EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.9.2024

COM(2024) 426 final

2024/0234(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovitvi izredne makrofinančne pomoči Ukrajini

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

EU odločno podpira Ukrajino, katere prihodnost je v EU. EU podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter je neomajno zavezana zagotavljanju politične, finančne, gospodarske, humanitarne, vojaške in diplomatske podpore 1 . Glede na stopnjevanje ruske agresije je treba hitro ukrepati, da se Ukrajini zagotovi dostop do virov, ki jih nujno potrebuje. Namen tega predloga je pred koncem tega leta zagotoviti vzpostavitev novega mehanizma za mobilizacijo sredstev za Ukrajino, predlog pa predvideva tudi izredno makrofinančno pomoč za obravnavanje teh nujnih potreb.

Rusija je 24. februarja 2022 začela obsežno vojaško invazijo na Ukrajino, ki ima uničujoče posledice za Ukrajino in njeno prebivalstvo. Rusija je z nedavno eskalacijo svoje brutalne vojne agresije proti Ukrajini potrdila svojo pripravljenost, da bo kršila temeljne pravice Ukrajine do neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter uničila sposobnost preživetja te države. Pogum, hrabrost in odločenost ukrajinskega ljudstva, da brani svojo državo, si zaslužijo globoko spoštovanje in hvaležnost.

EU je skupaj s svojimi državami članicami nedvoumno obsodila dejanja Rusije in Ukrajini ponudila edinstveno podporo. EU, njene države članice in evropske finančne institucije so Ukrajini in njenemu prebivalstvu od izbruha vojne skupaj zagotovile obsežno pomoč v višini 118 milijard EUR. To odraža zavezanost EU, da Ukrajini pomaga tako dolgo in tako intenzivno, kot bo to potrebno.

Vendar so se zaradi okrepljene ruske agresije potrebe Ukrajine po financiranju povečale. Jasno je, da bodo potrebni dodatni viri financiranja EU in mednarodne skupnosti. Potrebe Ukrajine po financiranju za leto 2025 bodo presegle obstoječe projekcije Mednarodnega denarnega sklada (MDS), katerega četrti pregled programa MDS je predvideval, da se bo vojna končala do konca leta 2024. Ta predpostavka se zdi vse manj verjetna, nedavno sprejeti proračunski načrt Ukrajine, pripravljen v sodelovanju z MDS, pa potrebam države po financiranju za leto 2025 dodaja predvidenih dodatnih 12 milijard USD, kar skupaj znaša 38 milijard USD. Čeprav Ukrajina izvaja ukrepe za povečanje prihodkov in zmanjšanje nenujnih odhodkov, je zdaj malo možnosti za nadaljnje zmanjšanje ali domače ukrepe za obravnavanje dodatnih potreb. Nadaljnja splošna zvišanja davkov bi lahko škodovala gospodarski dejavnosti, ki je že izpostavljena dodatnemu tveganju zaradi nenehnih napadov na ključno energetsko in drugo infrastrukturo ter pomanjkanja delovne sile zaradi stalnega razseljevanja ljudi in mobilizacije vojakov. Hitra finančna podpora je bistvena za pomoč Ukrajini pri ohranjanju temeljnih državnih funkcij, zagotavljanju makroekonomske stabilnosti in sanaciji kritične infrastrukture. Te potrebe še povečujejo znatne potrebe za srednjeročno okrevanje in obnovo.

Voditelji skupine G7 so v izjavi z vrha z dne 14. junija 2024 2 ponovno potrdili svojo odločenost, da bodo Ukrajini še naprej zagotavljali vojaško, proračunsko in humanitarno podporo ter podporo pri obnovi. V ta namen so napovedali začetek posojil Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov (Extraordinary Revenue Acceleration Loans for Ukraine), da bi ji do konca leta 2024 dali na voljo približno 50 milijard USD dodatnih sredstev.

Danes predstavljeni predlog pomeni korak naprej, saj zagotavlja, da se lahko nadaljnja podpora Ukrajini omogoči s skupnim pristopom mednarodne skupnosti. To bo mogoče z vzpostavitvijo mehanizma, ki Ukrajini zagotavlja podporo pri servisiranju in odplačevanju posojil partneric skupine G7 skupaj z novim izrednim posojilom EU v okviru makrofinančne pomoči.

Uporaba izrednih prihodkov za podporo posojil Ukrajini

V okviru sankcij, ki jih je EU uvedla proti Rusiji zaradi njenega delovanja v Ukrajini, so sredstva ruske centralne banke, ki jih imajo finančne institucije v državah članicah, od februarja 2022 imobilizirana 3 . Sredstva v EU v vrednosti približno 210 milijard EUR predstavljajo večino tako imobiliziranih sredstev na svetu. Prepoved transakcij s temi sredstvi ustvarja izredno in nepričakovano akumulacijo denarnih sredstev v bilancah stanja centralnih depotnih družb 4 . Glede na raven obrestnih mer so bili ti izredni prihodki ocenjeni na 4–5 milijard EUR letno.

Ti nepričakovani in izredni prihodki ne pomenijo državnega premoženja in jih v skladu z veljavnimi pravili tudi po koncu imobilizacije ni treba dati na voljo ruski centralni banki. Ker izvirajo iz izvajanja omejevalnih ukrepov 5 , centralne depotne družbe ne morejo pričakovati, da bodo imele koristi od njih.

V Sklepu Sveta (SZVP) 2024/577 6 so določeni ukrepi, ki se uporabljajo od 15. februarja 2024 in ki določajo pravila za ločevanje izrednih prihodkov, ki izvirajo iz imobilizacije. Maja 2024 so sledili ukrepi za uporabo posledičnega čistega dobička v korist Ukrajine 7 . Trenutno se uporabljajo v obliki finančnega prispevka za podporo vojaškim ciljem in ciljem obnove. Omejevalni ukrepi Unije trenutno določajo, da se 90 % finančnega prispevka dodeli evropskemu mirovnemu instrumentu, 10 % pa instrumentu za Ukrajino. To odraža nujne vojaške potrebe Ukrajine. Vendar zadevna pravila o omejevalnih ukrepih omogočajo spremembo te dodelitve.

Mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino

Evropski svet je junija 2024 pozval Komisijo, visokega predstavnika in Svet, naj nadaljujejo delo za zagotovitev dodatnih sredstev za Ukrajino do konca leta. V skladu z rezultati vrha skupine G7 bi bilo to v obliki posojil, ki bi se servisirala in odplačala s prihodnjimi tokovi izrednih prihodkov. Evropski svet je jasno poudaril, da je namen te strukture omogočiti servisiranje in odplačilo ne le posojil EU, temveč tudi posojil drugih partneric skupine G7. Evropski svet je tudi sklenil, da bi morala ruska sredstva ostati imobilizirana, dokler Rusija ne konča vojne agresije proti Ukrajini in ji ne nadomesti škode, ki jo je povzročila vojna. To pomeni zavezo, da se ohrani imobilizacija sredstev in s tem pobiranje finančnega prispevka, zbranega z izrednimi dobički, ki nudi vir sredstev za servisiranje in odplačevanje posojil Ukrajine, dokler ne bo za odplačilo posojil na voljo nadomestilo Rusije. 

Sedanji predlog bo podpiral partnerice skupine G7 pri izdajanju posojil Ukrajini vzporedno z izrednim posojilom EU v okviru makrofinančne pomoči, da bi dosegli skupni znesek, predviden na vrhu skupine G7. Natančneje, s tem predlogom bi se vzpostavil mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, ki bi Ukrajini zagotovil nepovratno finančno podporo za pomoč pri odplačevanju posojil partneric skupine G7. Odplačevanje posojil bi bilo podprto s prihodki iz prihodnjih tokov izrednih dobičkov, ki izvirajo iz imobiliziranih sredstev Rusije v Uniji, odprto pa bi bilo tudi za druge vire, vključno z izrednimi prihodki, ustvarjenimi v drugih zadevnih jurisdikcijah.

Finančna pomoč EU Ukrajini

Ta predlog bo dopolnil podporo, ki se že izvaja. EU, njene države članice in evropske finančne institucije so skupaj zagotovile več kot 118 milijard EUR nepovratnih sredstev in posojil za podporo ukrajinskim vojnim prizadevanjem in njenemu gospodarstvu, s čimer so pomagale ohraniti osnovne storitve ter zagotovile zgodnjo obnovo, humanitarno pomoč in pomoč tistim, ki bežijo pred vojno. EU v okviru vojaške pomoči prek evropskega mirovnega instrumenta zagotavlja 6,1 milijarde EUR vojaške podpore, ki se bo v letu 2024 povečala s prihodki od imobiliziranih ruskih sredstev. Od skupnega zneska je bilo več kot 45 milijard EUR zagotovljenih ali zajamčenih iz proračuna EU v obliki proračunske podpore ter humanitarne in nujne pomoči. To vključuje 25,2 milijarde EUR izplačil v okviru štirih ukrepov makrofinančne pomoči za pomoč Ukrajini pri obravnavi nujnih potreb po financiranju in 12,2 milijarde EUR izplačil do sedaj v okviru instrumenta za Ukrajino.

Znatna makrofinančna pomoč EU Ukrajini v letih 2022 in 2023 je pomembno prispevala k makroekonomski stabilnosti Ukrajine. Stabilizacija javnih financ je Ukrajini omogočila ohranitev osnovnih storitev za njeno prebivalstvo in sprostitev sredstev za nujno vojaško obrambo pred rusko agresijo. Prispevala je tudi k napredku pri izvajanju ključnih gospodarskih reform. Dokazani rezultati Ukrajine pri reformah so v letu 2024 utrli pot sprejetju instrumenta za Ukrajino v vrednosti 50 milijard EUR, srednjeročnega instrumenta, ki Ukrajini zagotavlja stalen, predvidljiv in prožen vir financiranja do leta 2027, hkrati pa zagotavlja, da Ukrajina nadaljuje bistvene reforme, zlasti v okviru njene poti pristopa k Uniji. V zvezi s tem so ukrajinski organi sprejeli načrt za Ukrajino, krovni program reform za obdobje 2024–2027. Financiranje v okviru instrumenta bo Ukrajini pomagalo ohraniti delovanje uprave, zagotoviti osnovne javne storitve ter podpreti okrevanje in obnovo. Načrt za Ukrajino vsebuje ključne reforme in naložbe, ki lahko spodbudijo trajnostno gospodarsko rast in privabijo naložbe, da bi se srednje- do dolgoročno povečal potencial države za rast. Samo v letu 2024 naj bi se iz instrumenta v okviru prvega stebra izplačalo 16 milijard EUR, predvsem ob pravočasnem in uspešnem izvajanju ukrepov iz načrta za Ukrajino, zaradi česar ne bo le pomemben vir financiranja, temveč tudi ključni okvir, na katerem temeljijo reformna prizadevanja Ukrajine.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene / preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Predlog temelji na nizu ukrepov makrofinančne pomoči, ki se Ukrajini zagotavlja od leta 2015. Naknadne ocene prejšnjih ukrepov makrofinančne pomoči Ukrajini, opravljene v preteklosti, so pokazale, da so bili na splošno zelo pomembni z vidika ciljev, finančnih sredstev in pogojev politike. Natančneje, ukrepi makrofinančne pomoči so bili ključnega pomena pri podpori Ukrajini pri reševanju njenih plačilnobilančnih težav in izvajanju ključnih strukturnih reform za stabilizacijo gospodarstva in povečanje vzdržnosti njenega zunanjega položaja. Omogočili so fiskalne prihranke in finančne koristi ter delovali kot katalizator za dodatno finančno podporo in zaupanje vlagateljev. Ugotovljeno je bilo, da pogoji, povezani z ukrepi makrofinančne pomoči, dopolnjujejo povezane programe MDS. Imeli so tudi precejšen politični učinek, ki je prispeval k mobilizaciji ukrajinskih organov pri ključnih reformah, zlasti na področjih strukturne politike, ki so manj zajeta v drugih programih mednarodnih donatorjev.

•Posvetovanja z deležniki

Predlog upošteva pozive mednarodne skupnosti k nadaljnji trdni zavezanosti zagotavljanju pomoči Ukrajini pri izpolnjevanju njenih nujnih kratkoročnih potreb po financiranju ter podpiranju njenih dolgoročnih prednostnih nalog za okrevanje in obnovo. Sledi zavezi, sprejeti 14. junija 2024 na vrhu skupine G7 v Apuliji, da se bodo začela izvajati „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“, da bi Ukrajini do konca leta 2024 zagotovili približno 50 milijard USD dodatnih sredstev. Službe Komisije so se pri pripravi tega predloga posvetovale z mednarodnimi finančnimi institucijami ter drugimi dvostranskimi (vključno z državami članicami in članicami skupine G7) in večstranskimi donatorji z znatnim strokovnim znanjem, tudi kar zadeva ukrajinsko gospodarstvo. Prav tako je bila Komisija redno v stiku z ukrajinskimi organi.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog je v celoti skladen z zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

Financiranje mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino zahteva prilagoditev pravil za dodelitev finančnega prispevka centralnih depotnih družb, ki so določena na podlagi omejevalnih ukrepov Unije. Zneski, prerazporejeni v mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, bodo zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe. Poleg tega se lahko mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino financira z zneski, ki so prejeti kot dodatni finančni prispevki držav članic, tretjih držav ali iz drugih virov. Taki prispevki so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(2), točke (a)(ii), (d) oziroma (e), finančne uredbe.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poglavje I Uredbe se nanaša na splošne določbe.

Člen 1 določa predmet urejanja Uredbe, tj. vzpostavitev mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovitev izredne makrofinančne pomoči Ukrajini.

V členu 2 so opredeljeni pojmi, ki se uporabljajo v Uredbi.

Poglavje II Uredbe se nanaša na mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino.

V členu 3 je opredeljen namen mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino.

V členu 4 je opisano financiranje podpore v okviru mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, vključno s tem, kako lahko države članice ter zainteresirane tretje države in strani prispevajo v mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino.

V členu 5 je opisana razpoložljiva podpora v okviru mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino.

Člen 6 določa merila za upravičenost, na podlagi katerih bo Komisija ocenila, ali je dvostransko posojilo upravičeno v okviru mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, in določa, da Komisija odobri upravičenost dvostranskih posojil do uporabe mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino.

Člen 7 določa, da bo Komisija z Ukrajino sklenila sporazum o izvajanju mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, ter vsebuje informacije o njegovi vsebini in spremembah.

Člen 8 določa, kako se sprosti podpora v okviru mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino.

Poglavje III Uredbe se nanaša na izredno makrofinančno pomoč.

V členu 9 je opisana podpora, ki je na voljo v okviru makrofinančne pomoči Unije, vključno z njeno obliko, izvajanjem in razpoložljivostjo.

V členu 10 je določen znesek makrofinančne pomoči Unije.

V členu 11 je določena skladnost z osnovnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred izplačilom makrofinančne pomoči.

Člen 12 določa, da bo Komisija z Ukrajino sklenila memorandum o soglasju, in navaja informacije o njegovi vsebini in časovnem razporedu.

V členu 13 so določeni pogoji in postopek za sprostitev posojila v okviru makrofinančne pomoči.

Člen 14 pooblašča Komisijo, da si v imenu Unije na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij sposodi potrebna sredstva.

Člen 15 ureja sporazum o posojilu v okviru makrofinančne pomoči in njegovo vsebino.

Člen 16 ureja upravljanje s postopki v odboru.

Poglavje IV Uredbe se nanaša na končne določbe.

Člen 17 ureja obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 18 ureja začetek veljavnosti.

2024/0234 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovitvi izredne makrofinančne pomoči Ukrajini

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Od začetka neizzvane in neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini 24. februarja 2022 so Unija, njene države članice in evropske finančne institucije mobilizirale podporo brez primere za gospodarsko, družbeno in finančno odpornost Ukrajine. Ta podpora združuje podporo iz proračuna Unije, vključno z izredno makrofinančno pomočjo, podporo Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), za katero v celoti ali delno jamči proračun Unije, ter nadaljnjo finančno podporo držav članic.

(2)Zagotovitev makrofinančne pomoči Unije v višini do 18 milijard EUR na podlagi Uredbe (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta 13 se je štela za ustrezen odziv na vrzel v financiranju Ukrajine za leto 2023 ter je pomagala pri mobilizaciji znatnega financiranja drugih donatorjev in mednarodnih finančnih institucij. To je bil glavni dejavnik, ki je prispeval k makroekonomski in finančni odpornosti Ukrajine v ključnem trenutku.

(3)29. februarja 2024 je bil z Uredbo (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta 14 vzpostavljen instrument za Ukrajino kot izreden srednjeročni instrument, ki združuje dvostransko podporo Unije Ukrajini ter zagotavlja usklajevanje in učinkovitost. Instrument za Ukrajino v obdobju 2024–2027 pomaga obravnavati potrebe Ukrajine po financiranju ter prispeva k njenim potrebam po okrevanju, obnovi in modernizaciji, hkrati pa podpira reformna prizadevanja Ukrajine v okviru njene poti pristopa k Uniji. Instrument za Ukrajino je uresničil neomajno zavezo Unije, da bo zagotavljala nadaljnjo finančno podporo Ukrajini in njenemu prebivalstvu.

(4)Ruska vojna agresija proti Ukrajini je v državi povzročila ogromno škodo, pri čemer so stroški okrevanja in obnove po ocenah 31. decembra 2023 znašali 486 milijard USD 15 . Poleg tega je Ukrajina izgubila dostop do mednarodnih finančnih trgov in doživela znaten upad javnofinančnih prihodkov, javnofinančni odhodki pa so se znatno povečali. Glede na navedeno je mogoče določiti znatne potrebe po financiranju za prihodnja leta.

(5)Mednarodni denarni sklad (MDS) se je 30. marca 2023 z Ukrajino dogovoril o štiriletnem programu v vrednosti 15,6 milijarde USD v okviru instrumenta za povečanje financiranja za ohranitev gospodarske in finančne stabilnosti v času izjemno velike negotovosti, obnovitev vzdržnosti dolga in spodbujanje reform, ki podpirajo okrevanje Ukrajine v povojnem obdobju. Program je skupaj s finančnimi zagotovili voditeljev skupine G7, Unije in drugih donatorjev zasnovan za obravnavanje potreb Ukrajine po financiranju plačilne bilance in ponovno vzpostavitev srednjeročne zunanje sposobnosti preživetja države. Ukrajina je doslej uspešno zaključila štiri preglede v okviru instrumenta za povečanje financiranja, s čimer je poudarila trdno zavezanost ukrajinskih organov izvajanju reform in preudarnih politik. Izhodiščna skupna vrzel v financiranju v programskem obdobju po oceni MDS znaša 121,9 milijarde USD.

(6)Glede na izjemno veliko negotovost glede obetov je MDS ob četrtem pregledu programa predstavil tudi posodobljen negativni scenarij, ki upošteva gospodarski šok intenzivnejše vojne v letu 2025. Zaradi negativnega vpliva na gospodarsko razpoloženje, migracij, vse večjega pritiska na oskrbo z energijo, zmanjšanja izvoznih zmogljivosti in zlasti izdatkov za obrambo bi se lahko skupna vrzel v financiranju po tem negativnem scenariju v programskem obdobju MDS povečala na 140,7 milijarde USD. Glede na nadaljnjo intenzivnost vojne in škodo na kritični civilni infrastrukturi Ukrajine zaradi okrepljenih obsežnih napadov ruskega agresorja mora Ukrajina mobilizirati znatna dodatna sredstva za svoje prednostne naloge na področju proračuna ter dolgoročnega okrevanja in obnove. Zaradi tega in glede na to, da še vedno obstaja vrzel v financiranju, ki presega sredstva, ki jih Unija ter drugi donatorji in institucije, vključno z MDS, že zagotavljajo, bi se morala Unija še naprej ustrezno odzivati.

(7)Voditelji skupine G7 so v sporočilu z dne 14. junija 2024 ponovno potrdili svojo neomajno podporo Ukrajini in trdno zavezanost, da bodo Ukrajini pomagali pri izpolnjevanju njenih nujnih kratkoročnih potreb po financiranju ter podpirali njene dolgoročne prednostne naloge za okrevanje in obnovo. V ta namen so voditelji skupine G7 napovedali začetek „posojil Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“ (Extraordinary Revenue Acceleration Loans for Ukraine), da bi bilo do konca leta 2024 danih na voljo približno 50 milijard USD dodatnih sredstev za vojaške in proračunske potrebe Ukrajine ter njene potrebe po obnovi. Voditelji skupine G7 so napovedali, da nameravajo zagotoviti financiranje, ki se bo servisiralo in odplačalo s prihodnjimi tokovi izrednih prihodkov, ki izvirajo iz imobilizacije ruskega državnega premoženja v Evropski uniji in drugih ustreznih jurisdikcijah.

(8)Evropski svet je v sklepih z dne 27. junija 2024 pozval Komisijo, visokega predstavnika in Svet, naj nadaljujejo delo, pri tem pa obravnavajo vse ustrezne pravne in finančne vidike, da bi Ukrajini skupaj s partnericami skupine G7 do konca leta zagotovili dodatna sredstva v obliki posojil, ki se bodo servisirala in odplačala s prihodnjimi tokovi izrednih prihodkov, kot so razpravljali voditelji skupine G7, da bi podprli sedanje in prihodnje vojaške in proračunske potrebe Ukrajine ter njene potrebe po obnovi. Evropski svet je tudi navedel, da bi morala ruska sredstva ob upoštevanju prava Unije ostati imobilizirana, dokler Rusija ne konča vojne agresije proti Ukrajini in ji ne nadomesti škode, ki jo je povzročila ta vojna.

(9)Glede na nadaljnjo agresijo Rusije proti Ukrajini je treba Ukrajini zagotoviti zadostno in stalno finančno podporo. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, da se Ukrajini zagotovi nepovratna finančna podpora, ki ji bo v pomoč pri odplačevanju posojil, zagotovljenih za podporo državi. Ta mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino bi moral prejemati sredstva, tudi iz prihodnjih tokov izrednih dobičkov, ki izvirajo iz imobiliziranih sredstev Rusije, in ta sredstva redno izplačevati Ukrajini za kritje glavnice, obresti in vseh drugih povezanih stroškov posojil. Da bi Unija sama neposredno pomagala Ukrajini pri izpolnjevanju njenih potreb po financiranju, bi morala poleg tega Ukrajini zagotoviti izredno makrofinančno pomoč, pri čemer bi bilo treba to izredno makrofinančno pomoč podpreti z mehanizmom sodelovanja pri posojilih za Ukrajino.

(10)V Sklepu Sveta (SZVP) 2024/1470 16 o spremembi Sklepa Sveta (SZVP) 2014/512 je navedeno: „Omejevalni ukrepi, povezani s prepovedjo transakcij v zvezi z upravljanjem sredstev in rezerv ruske centralne banke, bi morali ostati v veljavi, dokler Rusija ne preneha izvajati vojne agresije proti Ukrajini in Ukrajini ne povrne škode, ki jo je povzročila ta vojna.“

(11)Svet je 21. maja 2024 spremenil Uredbo Sveta (EU) št. 833/2014 17 , ki uveljavlja nekatere ukrepe iz Sklepa (SZVP) 2024/1470. Ti ukrepi vključujejo pravila o tem, kako bi bilo treba čisti dobiček, ki izhaja iz nepričakovanih in izrednih prihodkov centralnih depotnih družb zaradi izvajanja prepovedi iz člena 1a(4) Sklepa Sveta 2014/512/SZVP 18 in člena 5a(4) Uredbe (EU) št. 833/2014, usmeriti v podporo Ukrajini, tudi prek programov Unije, ki se financirajo iz proračuna Unije, v skladu z veljavnimi pogodbenimi obveznostmi ter v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom, ob usklajevanju s partnerji. Zlasti centralne depotne družbe, ki imajo sredstva in rezerve ruske centralne banke v skupni vrednosti več kot 1 milijon EUR, morajo Uniji zagotoviti finančni prispevek v višini 99,7 % izrednega čistega dobička, ki izhaja iz imobilizacije ruskih sredstev in se nabira od 15. februarja 2024.

(12)Ta prispevek se plačuje, dokler veljajo omejevalni ukrepi, povezani s prepovedjo transakcij v zvezi z upravljanjem sredstev in rezerv ruske centralne banke, torej dokler Rusija ne konča vojne agresije proti Ukrajini in Ukrajini ne povrne škode, ki jo je povzročila ta vojna.

(13)Na dan [...] je bil odstotek zneskov finančnega prispevka, ki ga morajo plačati centralne depotne družbe in ki se bo uporabil za podporo Ukrajini prek programov Unije iz Sklepa (SZVP) 2014/512, prilagojen na [...] %. Istega dne je bila prilagojena dodelitev zneskov finančnega prispevka, ki se plača v proračun Unije kot zunanji namenski prejemki, kot je določeno v Prilogi XLI k Uredbi Sveta (EU) št. 833/2014, tako da se je [...] % navedenega prispevka dodelilo mehanizmu sodelovanja pri posojilih za Ukrajino. Unija je zato sprejela potrebne ukrepe, da bi zagotovila nadaljnjo uporabo finančnega prispevka za mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino.

(14)Izredni prihodki, ki izhajajo iz imobilizacije ruskega državnega premoženja v drugih zadevnih jurisdikcijah razen Evropske unije, se lahko namenijo podpori mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino. V ta namen bi bilo treba tretjim državam ali drugim virom omogočiti, da prispevajo v mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino. Poleg tega lahko države članice prostovoljno prispevajo v mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, zlasti iz prihodkov, ki se državi natečejo zaradi imobilizacije ruskega državnega premoženja. Taki prispevki bi se morali šteti za zunanje namenske prejemke v smislu člena 21(2), točke (a)(ii), (d) in (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 19 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Poleg tega lahko tretje države izredne prihodke, ki izhajajo iz imobilizacije ruskega državnega premoženja v njihovi jurisdikciji, neposredno uporabijo za zmanjšanje potreb po odplačilu katerega koli zadevnega dvostranskega posojila Ukrajini in s tem podprejo mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino z zmanjšanjem skupne ravni podpore, ki bi bila potrebna za to posojilo.

(15)Podpora na podlagi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino bi morala biti na voljo za kritje skupnega zneska glavnice, obresti in vseh drugih povezanih stroškov posojila, ki ga Ukrajina najame s podpisom sporazuma o posojilu v okviru makrofinančne pomoči, pa tudi s sklenitvijo sporazumov o dvostranskih posojilih s posojilodajalci, ki delujejo v okviru pobude skupine G7 „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“, kot je določeno v sporočilu skupine G7, sprejetem 14. junija 2024 v Apuliji.

(16)Podpora na podlagi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino bi morala biti na voljo in zagotovljena na način, ki omogoča enak dostop za dvostranske posojilodajalce in za izredno posojilo v okviru makrofinančne pomoči Unije. Zagotavljanje dvostranskih posojil prek posrednika ne bi smelo izključevati upravičenosti teh posojil za namene te uredbe. Nepovratna finančna podpora bi se morala Ukrajini dodeliti za odplačilo posojila v okviru makrofinančne pomoči in upravičenih dvostranskih posojil, in sicer sorazmerno z glavnico posameznega posojila glede na vsoto glavnice posojila v okviru makrofinančne pomoči in vseh upravičenih dvostranskih posojil. Dodelitev bi bilo treba prilagoditi, ko Ukrajina v celoti odplača zadevna posojila, vključno z obrestmi in drugimi povezanimi stroški, tako da se vsa prihodnja sredstva dodelijo preostalim posojilom sorazmerno z glavnico posojila v okviru makrofinančne pomoči ali upravičenega dvostranskega posojila glede na vsoto glavnice vseh preostalih posojil. Glavnica vsakega posojila bi se morala šteti za začetno glavnico, določeno v zadevni dokumentaciji posojila, in se pri njej ne bi smeli upoštevati drugi dejavniki, kot so odplačila, dodatno financiranje ali kakršni koli kapitalizirani zneski.

(17)Da bi se lahko dvostranska posojila, ki jih zagotovijo dvostranski posojilodajalci, hitro in učinkovito podprla z mehanizmom sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, bi morala Komisija oceniti dvostranska posojila, ki jih zagotovijo posojilodajalci, ki delujejo v okviru pobude skupine G7 „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“, in jih po potrebi odobriti za podporo. Kadar so taki sporazumi o dvostranskih posojilih zgolj osnutki ali še niso začeli veljati, bi morala Komisija spremljati začetek veljavnosti takih sporazumov. Za zagotovitev pravočasnega izplačila dvostranskih posojil Ukrajini bi bilo treba sporazume o dvostranskih posojilih Komisiji predložiti do 1. junija 2025, veljati pa bi morali začeti do 30. junija 2025.

(18)Sprostitev podpore na podlagi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino bi morala biti odvisna od sklenitve sporazuma med Komisijo in Ukrajino o podrobnih določbah za izvajanje navedenega mehanizma ter od Komisijine pozitivne ocene zahtevka za nepovratno finančno podporo, ki ga predloži Ukrajina. Ukrajina bi morala Komisiji zagotoviti potrebne informacije za zagotovitev, da mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino podpira dvostranska posojila do skupnega zneska, dolgovanega zadevnemu dvostranskemu posojilodajalcu. Komisija bi lahko izjemoma in iz ustrezno utemeljenih razlogov ocenjevala tudi zahtevke za plačila, ki jih predložijo dvostranski posojilodajalci.

(19)Poleg podpore na podlagi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino bi bilo treba zagotoviti izredno posojilo v okviru makrofinančne pomoči za podporo makrofinančni stabilnosti v Ukrajini in ublažitev omejitev Ukrajine pri zunanjem financiranju, zlasti za kritje potreb države po financiranju. Glede na nujnost navedenih potreb po financiranju bi moralo biti posojilo v okviru makrofinančne pomoči na voljo v letu 2024.

(20)Z makrofinančno pomočjo bi se morala zagotoviti podpora v obliki posojila v višini do 35 milijard EUR. Da bi se upoštevali morebitni zahtevki za podporo z dvostranskimi posojili na podlagi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in hkrati zagotovilo dobro finančno poslovodenje podpore Unije, ki je na voljo na podlagi te uredbe, bi bilo treba znesek posojila v okviru makrofinančne pomoči prilagoditi ob upoštevanju dvostranskih posojil Ukrajini, ki so odobrena kot upravičena na podlagi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, skupaj z zneskom glavnice, navedenim v izraženih namerah tretjih držav, sporočenih Komisiji v okviru pobude skupine G7 „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“. Ta prilagoditev bi se morala izvesti, če bi skupni znesek vseh posojil, za katera je bila zaprošena podpora na podlagi te uredbe, presegel 45 milijard EUR.

(21)Podpora Ukrajini na podlagi posojila v okviru makrofinančne pomoči bi se morala šteti kot dodatek k podpori Unije, zagotovljeni na podlagi Uredbe (EU) 2024/792, in kot njena dopolnitev. Komisija bi si morala, kadar je mogoče, prizadevati za kar največje zmanjšanje upravnega bremena in bremena poročanja za Ukrajino.

(22)Za dodelitev podpore Ukrajini na podlagi posojila v okviru makrofinančne pomoči bi moral veljati osnovni pogoj, da Ukrajina še naprej vzdržuje in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Navedeni osnovni pogoj bi se moral uporabljati tudi za zahtevke za izplačilo iz mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, kolikor se nanašajo na posojilo v okviru makrofinančne pomoči. Isti osnovni pogoj se uporablja za podporo, zagotovljeno na podlagi Uredbe (EU) 2024/792, zato bi morala Komisija oba instrumenta ocenjevati skupaj.

(23)Komisija bi morala, kadar je ustrezno, upoštevati Sklep Sveta 2010/427/EU 20 in vlogo Evropske službe za zunanje delovanje.

(24)Posojilo v okviru makrofinančne pomoči, zagotovljeno na podlagi te uredbe, bi moralo biti vezano na pogoje politike, ki bodo določeni v memorandumu o soglasju med Komisijo in Ukrajino. Navedeni pogoji bi morali biti skladni s kvalitativnimi in kvantitativnimi koraki iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta (EU) 2024/1447 21 ter vsemi njihovimi spremembami, uvedenimi do sprejetja memoranduma o soglasju. Poleg tega bi moral memorandum o soglasju vključevati zavezo Ukrajine k spodbujanju sodelovanja z Unijo pri okrevanju, obnovi in modernizaciji ukrajinske obrambne industrije v skladu s cilji programa za evropsko obrambno industrijo (EDIP) in drugih ustreznih programov Unije. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za zagotovitev usklajevanja z drugimi donatorji in dopolnjevanja dvostranskih posojil, vključno z izrednim posojilom v okviru makrofinančne pomoči. V zvezi s tem bi bilo treba uporabljati platformo za usklajevanje med donatorji za Ukrajino kot že uveljavljen forum za take izmenjave.

(25)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z ukrajinskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 22 . Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Ukrajini bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje ali ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda.

(26)Sprostitev edinega obroka posojila v okviru makrofinančne pomoči bi morala biti odvisna od Komisijine pozitivne ocene zahtevka za sredstva, ki ga predloži Ukrajina. Ocena pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju, ne bi smela posegati v oceno izpolnjevanja usklajenih pogojev na podlagi drugih programov in instrumentov Unije.

(27)Ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja ter da se ukrajinskim organom olajša upravljanje likvidnosti in zagotovi predvidljivost, bi morala Komisija zagotoviti izplačilo tranš v celotnem obdobju med letoma 2024 in 2025, pri čemer se je treba čim bolj izogibati znatnim razlikam v izplačanih zneskih med posameznimi četrtletji. Izplačilo navedenih tranš bi moralo biti, če je primerno, usklajeno s časovnim razporedom izplačil posojila oziroma nepovratne finančne podpore v okviru prvega stebra instrumenta za Ukrajino v skladu z Uredbo (EU) 2024/792. Poleg tega je primerno zagotoviti možnost ponovne ocene potreb Ukrajine po financiranju in zmanjšanja ali ukinitve podpore v obliki posojila, če se navedene potrebe v obdobju razpoložljivosti podpore v okviru makrofinančne pomoči v primerjavi s prvotnimi napovedmi bistveno zmanjšajo.

(28)Sporazum o posojilu, ki ga skleneta Komisija in ukrajinski organi, bi moral vsebovati določbe, usklajene s pravicami, odgovornostmi in obveznostmi iz okvirnega sporazuma iz člena 9 Uredbe (EU) 2024/792, podpisanega med EU in Ukrajino, ki je začel veljati 20. junija 2024. To bo zagotovilo učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z izredno makrofinančno pomočjo Unije, saj bo sporazum določal ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Prav tako bo v skladu s finančno uredbo Komisiji, uradu OLAF, Evropskemu računskemu sodišču in, če je primerno, Evropskemu javnemu tožilstvu, vključno s tretjimi osebami, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije v obdobju razpoložljivosti izredne makrofinančne pomoči in po njem, podelil potrebne pravice in dostop. Ukrajina bi morala v skladu s postopki iz okvirnega sporazuma Komisiji poročati tudi o nepravilnostih v zvezi z uporabo sredstev.

(29)Glede na potrebe Ukrajine po financiranju je primerno organizirati finančno pomoč v okviru diverzificirane strategije financiranja iz člena 220a finančne uredbe, ki je v navedeni uredbi določena kot enotna metoda financiranja, ki naj bi povečala likvidnost obveznic Unije ter privlačnost in stroškovno učinkovitost izdaj Unije.

(30)Z odstopanjem od člena 31(3) Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta 23 finančna obveznost iz posojil na podlagi te uredbe ne bi smela biti podprta z jamstvom za zunanje delovanje, vzpostavljenim z navedeno uredbo. Podpora v obliki posojil na podlagi te uredbe bi morala pomeniti finančno pomoč v smislu člena 220(1) finančne uredbe. Glede na to, da je finančna pomoč iz posojila v okviru makrofinančne pomoči na voljo v letu 2024 in je odobrena v skladu s členom 220(1) finančne uredbe, je primerno, da se za jamstvo za finančno pomoč Ukrajini uporabijo proračunska sredstva nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in do zgornjih mej iz člena 3(1) in (2) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 24 v skladu s členom 2(3) Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 25 . Pri upoštevanju finančnih tveganj in kritja iz proračuna se za podporo v obliki posojil na podlagi te uredbe, katerih jamstvo je nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, ne bi smele oblikovati rezervacije, z odstopanjem od člena 211(1) finančne uredbe pa se ne bi smela določiti stopnja rezervacij.

(31)Glede na težke razmere v Ukrajini, ki jih je povzročila ruska vojna agresija, in v podporo Ukrajini na poti k dolgoročni stabilnosti je primerno, da Unija Ukrajini zagotovi posojilo pod zelo ugodnimi pogoji z dovolj dolgo zapadlostjo, da bo mogoče zagotoviti jamstvo nad zgornjimi mejami.

(32)Podporo Unije Ukrajini na podlagi te uredbe bi morala upravljati Komisija.

(33)Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja te uredbe, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s to podporo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(34)Za zagotovitev stalne učinkovitosti ureditev, vzpostavljenih s to uredbo, bi morala Komisija redno pregledovati njihovo ustreznost ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu, s čimer bi se zajamčili preglednost in odgovornost.

(35)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(36)Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotoviti podporo Ukrajini za pokritje potreb po financiranju, zlasti z zagotovitvijo ugodne kratkoročne in dolgoročne pomoči v obliki posojila ter nepovratne finančne podpore, ne morejo zadovoljivo doseči države članice same, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(37)Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(38)Glede na razmere v Ukrajini bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavlja mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) in daje Ukrajini na voljo izredna makrofinančna pomoč za podporo državi pri kritju njenih potreb po financiranju.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„podpora Unije“ pomeni posojilo v okviru makrofinančne pomoči in nepovratno finančno podporo, ki sta dana na voljo na podlagi te uredbe;

(2)„dvostransko posojilo“ pomeni posojilo, ki ga tretja država kot posojilodajalec (tudi „dvostranski posojilodajalec“) da neposredno ali posredno v korist Ukrajini;

(3)„upravičeno dvostransko posojilo“ pomeni dvostransko posojilo, ki ga Komisija odobri kot upravičeno v okviru mehanizma;

(4)„posojilo v okviru makrofinančne pomoči“ pomeni izredno finančno podporo, ki jo Unija da na voljo Ukrajini v obliki posojila na podlagi poglavja III;

(5)„sporazum o posojilu v okviru makrofinančne pomoči“ pomeni sporazum o posojilu, ki ga podpišeta Komisija v imenu Unije in Ukrajina na podlagi poglavja III;

(6)„drugi povezani stroški“ pomenijo vse stroške ali pristojbine, ki jih je treba plačati na podlagi posojila v okviru makrofinančne pomoči in posameznega dvostranskega posojila.

Poglavje II

Mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino

Člen 3

Namen

Namen mehanizma je Ukrajini zagotoviti nepovratno finančno podporo, da se državi pomaga pri odplačilu posojila v okviru makrofinančne pomoči in upravičenih dvostranskih posojil. V ta namen mehanizem prejema sredstva in jih redno izplačuje Ukrajini za kritje glavnice, obresti in vseh drugih povezanih stroškov posojila v okviru makrofinančne pomoči in upravičenih dvostranskih posojil. Mehanizem pri svojem delovanju zagotavlja enak dostop tako dvostranskim posojilodajalcem kot Uniji.

Člen 4

Financiranje

(1)Mehanizem se financira s sredstvi iz:

(a)zneskov, ki so prerazporejeni v skladu s Prilogo XLI k Uredbi Sveta (EU) št. 833/2014, ki so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe, ter

(b)zneskov, ki so prejeti kot finančni prispevki držav članic, tretjih držav ali iz drugih virov. Taki prispevki so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(2), točke (a)(ii), (d) oziroma (e), finančne uredbe.

(2)Za vse prispevke iz odstavka 1, točka (b), se med Komisijo v imenu Unije in prispevajočim sklene sporazum o prispevku. Sporazum o prispevku vsebuje zlasti določbe v zvezi s plačilnimi pogoji. Komisija o sklenjenih sporazumih o prispevkih sočasno in brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 5

Razpoložljiva podpora

(1)Nepovratna finančna podpora na podlagi mehanizma je pod pogoji iz členov 6 do 8 na voljo za pomoč Ukrajini pri odplačilu glavnice, obresti in vseh drugih stroškov, povezanih s:

(a)posojili v okviru makrofinančne pomoči in

(b)upravičenimi dvostranskimi posojili.

(2)Nepovratna finančna podpora se Ukrajini dodeli za pomoč pri odplačilu posojil iz odstavka 1, in sicer sorazmerno z glavnico vsakega posojila, izraženo v eurih, glede na vsoto glavnic posojila v okviru makrofinančne pomoči in vseh upravičenih dvostranskih posojil, izraženih v eurih. Ko Ukrajina v celoti odplača posojilo v okviru makrofinančne pomoči ali upravičeno dvostransko posojilo, vključno z obrestmi in drugimi povezanimi stroški, se taka dodelitev prilagodi tako, da se vsa prihodnja sredstva dodelijo preostalim posojilom sorazmerno z glavnico vsakega posojila, izraženo v eurih, glede na vsoto glavnic vseh preostalih posojil, izraženih v eurih.

(3)Komisija sprejme sklep o določitvi dodelitve iz odstavka 2 posojilu v okviru makrofinančne pomoči in upravičenim dvostranskim posojilom. Komisija pri tem uporabi glavnico vsakega upravičenega dvostranskega posojila, izraženo v eurih, kot je navedeno v členu 6(5)(b). Komisija navedeni sklep spremeni tako, da takoj po začetku veljavnosti zadevnega dvostranskega posojila vanj vključi vsako dvostransko posojilo. Komisija lahko navedeni sklep spremeni, da sorazmerno zmanjša dodelitev dvostranskemu posojilu, če navedeno dvostransko posojilo ni v celoti izplačano v roku iz člena 6(2)(c).

(4)Skupni znesek glavnic posojil iz odstavka 1 ne presega 45 milijard EUR.

(5)Nepovratna finančna podpora na podlagi mehanizma se izvršuje v eurih.

(6)Vsa plačila so odvisna od razpoložljivosti sredstev iz člena 4(1).

(7)Unija ne prevzema nobene odgovornosti za odplačilo upravičenih dvostranskih posojil.

Člen 6

Izvedbeni sklep Komisije o upravičenosti dvostranskih posojil

(1)Če želi Ukrajina zaprositi za podporo na podlagi mehanizma za pomoč pri odplačilu posameznega dvostranskega posojila, Komisiji najpozneje do 1. junija 2025 predloži besedilo zadevnega sporazuma o dvostranskem posojilu.

(2)Komisija nemudoma oceni upravičenost dvostranskega posojila na podlagi mehanizma glede na naslednja merila:

(a)sporazum o dvostranskem posojilu ni bil podpisan pred [datum sprejetja predloga];

(b)nasprotna stranka v dvostranskem posojilu deluje v okviru pobude skupine G7 „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“ ter

(c)dvostransko posojilo se v celoti izplača Ukrajini pred 31. decembrom 2027. Taka izplačila so lahko vezana na izpolnitev pogojev politike.

Komisija lahko za namene ocene od Ukrajine zahteva dodatne informacije.

(3)Odložilni pogoj v sporazumu o dvostranskem posojilu, ki določa, da tak sporazum ne začne veljati, dokler Komisija ne odobri upravičenosti dvostranskega posojila ali dokler ne začne veljati sporazum iz člena 7, ne preprečuje pozitivne ocene dvostranskega posojila.

(4)Komisija odobri upravičenost dvostranskega posojila z izvedbenim sklepom.

(5)Izvedbeni sklep Komisije na podlagi odstavka 4 določa:

(a)dvostranskega posojilodajalca;

(b)glavnico dvostranskega posojila, izraženo v eurih; če je potrebno, se glavnica dvostranskega posojila poleg tega izrazi v valuti zadevnega dvostranskega posojila, pri čemer je menjalni tečaj med valuto dvostranskega posojila in eurom dnevni menjalni tečaj eura, objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije na dan [datum sprejetja predloga], ter

(c)utemeljitev pozitivne ocene dvostranskega posojila.

(6)Pri vsoti glavnic vseh dvostranskih posojil, ki jih Komisija odobri v skladu s tem členom, in posojilu v okviru makrofinančne pomoči se vedno upošteva znesek iz člena 5(4).

(7)Komisija lahko izvedbeni sklep iz odstavka 4 razveljavi, če sporazum o dvostranskem posojilu ne začne veljati do 30. junija 2025.

(8)V primeru negativne ocene Komisija Ukrajini sporoči ustrezno utemeljeno oceno.

Člen 7

Sporazum o izvajanju mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino

(1)Nepovratna finančna podpora iz člena 5 se Ukrajini odobri šele po tem, ko Komisija z Ukrajino sklene sporazum (v nadaljnjem besedilu: sporazum o mehanizmu).

(2)Sporazum o mehanizmu zajema zlasti naslednje elemente:

(a)obveznost Ukrajine, da nepovratno finančno podporo uporabi za odplačilo glavnice, obresti in vseh drugih povezanih stroškov posojila v okviru makrofinančne pomoči ali upravičenih dvostranskih posojil;

(b)bančne račune vseh dvostranskih posojilodajalcev, na katere Komisija plačuje nepovratno finančno podporo v zvezi z njihovimi dvostranskimi posojili;

(c)za plačila nepovratne finančne podpore, povezane s posojilom v okviru makrofinančne pomoči, določbe, ki zagotavljajo, da Unija te zneske uporabi za neposredno odplačilo posojila v okviru makrofinančne pomoči;

(d)posebne določbe, ki odražajo člen 5(7) in zagotavljajo, da Unija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči Ukrajina ali tretje strani pri izvajanju upravičenih dvostranskih posojil, tudi zaradi izvajanja mehanizma, zlasti kadar se zneski iz člena 4(1) sčasoma spreminjajo ali ukinejo;

(e)obveznost Ukrajine, da od dvostranskih posojilodajalcev pridobi in Komisiji predloži dokazila o:

(a)začetku veljavnosti vsakega sporazuma o dvostranskem posojilu in

(b)izpolnitvi vsake obveznosti odplačevanja, vključno, če je potrebno, z uporabljenim veljavnim menjalnim tečajem;

(f)obveznost Ukrajine, da se z vsakim dvostranskim posojilodajalcem dogovori, da vsi zneski, ki jih Ukrajina zagotovi za odplačilo posojila, ki pa ne poravnajo takoj obveznosti odplačila, ostanejo na voljo do zapadlosti obveznosti odplačila, pri čemer so za izpolnitev obveznosti na podlagi sporazuma o dvostranskem posojilu na voljo tudi vse natečene obresti na navedene zneske;

(g)obveznost Ukrajine, da vsakemu zahtevku za plačilo priloži:

(a)podrobnosti o preostalih zneskih, dolgovanih na podlagi vsakega sporazuma o dvostranskem posojilu, in

(b)podrobnosti o zneskih iz točke (f);

(h)izrecno pooblastilo dvostranskim posojilodajalcem, da izjemoma vložijo zahtevek za plačilo v skladu s členom 8(6), če informacije iz točke (g) tega odstavka predložijo dvostranski posojilodajalci, ter

(i)vse druge zahteve, potrebne za izvajanje mehanizma.

(3)Sporazum o mehanizmu se po začetku veljavnosti katerega koli sklepa Komisije, sprejetega na podlagi člena 6(4), v potrebnem obsegu spremeni.

Člen 8

Izplačilo nepovratne finančne podpore

(1)Ukrajina lahko Komisiji dvakrat letno predloži zahtevek za nepovratno finančno podporo v zvezi s posojilom v okviru makrofinančne pomoči in upravičenimi dvostranskimi posojili.

(2)Komisija zahtevek Ukrajine oceni na podlagi naslednjih zahtev:

(a)skladnosti z osnovnim pogojem iz člena 11, ki se uporablja le v zvezi s posojilom v okviru makrofinančne pomoči;

(b)potrditve, da skupna vrednost izplačil v zvezi s posojilom v okviru makrofinančne pomoči ali vsakim upravičenim dvostranskim posojilom, skupaj z morebitnimi natečenimi obrestmi, ne presega skupnega zneska, dolgovanega navedenemu posojilodajalcu, ter

(c)izpolnjevanja obveznosti iz sporazuma o mehanizmu.

(3)Če Komisija glede na razpoložljivost sredstev iz člena 4(1) poda pozitivno oceno, brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep o odobritvi izplačila nepovratne finančne podpore, vključno z zneskom, ki se izplača v podporo odplačilu vsakega upravičenega dvostranskega posojila, in zneskom, ki se da na voljo za podporo odplačilu posojila v okviru makrofinančne pomoči. Izplačani znesek je enak znesku sredstev, ki so na voljo na podlagi člena 4(1). Navedeni izplačani znesek se dodeli v skladu s sklepom Komisije iz člena 5(3).

(4)Če je znesek, ki se da Ukrajini na voljo za podporo odplačilu posojila v okviru makrofinančne pomoči, višji od zneska, ki ga je treba odplačati, se lahko presežni znesek uporabi za predčasno odplačilo posojila v skladu s členom 15(2), točka (e), ali pa ga Unija zadrži izključno za podporo odplačilu posojila v okviru makrofinančne pomoči v prihodnosti. V ta namen so na voljo tudi vse natečene obresti na navedeni znesek.

(5)Če Komisija zahtevek oceni negativno, o tem nemudoma obvesti Ukrajino in svojo oceno utemelji.

(6)Brez poseganja v odstavka 1 in 2 lahko Komisija iz ustrezno utemeljenih razlogov izjemoma ocenjuje zahtevke za plačilo, ki jih predložijo dvostranski posojilodajalci, zlasti če bi Komisija sprejela odločitev v skladu s členom 11(4) ali če Ukrajina ne bi izpolnjevala obveznosti iz sporazuma o mehanizmu.

Poglavje III

Makrofinančna pomoč

Člen 9

Dajanje na voljo izredne makrofinančne pomoči Unije

(1)Unija da Ukrajini na voljo izredno makrofinančno pomoč za podporo državi pri kritju njenih potreb po financiranju. Izredna makrofinančna pomoč Unije se Ukrajini zagotovi v obliki posojil. Pomoč bo prispevala k zapolnitvi vrzeli v financiranju Ukrajine, ki je bila ugotovljena v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami.

(2)Sprostitev izredne makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija na podlagi lastne ocene osnovnega pogoja iz člena 11 in izvajanja pogojev politike, vključenih v memorandum o soglasju iz člena 12(1).

(3)Posojilo v okviru makrofinančne pomoči Ukrajini je na voljo do 31. decembra 2024. Komisija ga da na voljo v enem obroku, ki se lahko izplača v eni ali več tranšah. Vse take tranše se izplačajo najpozneje do 31. decembra 2025.

Člen 10

Znesek

(1)Posojilo v okviru makrofinančne pomoči Ukrajini znaša največ 35 milijard EUR. Če pa v času sprejetja sklepa Komisije o sprostitvi obroka iz člena 13 vsota tega najvišjega zneska in glavnice upravičenih dvostranskih posojil, ki jih je Komisija že odobrila v skladu s členom 6, ter glavnice, navedene v izraženih namerah tretjih držav, sporočenih Komisiji v okviru pobude skupine G7 za „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“, presega 45 milijard EUR, se najvišji znesek posojila v okviru makrofinančne pomoči zmanjša za vrednost presežka.

(2)Če se potrebe po financiranju Ukrajine v obdobju razpoložljivosti izredne makrofinančne pomoči Unije bistveno zmanjšajo, med drugim, če Rusija poravna vojno škodo Ukrajini, lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 16 zmanjša znesek pomoči ali jo ukine.

(3)Trajanje posojila v okviru makrofinančne pomoči ne sme biti daljše od 45 let.

Člen 11

Osnovni pogoj za podporo

(1)Osnovni pogoj za odobritev izredne makrofinančne pomoči Ukrajini je, da Ukrajina še naprej vzdržuje in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

(2)Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje spremljajo izpolnjevanje osnovnega pogoja iz odstavka 1, zlasti pred sprostitvijo obroka in izplačilom tranš, pri čemer ustrezno upoštevajo redno poročilo Komisije o širitvi. Komisija v tem procesu upošteva ustrezna priporočila mednarodnih organov, kot sta Svet Evrope in njegova Beneška komisija. Komisija pred sprostitvijo obroka in izplačilom tranš Ukrajini Svet obvesti o izpolnjevanju osnovnega pogoja iz odstavka 1.

(3)Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU 26 .

(4)Ocena iz odstavka 2 se izvede skupaj z oceno iz člena 5 Uredbe (EU) 2024/792 27 .

(5)Če Komisija ugotovi, da osnovni pogoj ni izpolnjen ali ni več izpolnjen, začasno ustavi izplačila izredne makrofinančne pomoči in sprostitev nepovratne podpore iz člena 8, kolikor se nanaša na posojilo v okviru makrofinančne pomoči.

Člen 12

Memorandum o soglasju

(1)Komisija se z Ukrajino dogovori o pogojih politike, na katere je vezana izredna makrofinančna pomoč Unije. Ti pogoji politike se določijo v memorandumu o soglasju.

(2)Pogoji politike iz memoranduma o soglasju so skladni s kvalitativnimi in kvantitativnimi koraki iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta (EU) 2024/1447 o odobritvi ocene načrta za Ukrajino in vsemi njihovimi morebitnimi spremembami. Pogoji politike iz memoranduma o soglasju poleg tega vključujejo zavezo k spodbujanju sodelovanja z Unijo pri okrevanju, obnovi in modernizaciji ukrajinske obrambne industrije v skladu s cilji programa za evropsko obrambno industrijo (EDIP) in drugih ustreznih programov Unije.

(3)Komisija odobri podpis memoranduma o soglasju in njegovih sprememb z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 13

Sklep o sprostitvi

(1)Ukrajina pred sprostitvijo obroka predloži zahtevek za sredstva, ki ga v skladu z določbami memoranduma o soglasju spremlja poročilo.

(2)Komisija se odloči za sprostitev obroka, če oceni, da sta izpolnjeni naslednji zahtevi:

(a)spoštovanje osnovnega pogoja iz člena 11 in

(b)zadovoljivo izpolnjevanje pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju.

(3)Izplačilo tranš se lahko uskladi s časovnim razporedom izplačil posojila oziroma nepovratne finančne podpore v okviru prvega stebra instrumenta za Ukrajino v skladu z Uredbo (EU) 2024/792.

Člen 14

Najemanje in dajanje posojil

(1)Za financiranje izredne makrofinančne pomoči se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 220a finančne uredbe na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva.

(2)Z odstopanjem od člena 31(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2021/947 se finančna pomoč Ukrajini v obliki posojil ne podpre z jamstvom za zunanje delovanje. Za posojilo v okviru makrofinančne pomoči se ne oblikujejo rezervacije, z odstopanjem od člena 211(1) finančne uredbe pa se ne določi stopnja rezervacij kot odstotek zneska iz člena 10 te uredbe.

(3)Zneski, ki so bili začasno ustavljeni v skladu s členom 11(4), so v potrebnem obsegu na voljo za podporo odplačilu poslov najemanja posojil Unije. Uporaba takih sredstev na ta način Ukrajine ne odvezuje njene odgovornosti za odplačilo posojila v skladu s pogoji sporazuma o posojilu v okviru makrofinančne pomoči.

Člen 15

Sporazum o posojilu v okviru makrofinančne pomoči

(1)Podrobni finančni pogoji izredne makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu v okviru makrofinančne pomoči.

(2)Sporazum o posojilu v okviru makrofinančne pomoči poleg elementov iz člena 220(5) finančne uredbe vsebuje zahteve, v skladu s katerimi:

(a)se pravice, odgovornosti in obveznosti iz okvirnega sporazuma iz člena 9 Uredbe (EU) 2024/792 uporabljajo za sporazum o posojilu v okviru makrofinančne pomoči in sredstva posojila;

(b)Ukrajina uporablja enake sisteme upravljanja in kontrol, kot so predlagani v načrtu za Ukrajino, določenem z Uredbo (EU) 2024/792;

(c)se zagotovi, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila, če se ugotovi, da je Ukrajina v zvezi z upravljanjem izredne makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije;

(d)Ukrajina še naprej spoštuje pogoje iz člena 11(1);

(e)se presežni znesek iz člena 8(4) lahko v celoti ali delno uporabi za predčasno poplačilo posojila v okviru makrofinančne pomoči na pobudo Komisije ali, če to odobri Komisija, na zahtevo Ukrajine, in

(f)je določen način odplačevanja na podlagi kaskadne strukture. Prvič, nepovratna podpora, ki je na voljo za posojilo v okviru makrofinančne pomoči iz mehanizma, odobrenega v skladu s členom 8, se uporabi za neposredno odplačilo posojila v okviru makrofinančne pomoči. Drugič, če se zaradi nezadostnih zneskov nepovratna podpora ne zagotovi ali se zagotovi le delno, se zneski, ki jih Unija zadrži v skladu s členom 8(4), uporabijo za neposredno odplačilo posojila v okviru makrofinančne pomoči. Tretjič, če navedeni zneski ne zadostujejo, Ukrajina v primeru sklenitve dogovora o zagotovitvi vojne odškodnine ali kakršne koli enakovredne finančne poravnave vojne škode ta sredstva uporabi za servisiranje posojila v okviru makrofinančne pomoči. Četrtič, če zgoraj navedeni zneski ne zadostujejo, je Ukrajina še naprej odgovorna za vse preostale dolgovane zneske.

(3)Neizpolnjevanje pogojev sporazuma o posojilu v okviru makrofinančne pomoči je razlog, zaradi katerega lahko Komisija začasno ustavi ali prekliče sprostitev obroka ali tranš oziroma, kadar je to upravičeno, zahteva predčasno odplačilo posojila v okviru makrofinančne pomoči.

(4)Sporazum o posojilu v okviru makrofinančne pomoči se na zahtevo da sočasno na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 16

Postopek v odboru

(1)Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

(2)Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Poglavje IV

Končne določbe

Člen 17

Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

(1)Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o razvoju dogodkov v zvezi z izvajanjem te uredbe, tudi o izplačilih na podlagi mehanizma in posojila v okviru makrofinančne pomoči, ter jima pravočasno predloži ustrezne dokumente. Te informacije se zagotovijo v skladu z medinstitucionalnimi ureditvami, dogovorjenimi v okviru instrumenta za Ukrajino, vključno z dialogom o instrumentu za Ukrajino.

(2)Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju te uredbe v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. V navedenem poročilu se: (a) preuči napredek, dosežen pri izvajanju izredne makrofinančne pomoči Unije, in (b) ocenijo gospodarske razmere in obeti za Ukrajino ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz člena 12(1). Komisija, če je primerno ter zlasti po izteku veljavnosti posojil v okviru makrofinančne pomoči in vseh upravičenih sporazumov o dvostranskih posojilih, v navedeno poročilo vključi pregled ustreznosti ureditev iz te uredbe.

(3)Komisija najpozneje 31. decembra 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov izredne makrofinančne pomoči Unije, izvedenih na podlagi te uredbe, ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1 Naslov predloga/pobude

1.2 Zadevna področja (programski sklop)

Dejavnost: mednarodne ekonomske in finančne zadeve
1.3 Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 28  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4 Cilji

1.4.1 Splošni cilji

1.4.2 Specifični cilji

Ukrajini zagotoviti nepovratno finančno podporo za pomoč državi pri odplačilu posojila v okviru makrofinančne pomoči in dvostranskih posojil za podporo Ukrajini ter s tem prispevati k makrofinančni stabilnosti države ter ublažiti njene zunanje in notranje omejitve financiranja.

1.4.3 Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4 Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5 Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1 Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2 Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3 Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Glede na inovativno naravo mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino ni bilo mogoče opredeliti preteklih spoznanj.
1.5.4 Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5 Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6 Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

izvajanje z obdobjem uvajanja med 1. oktobrom 2024 in 30. junijem 2025,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

29 1.7 Načrtovani načini upravljanja 

 Neposredno upravljanje – Komisija:

 z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

 tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

 mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

 EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

 organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

 subjektom javnega prava,

 subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

 subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

 osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1 Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2 Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1 Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2 Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3 Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3 Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1 Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta  odhodkov	Prispevek
		dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
6	Proračunska vrstica za odhodke iz poslovanja: 14 11 01 – Mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino	dif.	DA	DA	DA	DA

3.2 Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1 Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

Namen mehanizma je Ukrajini zagotoviti nepovratno finančno podporo, da se državi pomaga pri odplačilu posojila v okviru makrofinančne pomoči in dvostranskih posojil, zagotovljenih za podporo Ukrajini.

Mehanizem prejema sredstva in jih redno izplačuje Ukrajini za kritje glavnice, obresti in vseh drugih povezanih stroškov posojila v okviru makrofinančne pomoči in dvostranskih posojil.

Zneski, prerazporejeni v mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino s kakršno koli morebitno spremembo Priloge XLI k Uredbi Sveta (EU) št. 833/2014, ter zneski, ki izhajajo iz posebnih prostovoljnih prispevkov držav članic, tretjih držav ali drugih virov, se bodo uporabili za zagotavljanje nepovratne podpore Ukrajini, da bi državi pomagali pri odplačilu posojila v okviru makrofinančne pomoči in dvostranskih posojil, zagotovljenih za podporo Ukrajini. 

Mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino (predpostavka: odobritve za prevzem obveznosti enake odobritvam plačil)	Leto  2024	Leto  2025	Leto  2026	Leto  2027
·Odobritve za poslovanje (od tega)
14 11 01 – Mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.

Razdelek večletnega   finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v  Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			Leto  N	Leto  N+1	Leto  N+2	Leto  N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			SKUPAJ
GD <…….>
□ Človeški viri
□ Drugi upravni odhodki
GD <…….> SKUPAJ	odobritve

Odobritve iz RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira  SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

   

3.2.2 Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto  2024

Leto  2025

Leto  2026

Leto  2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 30 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Ocenjene potrebe po človeških virih

Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		2024	2025	2026	2027	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
□ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)
20 01 02 03 (delegacije)
01 01 01 01 (posredne raziskave)
01 01 01 11 (neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
□ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 31
20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 xx yy zz  32	– na sedežu
	– na delegacijah
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice
SKUPAJ
□ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 33 Druga proračunska vrstica: Namenski prejemki
Financirano iz namenskih prejemkov – na sedežu
Financirano iz namenskih prejemkov – v delegaciji
SKUPAJ

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci
Zunanji sodelavci

3.2.3 Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Posojila se bodo financirala iz posojil, ki jih bo EU najela na finančnih trgih.

    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.4 Prispevki tretjih oseb

V predlogu/pobudi:

    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb 34 ;

    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto  N 35	Leto  N+1	Leto  N+2	Leto  N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.

3.3 Ocenjene posledice za prihodke

    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    za lastna sredstva,

    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 36
		leto  N	leto  N+1	leto  N+2	leto  N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Postavka 6642 Mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino – namenski prejemki	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

(1)    Sklepi Evropskega sveta z dne 27. junija 2024; dokument EUCO 15/24.

(2)    Sporočilo voditeljev skupine G7 iz Apulije z dne 14. junija 2024.

(3)    Sklep Sveta (SZVP) 2022/335 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 57, 28.2.2022, str. 4).

(4)    Centralne depotne družbe so opredeljene v Uredbi (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(5)    Zlasti prepoved iz člena 1a(4) Sklepa Sveta 2014/512/SZVP z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, in člena 5a(4) Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229, 31.7.2014, str. 1).

(6)    Sklep Sveta (SZVP) 2024/577 z dne 12. februarja 2024 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L, 2024/577, 14.2.2024).

(7)    Sklep Sveta (SZVP) 2024/1470 z dne 21. maja 2024 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L, 2024/1470, 22.5.2024).

(8)    To je mogoče zaradi spremembe Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11). To je omogočilo, da se pogojne obveznosti, ki izhajajo iz finančne pomoči Ukrajini, ki je na voljo za leti 2023 in 2024, obravnavajo enako kot finančna pomoč državam članicam.

(9)    Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino

(10)    Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(11)    Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).

(12)    Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2024/1447 z dne 14. maja 2024 o odobritvi ocene načrta za Ukrajino (UL L, 2024/1447, 24.5.2024).

(13)    Uredba (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (makrofinančna pomoč +) (UL L 322, 16.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2463/oj).

(14)    Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj).

(15)    Ukraine – Third Rapid Damage and Needs Assessment (RDNA3); February 2022 – December 2023 (Ukrajina – tretja hitra ocena škode in potreb v Ukrajini za obdobje od februarja 2022 do decembra 2023).

(16)    Sklep Sveta (SZVP) 2024/1470 z dne 21. maja 2024 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L, 2024/1470, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/1470/oj).

(17)    Uredba Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229, 31.7.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/833/oj).

(18)    Sklep Sveta 2014/512/SZVP z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229, 31.7.2014, str. 13), ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2014/512/oj).

(19)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1046/oj).

(20)    Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2010/427/oj).

(21)    Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2024/1447 z dne 14. maja 2024 o odobritvi ocene načrta za Ukrajino (UL L, 2024/1447, 24.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1447/oj). 

(22)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).

(23)    Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/947/oj).

(24)    Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2020/2053/oj).

(25)    Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/2093/oj).

(26)    Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(27)    Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (UL L, 2024/792, 29.2.2024).

(28)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(29)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(30)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(31)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(32)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(33)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(34)    Prispevki tretjih oseb bodo v obliki namenskih prejemkov, predstavljenih v spodnjem oddelku.

(35)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(36)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. po odbitku 25 % stroškov pobiranja.