dvome o njegovi nepristranskosti ali neodvisnosti.
3.Arbitri imajo imuniteto pred sodnimi postopki v Uniji in Gvajani za dejanja ali opustitve v zvezi z arbitražo.
Člen 9
Enostranski stiki
1.Arbitražni senat se ne sestane s pogodbenico oziroma ne komunicira z njo v odsotnosti druge pogodbenice.
2.Noben arbiter ne sme v odsotnosti drugih arbitrov z eno oziroma obema pogodbenicama razpravljati o nobenem vidiku zadeve v postopku.
Člen 10
Zamenjava arbitra
1.V primeru smrti ali odstopa arbitra med arbitražnim postopkom se imenuje ali izbere nadomestni arbiter v skladu s postopkom iz člena 6, ki se uporablja za imenovanje ali izbor arbitra, ki se zamenja.
2.Če arbiter ni dejaven ali pravno ali dejansko ne more opravljati svojih funkcij, se uporabi postopek za izločitev in zamenjavo arbitra iz člena 11.
3.V primeru zamenjave arbitra se postopek nadaljuje v fazi, v kateri je zamenjani arbiter prenehal opravljati svoje funkcije, razen če arbitražni senat odloči drugače.
Člen 11
Zahteva za izločitev arbitrov
1.Vsaka pogodbenica lahko zahteva izločitev arbitra, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo utemeljene dvome o njegovi nepristranskosti ali neodvisnosti.
2.Pogodbenica lahko zahteva izločitev arbitra, ki ga je imenovala, le iz razlogov, s katerimi se seznani po imenovanju.
3.Pogodbenica, ki namerava zahtevati izločitev arbitra, pošlje uradno obvestilo o zahtevi za izločitev v 30 dneh po tem, ko je bila pogodbenica, ki zahteva izločitev, uradno obveščena o imenovanju tega arbitra, ali v 30 dneh po tem, ko se je navedena pogodbenica seznanila z okoliščinami, ki bi lahko vzbudile utemeljene dvome o nepristranskosti ali neodvisnosti arbitra.
4.Uradno obvestilo o zahtevi za izločitev se pošlje drugi pogodbenici, arbitru, čigar izločitev se zahteva, ostalim članom arbitražnega senata in Mednarodnemu uradu. V uradnem obvestilu o zahtevi za izločitev se navedejo razlogi za zahtevo za izločitev.
5.Kadar pogodbenica zahteva izločitev arbitra, se lahko vse pogodbenice strinjajo z zahtevo za izločitev. Arbiter lahko po zahtevi za izločitev tudi odstopi s funkcije. To v nobenem primeru ne pomeni priznavanja veljavnosti razlogov za zahtevo za izločitev.
6.Če se druga pogodbenica v 15 dneh od datuma uradnega obvestila o zahtevi za izločitev ne strinja s to zahtevo ali če arbiter, čigar izločitev se zahteva, ne odstopi, se lahko pogodbenica, ki zahteva izločitev, odloči, da nadaljuje s postopkom za izločitev. V tem primeru v 30 dneh od datuma uradnega obvestila o zahtevi za izločitev za odločitev glede te zahteve zaprosi organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča.
7.Organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča lahko pri sprejemanju odločitve o zahtevi za izločitev navede razloge za odločitev, razen če se pogodbenici dogovorita, da se razlogi ne navedejo. Če organ za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča vztraja pri izločitvi, se imenuje ali izbere nadomestni arbiter v skladu s postopkom iz člena 6, ki se uporablja za imenovanje ali izbiro arbitra, ki se zamenja.
Oddelek III. Arbitražni postopek
Člen 12
Splošne določbe
1.Arbitražni senat izvede arbitražo na način, za katerega meni, da je ustrezen, pod pogojem, da se pogodbenici obravnavata enako in da ima vsaka pogodbenica v ustrezni fazi postopka razumno možnost, da predstavi svoje stališče. Arbitražni senat pri izvajanju svoje diskrecijske pravice vodi postopek tako, da se izogne nepotrebnim zamudam in stroškom ter zagotovi pošten in učinkovit postopek za rešitev spora.
2.Odločitev arbitražnega senata je za Unijo in Gvajano dokončna in zavezujoča.
3.Unija in Gvajana v celoti objavita odločitve arbitražnega senata, pri tem pa upoštevata varstvo zaupnih informacij.
Člen 13
Kraj arbitraže
4.Kraj arbitraže je Haag, razen če je dogovorjeno drugače.
5.Arbitražni senat se lahko sestane na katerem koli kraju, za katerega meni, da je primeren za pregled blaga, drugega premoženja ali dokumentov. Pogodbenici se o tem pravočasno obvesti, da sta lahko navzoči pri takem inšpekcijskem pregledu.
Člen 14
Zaupnost
1.Vsaka pogodbenica in arbitražni senat vse informacije, ki jih druga pogodbenica predloži arbitražnemu senatu in jih označi kot zaupne, obravnavajo kot take. Kadar pogodbenica arbitražnemu senatu predloži pisno stališče, ki vključuje zaupne informacije, v 15 dneh predloži tudi stališče brez zaupnih informacij, ki ga je mogoče razkriti javnosti.
2.Ti postopki pogodbenici v ničemer ne preprečujejo, da javnosti razkrije lastna stališča. Dokler se postopki ne zaključijo, pogodbenica ne razkrije nobenih informacij, ki jih je druga pogodbenica označila kot zaupne.
3.Arbitražni senat se sestane za zaprtimi vrati, ko stališče in argumenti pogodbenice vsebujejo zaupne informacije. Pogodbenici ohranjata zaupnost zaslišanj arbitražnega senata, kadar zaslišanja potekajo za zaprtimi vrati.
Člen 15
Delovanje arbitražnega senata
1.Predsedujoči arbiter predseduje vsem sestankom arbitražnega senata. Arbitražni senat lahko na predsedujočega arbitra prenese pooblastilo za sprejemanje administrativnih in postopkovnih odločitev.
2.Arbitražni senat lahko opravlja svoje dejavnosti z uporabo katerih koli sredstev, tudi telefona, elektronske pošte, telefaksa ali računalniških povezav.
3.Posvetovanj arbitražnega senata se lahko udeležijo le arbitri, arbitražni senat pa lahko dovoli, da se posvetovanj udeležijo tudi njihovi pomočniki.
4.Oblikovanje odločitev ali poročil je v izključni pristojnosti arbitražnega senata in prenos pristojnosti ni dovoljen.
5.Če arbitražni senat meni, da je treba spremeniti kateri koli rok za postopek ali da je potrebna kakršna koli druga postopkovna ali upravna prilagoditev, pogodbenici po posvetovanju z njima pisno obvesti o razlogih za spremembo ali prilagoditev in o novem roku ali prilagoditvi, ki sta potrebna.
Člen 16
Časovni okvir arbitraže
1.Arbitražni senat čim prej, ko je mogoče, po svoji ustanovitvi in po tem, ko pozove pogodbenici, naj izrazita svoja stališča, določi okvirni časovni razpored arbitraže. Arbitražni senat lahko kadar koli potem, ko je pozval pogodbenici, naj izrazita svoja stališča, podaljša ali skrajša to obdobje.
2.Vsaka pogodbenica lahko v desetih dneh po ustanovitvi arbitražnega senata predloži obrazloženo zahtevo o nujnosti zadeve. Arbitražni senat v tem primeru odloči o nujnosti zahteve v 15 dneh od prejema take zahteve.
Člen 17
Organizacijski sestanek
1.Pogodbenici se sestaneta z arbitražnim senatom v 30 dneh po njegovi ustanovitvi, da se določijo zadeve, ki se pogodbenicama ali arbitražnemu senatu zdijo primerne, vključno s: (a) honorarji in stroški, ki se plačajo arbitrom; (b) pristojnostmi arbitražnega senata; ter (c) časovnim razporedom postopkov.
2.Razen kadar se pogodbenici dogovorita drugače, ima arbitražni senat naslednje pristojnosti: (a) ob upoštevanju ustreznih določb Sporazuma, ki jih navedeta pogodbenici, preučiti zadevo, predloženo v zahtevku za ustanovitev arbitražnega senata; (b) raziskati skladnost zadevnega ukrepa z določbami iz Sporazuma; ter (c) sprejeti odločitev.
Člen 18
Pisna stališča
Tožeča pogodbenica predloži svoja pisna stališča najpozneje deset dni po ustanovitvi arbitražnega senata. Tožena pogodbenica predloži pisno stališče najpozneje 20 dni po datumu prejema pisnega stališča tožeče pogodbenice.
Člen 19
Zaslišanja
1.Na podlagi časovnega razporeda, ki se določi na organizacijskem sestanku, predsedujoči arbiter po posvetovanju s pogodbenicama in drugimi arbitri obvesti pogodbenici o datumu, uri in kraju zaslišanja. V skladu z odstavkom 6 pogodbenica, na ozemlju katere poteka zaslišanje, te informacije javno objavi.
2.Arbitražni senat lahko skliče dodatna zaslišanja, če se pogodbenici s tem strinjata.
3.Vsi arbitri so navzoči med celotnim zaslišanjem.
4.Ne glede na to, ali je zaslišanje javno ali ne, se zaslišanja lahko udeležijo naslednje osebe: Udeležba je pogojena s predhodnim soglasjem pogodbenic.
(a)predstavniki pogodbenic;
(b)svetovalci, pomočniki in upravno osebje arbitrov;
(c)strokovnjaki, ki jih določi arbitražni senat;
(d)priče;
(e)tretje osebe.
5.Vsaka pogodbenica najpozneje sedem dni pred datumom zaslišanja arbitražnemu senatu in drugi pogodbenici predloži seznam imen oseb, ki bodo na zaslišanju v imenu navedene pogodbenice ustno predstavile argumente, ter drugih predstavnikov, ki se bodo udeležili zaslišanja, in prič, ki bodo pričale na zaslišanju.
6.Zaslišanja arbitražnega senata so javna, razen če se arbitražni senat na lastno pobudo ali na zahtevo pogodbenic odloči drugače.
7.Arbitražni senat se ob posvetovanju s pogodbenicama odloči o ustreznih logističnih ureditvah in postopkih za zagotovitev, da se javna zaslišanja vodijo učinkovito. Ti postopki lahko vključujejo uporabo prenosa v živo prek spleta ali televizije zaprtega kroga.
8.Arbitražni senat opravi zaslišanje, kot je navedeno v nadaljevanju, ter zagotovi, da imata tožeča pogodbenica in tožena pogodbenica na razpolago enako količino časa pri argumentih in protiargumentih:
Argument:
(a) argument tožeče pogodbenice;
(b) argument tožene pogodbenice.
Protiargument:
(a) odgovor tožeče pogodbenice;
(b) replika tožene pogodbenice.
9.Arbitražni senat lahko kadar koli med zaslišanjem naslovi vprašanja na katero koli pogodbenico ali pričo.
10.Arbitražni senat poskrbi za pripravo zapisnika zaslišanja, ki se v sedmih dneh po zaslišanju pošlje pogodbenicama. Pogodbenici lahko predložita pripombe v zvezi z zapisnikom, arbitražni senat pa lahko upošteva te pripombe.
11.Vsaka pogodbenica lahko v desetih dneh po datumu zaslišanja predloži dopolnilno pisno stališče glede katerega koli vprašanja, ki se je pojavilo med zaslišanjem.
Člen 20
Neizpolnjevanje obveznosti
1.Če se ena od pogodbenic ne udeleži zaslišanja, o katerem je bila ustrezno uradno obveščena v okviru teh postopkov, in za svojo neudeležbo ne predloži utemeljenega razloga, lahko arbitražni senat nadaljuje z arbitražo.
2.Če ena od pogodbenic, od katere se ustrezno zahteva, da predloži dokazne dokumente, tega ne stori v danem roku in za to ne navede utemeljenega razloga, lahko arbitražni senat sprejme odločitev na podlagi dokazov, ki so mu predloženi.
Člen 21
Pisna vprašanja
1. Arbitražni senat lahko kadar koli med postopkom predloži pisna vprašanja eni ali obema pogodbenicama. Vsa vprašanja, ki se predložijo eni od pogodbenic, se v kopiji pošljejo tudi drugi pogodbenici.
2.Vsaka pogodbenica izvod svojih odgovorov na vprašanja arbitražnega senata predloži drugi pogodbenici. Druga pogodbenica ima možnost, da predloži pisne pripombe na odgovore pogodbenice v sedmih dneh od prejema tega izvoda.
Člen 22
Tretje osebe
1.Razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, lahko arbitražni senat sprejema nezahtevana pisna stališča fizičnih oseb, povezanih z eno od pogodbenic, ali pravnih oseb s sedežem na ozemlju katere od pogodbenic, ki so neodvisne od vlad pogodbenic, če za stališča velja naslednje:
(a) arbitražni senat jih prejme v desetih dneh od datuma ustanovitve arbitražnega senata;
(b) so neposredno pomembna za dejanska ali pravna vprašanja, ki jih proučuje arbitražni senat;
(c)vsebujejo opis osebe, ki stališče predloži, vključno z njenim državljanstvom, če gre za fizično osebo, oziroma sedežem, vrsto dejavnosti, pravnim statusom, splošnimi cilji in virom financiranja, če gre za pravno osebo; in
(d)v njih je opredeljen interes te osebe v arbitražnem postopku.
2.Stališča se predložijo pogodbenicama, da izrazita svoje pripombe. Pogodbenici lahko arbitražnemu senatu predložita pripombe v 15 dneh od te predložitve.
3.Arbitražni senat v svoji odločitvi navede vsa stališča, ki jih je prejel v skladu z odstavkom 1 tega člena. Arbitražni senat v svojem poročilu ni dolžan obravnavati argumentov iz takšnih predloženih stališč.
4.Kadar se arbitražni senat odloči, da bo v svojem poročilu obravnaval argumente iz predloženih stališč, mora upoštevati tudi morebitne pripombe pogodbenic v skladu z odstavkom 2 tega člena.
Člen 23
Strokovnjaki
1.Arbitražni senat lahko imenuje enega ali več strokovnjakov, ki mu pisno poročajo o posebnih vprašanjih, ki jih določi senat. Izvod pristojnosti strokovnjaka, ki ga določi arbitražni senat, se pošlje pogodbenicama.
2.Arbitražni senat po prejemu poročila strokovnjaka pošlje izvod pogodbenicama, ki imata možnost, da pisno izrazita svoje mnenje o poročilu. Pogodbenica ima pravico, da preuči vse dokumente, na katerih temelji poročilo strokovnjaka.
3.Na zahtevo katere koli pogodbenice se lahko strokovnjaka po predložitvi poročila zasliši na zaslišanju, na katerem imata pogodbenici možnost, da strokovnjaku zastavljata vprašanja. Na tem zaslišanju lahko katera koli pogodbenica predstavi priče iz vrst strokovnjakov, da pričajo o spornih točkah.
Oddelek IV. Odločitve arbitražnega senata
Člen 24
Sklepi
Arbitražni senat si prizadeva za sprejemanje vseh sklepov s soglasjem. Če sklepa ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov.
Člen 25
Oblika odločitev
1.Odločitev je pisna in zajema ugotovitve o dejstvih, uporabo ustreznih določb Sporazuma ter argumente za ugotovitve in zaključke.
2.Odločitev vsebuje podpise arbitrov ter navedbo datuma njene izdaje in kraja arbitraže. Če kateri koli od arbitrov ne podpiše, se v odločitvi navede razlog, zaradi katerega manjkajo ti podpisi.
Člen 26
Razlaga odločitve
1.V 30 dneh po prejemu odločitve lahko katera koli pogodbenica z obvestilom drugi pogodbenici in organu za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča od arbitražnega senata zahteva razlago odločitve.
2.Razlaga se poda pisno v 30 dneh od prejema zahteve. Razlaga je del odločitve, pri čemer se po potrebi uporabljajo določbe členov 15 in 25.
Člen 27
Popravek odločitve
1.V 30 dneh od prejema odločitve lahko katera koli pogodbenica z obvestilom drugi pogodbenici in organu za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča od arbitražnega senata zahteva, da v odločitvi popravi vsakršne napake pri izračunu, vsebinske ali tipkarske napake ali podobne napake ali izpuste. Arbitražni senat pa lahko takšne popravke izvede na lastno pobudo v 30 dneh od obvestila o odločitvi.
2.Vsi popravki so v pisni obliki in so del odločitve, pri čemer se po potrebi uporabljajo določbe členov 15 in 25.
Člen 28
Dodatna odločitev
1.V 30 dneh po prejemu odločitve lahko katera koli pogodbenica z obvestilom drugi pogodbenici in organu za imenovanje Stalnega arbitražnega sodišča od arbitražnega senata zahteva, da sprejme dodatno odločitev glede zahtevkov, ki so bili predstavljeni v arbitražnem postopku, vendar niso bili vključeni v odločitev.
2.Če arbitražni senat meni, da je zahteva za dodatno odločitev upravičena, in meni, da je opustitev mogoče popraviti brez nadaljnjih zaslišanj ali dokazov, sprejme dodatno odločitev v 30 dneh po prejemu zahteve.
3.V primeru sprejetja dodatne odločitve se po potrebi uporabljata člena 15 in 25.
Člen 29
Izpolnitev odločitve arbitražnega senata
1.Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za izpolnitev odločitve arbitražnega senata v dobri veri. Pogodbenici se v desetih dneh od uradnega obvestila o odločitvi arbitražnega senata dogovorita o razumnem roku za izpolnitev odločitve arbitražnega senata. Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti glede razumnega roka za izpolnitev odločitve arbitražnega senata, katera koli pogodbenica od prvotnega arbitražnega senata pisno zahteva, da določi dolžino razumnega obdobja in hkrati o tem uradno obvesti drugo pogodbenico v skladu z odstavkom 7. Razumno obdobje se lahko podaljša s soglasjem EU in Gvajane.
2.Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti glede združljivosti katerega koli ukrepa z odločitvijo arbitražnega senata, lahko pogodbenica od arbitražnega senata pisno zahteva, da odloči o tej zadevi. Arbitražni senat uradno obvesti o svoji odločitvi v 90 dneh ali v nujnih primerih v 45 dneh od vložitve zahteve.
V primeru, da se prvotni arbitražni senat ali nekateri arbitri ne morejo ponovno sestati, da bi obravnavali zahtevo, se ustanovi nov arbitražni senat, kakor je določeno v členu 6. Rok za uradno obvestilo o odločitvi je 60 dni od datuma ustanovitve novega arbitražnega senata.
3.Če arbitražni senat odloči, da pogodbenica ni izpolnila odločitve arbitražnega senata, določi nov rok za izpolnitev odločitve.
Če pogodbenica še naprej ne izpolnjuje odločitve arbitražnega senata, je druga pogodbenica upravičena, da potem, ko uradno obvesti toženo pogodbenico, začasno prekine izvajanje Sporazuma v skladu s členom 28 Sporazuma. Vsaka začasna prekinitev izvajanja je sorazmerna s kršitvijo zadevne obveznosti, pri čemer se upoštevajo resnost kršitve in zadevne pravice, kadar prekinitev izvajanja temelji na dejstvu, da tožena pogodbenica še vedno ne izpolnjuje odločitve arbitražnega senata.
Vsaka prekinitev izvajanja je začasna in se uporablja le, dokler pogodbenica ne izpolni odločitve arbitražnega senata ali dokler se pogodbenici ne dogovorita o drugačni rešitvi spora.
4.Pogodbenica skupni odbor za spremljanje in pregled in drugo pogodbenico uradno obvesti o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega senata, in o svoji zahtevi za odpravo prekinitve izvajanja, ki jo je uporabila druga pogodbenica.
5.Če se pogodbenici v 45 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila ne dogovorita o tem, ali pogodbenica s priglašenim ukrepom izpolnjuje odločitev arbitražnega senata, lahko katera koli pogodbenica pisno zahteva od arbitražnega senata, da odloči o tej zadevi. Taka zahteva se hkrati uradno sporoči drugi pogodbenici.
V primeru, da se prvotni arbitražni senat ali nekateri arbitri ne morejo ponovno sestati, da bi obravnavali zahtevo, se ustanovi nov arbitražni senat, kakor je določeno v členu 6. Arbitražni senat svojo odločitev sporoči pogodbenicama in skupnemu odboru za spremljanje in pregled v 75 dneh od vložitve zahteve.
6.V primeru, da se prvotni arbitražni senat ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, da bi obravnavali zahtevo iz odstavka 2, se ustanovi nov arbitražni senat, kakor je določeno v členu 6. V tem primeru je rok za uradno obvestilo o odločitvi novega arbitražnega senata 90 dni od datuma ustanovitve novega arbitražnega senata.
Člen 30
Rešitev spora ali drugi razlogi za prekinitev arbitraže
1.Če se pogodbenici dogovorita o rešitvi spora pred sprejetjem odločitve, arbitražni senat izda odredbo za prekinitev arbitražnega postopka ali, če tako zahtevata obe pogodbenici in senat to sprejme, zabeleži rešitev spora v obliki arbitražne odločitve pod dogovorjenimi pogoji. Arbitražnemu senatu ni treba navesti razlogov za odločitev pod dogovorjenimi pogoji.
2.Če pred sprejetjem odločitve nadaljevanje arbitražnega postopka postane nemogoče ali neučinkovito iz katerega koli drugega razloga, ki ni naveden v odstavku 1, arbitražni senat obvesti pogodbenici, da namerava izdati odredbo, razen če pogodbenica predloži utemeljene razloge za ugovor. Pogodbenici nato začneta posvetovanja, da bi rešili spor.
Oddelek V. Stroški
Člen 31
Stroški
1.Arbitražni senat v svoji odločitvi določi stroške arbitraže. Izraz "stroški" vključuje le:
(a)honorarje arbitražnega senata, ki se navedejo ločeno za vsakega arbitra in jih določi arbitražni senat v skladu z dnevnimi honorarji, o katerih se dogovorita pogodbenici ob imenovanju arbitrov;
(b) potne in druge stroške arbitrov;
(c)stroške strokovnega svetovanja in druge pomoči, ki jo potrebuje arbitražni senat;
(d)potne in druge stroški prič, če te stroške odobri arbitražni senat.
2.Stroške arbitraže načeloma krije neuspešna pogodbenica. Vendar lahko arbitražni senat vse take stroške razdeli med pogodbenici, če ob upoštevanju okoliščin primera ugotovi, da je porazdelitev razumna.
3.Arbitražni senat ne sme zaračunati dodatnih pristojbin za razlago, popravek ali dopolnitev svoje odločitve.
Člen 32
Polog za stroške
1.Arbitražni senat lahko ob svoji ustanovitvi od vsake pogodbenice zahteva, da položi enak znesek kot predplačilo za stroške iz člena 31.
2.Arbitražni senat lahko med arbitražnim postopkom od pogodbenic zahteva dodatne pologe.
3.Če zahtevani pologi niso v celoti plačani v 30 dneh od prejema zahteve, arbitražni senat obvesti pogodbenici, da lahko katera koli izmed njiju izvede zahtevano plačilo. Če se tako plačilo ne izvede, lahko arbitražni senat odredi prekinitev izvajanja ali prekinitev arbitražnega postopka.
4.Arbitražni senat po sprejetju odločitve obračuna pologe, prejete od pogodbenic, in neporabljena sredstva vrne pogodbenicama.