EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.9.2024
COM(2024) 411 final
2024/0228(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki naj se v imenu Evropske unije zastopa v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani, glede spremembe Protokola 4 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa v Pridružitvenem svetu Evro-mediteranskega sporazuma med EU in Tunizijo v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa o spremembi Protokola 4 k navedenemu sporazumu.
2.Ozadje predloga
2.1Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani
Cilj Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je vzpostaviti pogoje za postopno liberalizacijo blagovne menjave, trgovine s storitvami in kapitala. Sporazum je začel veljati 30. marca 1998.
2.2Pridružitveni svet
Pridružitveni svet, ustanovljen v skladu z določbami člena 78 Sporazuma, se lahko odloči, da bo spremenil določbe Protokola 4 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (člen 39 Protokola 4). Pridružitveni svet oblikuje sklepe in priporočila po dogovoru med pogodbenicama.
2.3Predvideni akt Pridružitvenega sveta
Pridružitveni svet bo na svoji naslednji seji ali z izmenjavo pisem sprejel sklep o spremembi določb Protokola 4 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).
Namen predvidenega akta je uvesti dve spremembi določb Protokola 4 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja.
Predvideni akt bo postal zavezujoč za pogodbenici v skladu s členom 80, drugi odstavek, Sporazuma.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Splošno ozadje
Regionalna konvencija o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) vsebuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje v okviru posameznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami. EU in Tunizija sta podpisali Konvencijo 15. junija 2011 oziroma 16. januarja 2013.
EU in Tunizija sta deponirali listini o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012 oziroma 21. novembra 2014. Zato je Konvencija v skladu z njenim členom 10(3) začela veljati za EU in Tunizijo 1. maja 2012 oziroma 1. januarja 2015.
Člen 6 Konvencije določa, da vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se Konvencija dejansko uporablja. V ta namen bi moral Pridružitveni svet, ustanovljen s sporazumom med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani, sprejeti sklep o uvedbi pravil Konvencije v Protokol 4 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja. To se doseže tako, da se v spremenjeni Protokol vključi sklicevanje na Konvencijo, s čimer se ta začne uporabljati.
Hkrati je postopek spreminjanja Konvencije privedel do novega sklopa posodobljenih in prožnejših pravil o poreklu. Pogodbenice so 7. decembra 2023 soglasno sprejele uradno spremembo Konvencije. Spremenjena konvencija se bo začela uporabljati šele 1. januarja 2025.
Glede na navedeno je Tunizija zaprosila, da se čim prej začne uporabljati spremenjeni sklop pravil, in sicer kot alternativna možnost veljavnim pravilom Konvencije, medtem ko se čaka na izid postopka spremembe. Ta zahteva je pojasnjena v nadaljevanju.
Splošna uporaba prehodnih pravil o poreklu
Ta alternativna pravila o poreklu so namenjena začasni uporabi, na neobvezni in dvostranski podlagi, s strani EU in Tunizije do začetka veljavnosti spremembe Konvencije. Uporabljala naj bi se kot alternativna možnost k pravilom Konvencije, saj so bila slednja določena tako, da ne posegajo v načela, določena v ustreznih sporazumih in drugih povezanih dvostranskih sporazumih med pogodbenicami. Zato ta pravila ne bodo obvezna, temveč jih bodo gospodarski subjekti uporabljali na neobvezni osnovi, če bodo želeli koristiti preferenciale na podlagi Pravil, in ne na podlagi preferencialov Konvencije. Njihov namen ni spreminjanje Konvencije, saj bo ta ostala veljavna med njenimi pogodbenicami, prav tako ne bodo spremenila pravic in obveznosti pogodbenic, ki jih imajo na podlagi Konvencije.
Od 1. septembra 2021 že velja mreža dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu med pogodbenicami Konvencije, na podlagi katerih se že uporabljajo prehodna pravila 2 . Postopek izvajanja prehodnih pravil s preostalimi pogodbenicami napreduje pod pogojem, da pogodbenice zaključijo postopke sprejetja. Ta mreža omogoča uporabo kumulacije med pogodbenicami, ki uporabljajo prehodna pravila.
EU je v začetku leta 2021 poslala predlog za sprejetje teh novih pravil o poreklu. Tunizija je na 11. seji Pododbora za carinsko sodelovanje in obdavčenje 12. januarja 2023 v Bruslju EU obvestila, da ta pravila sprejme, če se zagotovi „prepustnost“. Zato je treba predložiti nov predlog, ki bo vseboval to določbo.
Pogodbenici sta se dogovorili, da bosta prehodna pravila uporabljali vnaprej, da bi trgovinske tokove in carinske prakse prilagodili prihodnjemu začetku veljavnosti spremembe Konvencije (na kateri temeljijo prehodna pravila).
Na zahtevo Tunizije so lahko omejene količine tekstilnih izdelkov s poreklom iz Tunizije pet let od datuma začetka uporabe tega sklepa upravičene do preferencialne obravnave pod posebnimi pogoji.
Prepustnost pravil med Konvencijo in prehodnimi pravili o poreklu
Prehodna pravila določajo prepustnost med obema sklopoma pravil o poreklu, saj omogočajo izdajo naknadnega dokazila o poreklu na podlagi dokazila, izdanega v skladu s pravili Konvencije, če je izpolnjen pogoj, da zadevni izdelki izpolnjujejo zahteve obeh sklopov pravil (člen 21(1)(d)).
Deležniki so po izvajanju prehodnih pravil o poreklu med drugimi pogodbenicami v območju PEM vzporedno s pravili Konvencije Komisijo opozorili, da soobstoj obeh sklopov pravil ovira pravilno uporabo prehodnih pravil zaradi zapletenega postopka uporabe načela prepustnosti med obema sklopoma pravil.
Namen prehodnih pravil o poreklu je uvesti manj stroga pravila za lažjo opredelitev statusa preferencialnega porekla za blago. Ker so prehodna pravila o poreklu na splošno manj stroga od tistih iz Konvencije, bi se blago, ki izpolnjuje pravila iz Konvencije, lahko štelo za blago s poreklom tudi v skladu s prehodnimi pravili o poreklu, razen nekaterih kmetijskih proizvodov, ki se uvrščajo v poglavja 2, 4 do 15, 16 (razen predelanih ribiških proizvodov) in 17 do 24.
Pogodbenice, ki uporabljajo prehodna pravila, so se dogovorile, da bi se moralo dokazilo o poreklu, izdano na podlagi pravil o poreklu iz Konvencije, samodejno šteti za veljavno v skladu s prehodnimi pravili o poreklu, če so izpolnjeni trije pogoji:
(1)Prepustnost ne bi smela biti mogoča, kadar se poreklo pridobi z uporabo kumulacije z materiali (ali predelavo) s poreklom iz pogodbenice, ki ne uporablja prehodnih pravil ali s katero kumulacija ni mogoča.
(2)Prepustnost bi morala biti omejena le na izdelke, za katere so prehodna pravila prožnejša od tistih iz Konvencije.
(3)Samo izdelki, ki so v skladu s trenutnimi pravili iz Konvencije PEM, bi se lahko šteli za izdelke s poreklom v skladu s prehodnimi pravili.
Poglavja 2, 4 do 15, 16 (razen predelanih ribiških proizvodov) in 17 do 24 bi bilo treba izključiti, saj pravila Konvencije, ki se uporabljajo za te proizvode, niso strožja.
Ta pristop bi zahteval spremembo različnih dvostranskih trgovinskih dogovorov med EU in njenimi partnericami, ki uporabljajo prehodna pravila o poreklu, in sicer spremembo protokolov o pravilih o poreklu (člen 8(1)(b) Dodatka A k protokolu o pravilih o poreklu).
Tunizija je zahtevala, da se samodejna prepustnost od začetka uvede v novi sklop alternativnih pravil.
Stališče EU v Pridružitvenem svetu bi moral določiti Svet.
Predlagane spremembe, kolikor se nanašajo na veljavno Konvencijo, so tehnične narave in ne vplivajo na vsebino trenutno veljavnega protokola o pravilih o poreklu. Zato ne zahtevajo ocene učinka.
3.1Podrobnosti o alternativnih pravilih o poreklu
Predlagane spremembe v zvezi z uvedbo alternativnega sklopa pravil o poreklu omogočajo dodatno prožnost in elemente posodobitve, o katerih se je Unija že dogovorila v drugih dvostranskih sporazumih (celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu med EU in Kanado, sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom, sporazumu o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, sporazumu o gospodarskem partnerstvu med EU in državami partnericami sporazuma o Južnoafriški razvojni skupnosti) ali preferencialnih shemah (splošni sistem preferencialov). Glavne spremembe so:
(a)V celoti pridobljeni izdelki – pogoji za „plovila“:
Tako imenovani pogoji za plovila iz alternativnega sklopa pravil so enostavnejši in omogočajo večjo prožnost. V primerjavi s sedanjim besedilom (člen 5) so bili črtani nekateri pogoji (tj. posebne zahteve v zvezi s posadko); drugi pogoji so bili spremenjeni, da se zagotovi večja sprostitev (lastništvo).
(b)Zadostni postopki obdelave ali predelave – povprečna osnova
Predlagani alternativni sklop pravil (člen 4) izvozniku omogoča prožnost, da carinske organe zaprosi za dovoljenje za izračun cene franko tovarna in vrednosti materialov brez porekla na povprečni osnovi, da bi se upoštevala nihanja v stroških in menjalnih tečajih. To bi moralo izvoznikom zagotoviti večjo predvidljivost.
(c)Dovoljeno odstopanje
Trenutno dovoljeno odstopanje (člen 6) je določeno na 10 % cene izdelka franko tovarna.
Predlagano besedilo (člen 5) določa, da je za kmetijske proizvode dovoljeno odstopanje v višini 15 % neto mase izdelka, za industrijske izdelke pa odstopanje v višini 15 % cene izdelka franko tovarna.
Dovoljeno odstopanje pri masi uvaja objektivnejše merilo, 15-odstotni prag pa bi moral zagotavljati zadostno stopnjo prizanesljivosti. Zagotavlja tudi, da mednarodno nihanje cen blaga ne vpliva na poreklo kmetijskih proizvodov.
(d)Kumulacija
Predlagano besedilo (člen 7) ohranja diagonalno kumulacijo za vse izdelke, pod pogojem, da partnerice, ki so vključene v kumulacijo, sprejmejo enak sklop alternativnih pravil o poreklu. Poleg tega določa splošno polno kumulacijo za vse izdelke, razen za tekstil in oblačila iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema (HS).
Poleg tega za izdelke iz poglavij 50 do 63 HS predvideva dvostransko polno kumulacijo. Unija in Tunizija bosta imeli možnost, da se dogovorita o razširitvi splošne polne kumulacije tudi na izdelke iz poglavij 50 do 63 HS.
(e)Ločeno knjigovodsko izkazovanje
V skladu z veljavnimi pravili (člen 20 Konvencije) lahko carinski organi dovolijo ločeno računovodsko izkazovanje, „[č]e pri ločenem skladiščenju zalog [...] nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave“. Spremenjeno pravilo (člen 12) določa, da lahko carinski organi dovolijo ločeno računovodsko izkazovanje „če so [...] uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla“.
Izvozniku ob zahtevku za ločeno računovodsko izkazovanje ne bo potrebno več utemeljiti, da je ločeno skladiščenje zalog povezano s precejšnjimi stroški ali znatnimi težavami, zadostovala bo navedba, da se uporabljajo zamenljivi materiali.
V primeru sladkorja, ki je lahko material ali končni izdelek, ne bo več treba fizično ločevati med izdelki s poreklom in izdelki brez porekla.
(f)Načelo teritorialnosti
Veljavna pravila (člen 12) omogočajo, da se nekatere obdelave ali predelave pod določenimi pogoji opravijo zunaj ozemlja, razen izdelkov iz poglavij 50 do 63 HS, kot so tekstilni izdelki. V skladu s predlaganimi pravili (člen 12) tekstilni izdelki niso več izključeni.
(g)Nespreminjanje izdelkov
Predlagano pravilo o nespreminjanju izdelkov (člen 14) zagotavlja več prizanesljivosti v zvezi z gibanjem izdelkov s poreklom med pogodbenicami. Izogibati bi se bilo treba situacijam, v katerih so izdelki, za katere ni dvoma o njihovem statusu porekla, izključeni iz ugodnosti preferencialne stopnje pri uvozu, ker formalne zahteve iz določbe o neposrednem prevozu niso izpolnjene.
(h)Prepoved povračila ali izvzetja od carin
V skladu z veljavnimi pravili (člen 15) se splošno načelo prepovedi povračila uporablja za materiale, ki se uporabljajo pri proizvodnji katerega koli izdelka. V skladu s predlaganimi pravili (člen 16) je prepoved odpravljena za vse izdelke, razen za materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov, ki spadajo na področje uporabe poglavij 50 do 63 HS. Kljub temu besedilo določa tudi nekatere izjeme od prepovedi povračila dajatev za te izdelke.
(i)Dokazilo o poreklu
Besedilo uvaja eno samo vrsto dokazila o poreklu (EUR.1 ali izjava o poreklu) namesto dvojnega pristopa (EUR.1 in EUR.MED), kar bistveno poenostavlja sistem. To bi moralo izboljšati skladnost gospodarskih subjektov, tako da se ti izognejo napakam zaradi zapletenih pravil in da se olajša upravljanje s strani carinskih organov. Poleg tega to ne bi smelo vplivati na zmožnost preverjanja dokazil o poreklu, ki ostaja enaka.
Spremenjena pravila (člen 17) vključujejo tudi možnost dogovora o uporabi sistema registriranih izvoznikov (sistem REX). Ti izvozniki, ki so registrirani v skupni podatkovni zbirki, bodo sami odgovorni za sestavo navedb o poreklu, ne da bi šli skozi postopek odobrenega izvoznika. Navedba o poreklu bo imela enako pravno veljavo kot izjava o poreklu ali potrdilo o gibanju blaga EUR.1.
Poleg tega je v spremenjenih pravilih predvidena možnost odobritve uporabe dokazila o poreklu, ki je izdano in/ali predloženo v elektronski obliki.
Da bi lahko razlikovali med izdelki, ki izvirajo iz alternativnega sklopa pravil, in izdelki, ki izvirajo iz Konvencije, bodo morala potrdila o poreklu ali izjave na računu, ki temeljijo na alternativnem sklopu pravil, vključevati izjavo o uporabljenih pravilih.
(j)Veljavnost dokazila o poreklu
Predlaga se, da se obdobje veljavnosti dokazila o poreklu podaljša s 4 na 10 mesecev. Kar bi moralo prav tako zagotavljati več prizanesljivosti v zvezi z gibanjem izdelkov s poreklom med pogodbenicami.
3.2Pravila glede seznama
3.2.1Kmetijski proizvodi
(a)Vrednost in masa
Omejitev materialov brez porekla je bila izražena samo v vrednosti. Novi pragovi so izraženi v masi, da bi se preprečilo nihanje cen in valut (npr. ex poglavja 19, 20, 2105 in 2106), skupaj s črtanjem nekaterih omejitev za sladkor (npr. poglavje 8 ali 2202 HS).
Z alternativnim sklopom pravil se je povečal prag mase (z 20 % na 40 %) in zagotovila možnost, da se za nekatere tarifne številke alternativno izbere med vrednostjo in maso. Poglavja in tarifne številke HS, ki jih zadeva sprememba, so zlasti: ex 1302, 1704 (alternativno pravilo glede mase in vrednosti), 18 (1806: alternativno pravilo glede mase in vrednosti), 1901.
(b)Prilagoditev vzorcem iskanja virov
Za druge kmetijske proizvode (npr. rastlinska olja, oreški, tobak) veljajo prožnejša pravila, ki so prilagojena ekonomski realnosti, zlasti za poglavja HS 14, 15, 20 (vključno s tarifno številko 2008), 23, 24. Alternativni sklop pravil vzpostavlja ravnovesje med regionalnim in svetovnim iskanjem virov, kot za poglavji 9 in 12. Poenostavljena so bila tudi pravila (zmanjšanje izjem) v poglavjih 4, 5, 6, 8, 11 in ex 13.
3.2.2Industrijski izdelki (razen tekstila)
Predlagani kompromis vsebuje precejšnje spremembe v primerjavi s sedanjimi pravili:
– sedanje pravilo poglavja v zvezi s številnimi izdelki vsebuje dvojni kumulativni pogoj. To je združeno v en sam pogoj (poglavja HS 74, 75, 76, 78 in 79);
– črtano je bilo veliko posebnih pravil, ki odstopajo od pravila poglavja (poglavja HS 28, 35, 37, 38 in 83). Ta širši pristop pomeni enostavnejše okolje za gospodarske subjekte in carino;
– vključitev alternativnega pravila v sedanje pravilo poglavja izvozniku ponuja večjo izbiro pri izpolnjevanju merila glede porekla (poglavja 27, 40, 42, 44, 70 in 83, 84 in 85).
Rezultat vseh teh sprememb je posodobljen in modernejši seznam pravil, ki na splošno olajšuje izpolnjevanje merila za pridobitev statusa izdelka s poreklom. Poleg tega bo navedena možnost uporabe povprečja v določenem obdobju za izračun cene franko tovarna in vrednosti brez porekla zagotovila nadaljnjo poenostavitev za izvoznike.
3.2.3Tekstil
V zvezi s tekstilom in oblačili so bile uvedene nove možnosti glede pasivnega oplemenitenja in dovoljenih odstopanj. Za te izdelke so bili uvedeni tudi novi postopki dodelitve porekla, zlasti za blago, ki bi postalo lažje dostopno. Nazadnje se bo tudi za te izdelke uporabljala polna dvostranska kumulacija. Takšna kumulacija bo omogočila, da se predelava, ki se izvaja na tekstilnih materialih (tj. tkanje, predenje itd.), upošteva v postopku proizvodnje v območju kumulacije.
4.Pravna podlaga
4.1Postopkovna pravna podlaga
4.1.1Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 3 .
4.1.2Uporaba v obravnavanem primeru
Pridružitveni svet je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani.
Akt, k sprejetju katerega je pozvan Pridružitveni svet, je akt s pravnim učinkom. Predvideni akt bo zavezujoč na podlagi mednarodnega prava v skladu s členom 80, drugi odstavek, Sporazuma.
Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2Materialna pravna podlaga
4.2.1Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče.
4.2.2Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato prvi pododstavek člena 207(4) PDEU.
4.3Zaključek
Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti člen 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(9) PDEU.
5.Proračunske posledice
Predlagane spremembe v zvezi z uvedbo alternativnega sklopa pravil o poreklu temeljijo na načelu posodobitve pravil o poreklu, da se uskladijo z novimi trendi, določenimi v nedavnih sporazumih o prosti trgovini. Spremembe pravil iz Konvencije obsegajo predvsem poenostavitve carinskih postopkov in posodobitve, na primer:
·zadostni postopki obdelave ali predelave – povprečna osnova: z izračunom cene franko tovarna in vrednosti materialov brez porekla na povprečni osnovi ob upoštevanju nihanj na trgu se izvoznikom zagotavlja večja predvidljivost;
·dokazilo o poreklu: je predmet poenostavitve, saj se bo uporabljalo samo eno potrdilo o poreklu, tj. EUR.1;
·veljavnost dokazila o poreklu: je bolj prizanesljiva, kar zadeva gibanje izdelkov s poreklom, saj se obdobje veljavnosti podaljša s 4 na 10 mesecev).
Te spremembe Konvencije nimajo izmerljivega učinka na proračun EU, saj se njihovo področje uporabe nanaša predvsem na olajševanje trgovine in utrjevanje sodobnih praks carinskih organov. Zagotavljajo neobvezno poenostavitev na področjih, ki ostajajo v pristojnosti organov, ne da bi to vplivalo na vsebino pravil (ločeno računovodsko izkazovanje, dokazila o poreklu, povprečenje). Nekateri vidiki poenostavitve (na primer krčenje pravil za plovila) zagotavljajo večjo predvidljivost z odstranitvijo pogojev, ki jih carinski organi trenutno težko nadzirajo, drugi (nespreminjanje) pa se nanašajo na logistiko, ne da bi vplivali na vsebino pravil.
Kljub spremembi določb o povračilu dajatev se prepoved povračila dajatev ohrani v sektorju tekstila in oblačil, ki je še vedno eden od glavnih sektorjev trgovanja na območju PEM. Spremenjena pravila kodificirajo trenutno stanje, saj se ohrani prepoved, ki jo trenutno uporabljajo nekatere pogodbenice. Namen predlagane posplošitve polne kumulacije na območju PEM je okrepiti obstoječe trgovinske tokove znotraj območja in njihovo dopolnjevanje, vendar ne bi smela pomembno vplivati na pobrane carinske dajatve EU, saj bodo morali izdelki, za katere velja kumulacija, izpolnjevati zahteve glede dodane vrednosti na območju, da bi bili upravičeni do preferencialne obravnave, kot so zdaj.
Spremembe pravil glede seznama v sektorju kmetijskih in predelanih kmetijskih proizvodov obsegajo v glavnem prilagoditev metodologije, ne da bi vplivale na vsebino pravil. Sedanji pragi, ki so trenutno izraženi v vrednosti, bodo izraženi v masi. To merilo je bolj objektivno in carinski organi ga lažje nadzorujejo. Poenostavitev pravil za določene industrijske izdelke bi morala imeti omejen učinek na prihodke od carin, saj je lahko njihov rezultat v številnih primerih prej zamenjava virov kot pa povečanje preferencialnega uvoza iz držav PEM, ki bi nadomestil uvoz, za katerega so prej veljale uvozne dajatve. Učinek teh sprememb na prihodke od uvoznih dajatev zato ni količinsko opredeljiv.Kar zadeva trgovino in njen učinek na uporabo preferencialov, je z bolj sproščenimi novimi pravili večji poudarek na gospodarskem povezovanju na celotnem območju, na primer v tekstilnem sektorju, kjer je uporaba preferencialov že zdaj zelo visoka. Izboljšana pravila o tekstilu in kumulaciji so namenjena predvsem okrepitvi že obstoječega regionalnega povezovanja in razpoložljivosti materialov znotraj območja, ne pa povečanju uvoza materialov brez porekla od zunaj.
6.Objava predvidenega akta
Ker bo akt Pridružitvenega sveta spremenil Sporazum, je primerno, da se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2024/0228 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki naj se v imenu Evropske unije zastopa v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani, glede spremembe Protokola 4 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je Unija sklenila s Sklepom Sveta in Komisije 98/238/ES, ESPJ 4 . Protokol 4 zadeva opredelitev pojma „izdelki s poreklom“ in načine upravnega sodelovanja.
(2)Člen 39 Protokola 4 k Sporazumu določa, da se lahko Pridružitveni svet, ustanovljen s členom 78 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Pridružitveni svet), odloči, da bo spremenil določbe navedenega protokola. V skladu s členom 80(2) Sporazuma so sprejeti sklepi Pridružitvenega sveta zavezujoči za pogodbenici, ki sprejmeta potrebne ukrepe za njihovo izvajanje.
(3)Pridružitveni svet bo na svoji naslednji seji ali z izmenjavo pisem sprejel sklep o predlagani spremembi Protokola 4 k Sporazumu.
(4)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Pridružitvenem svetu, saj bo sklep Pridružitvenega sveta za Unijo zavezujoč.
(5)Regionalno konvencijo o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 2013/93/EU 5 , zanjo pa je začela veljati 1. maja 2012. Vsebuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje na podlagi ustreznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami, ki se uporabljajo brez poseganja v načela, določena v teh sporazumih.
(6)Člen 6 Konvencije določa, da vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ta konvencija dejansko uporablja. V ta namen bi moral Pridružitveni svet sprejeti sklep, s katerim se v Protokol 4 k Sporazumu vključi dinamično sklicevanje na Konvencijo, da bi se vedno skliceval na zadnjo veljavno različico Konvencije.
(7)Razprave o spremembi Konvencije so privedle do novega sklopa posodobljenih in prožnejših pravil o poreklu, ki jih je treba vključiti v Konvencijo. Unija in Tunizija sta izrazili pripravljenost, da bosta na dvostranski ravni začeli uporabljati nova pravila takoj, ko bo to mogoče, in sicer kot alternativna pravila trenutno veljavnim pravilom, medtem ko se čaka na končni izid postopka spremembe.
(8)Na prvem tehničnem sestanku o prehodnih pravilih o poreklu, ki je potekal 5. februarja 2020 v Bruslju, se je večina pogodbenic Konvencije, vključno z Unijo in Tunizijo, strinjala, da se revidirana pravila Konvencije (v nadaljnjem besedilu: prehodna pravila o poreklu) do sprejetja revidiranih pravil Konvencije izvajajo vzporedno s pravili Konvencije na prehodni dvostranski podlagi.
(9)Uporaba prehodnih pravil o poreklu zagotavlja prilagoditev trgovinskih tokov in carinskih praks, dokler 1. januarja 2025 ne začnejo veljati revidirana pravila Konvencije, na katerih temeljijo prehodna pravila o poreklu.
(10)Od 1. septembra 2021 že velja mreža dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu med pogodbenicami Konvencije, na podlagi katerih se že uporabljajo prehodna pravila o poreklu 6 . Postopek izvajanja prehodnih pravil o poreklu s preostalimi pogodbenicami napreduje pod pogojem, da pogodbenice zaključijo postopke sprejetja.
(11)Unija je leta 2023 poslala predlog za sprejetje teh novih pravil o poreklu. Tunizija je Unijo obvestila, da ta pravila sprejme, če se zagotovi „prepustnost“ in če sklep vključuje odstopanje za tekstilne izdelke. Zato se s sklepom Sveta določi stališče Unije v Pridružitvenem svetu EU-Tunizija.
(12)Namen prehodnih pravil o poreklu je uvesti manj stroga pravila za lažjo opredelitev statusa preferencialnega porekla za blago. Ker so prehodna pravila o poreklu na splošno manj stroga od tistih iz Konvencije, bi se blago, ki izpolnjuje pravila o poreklu iz Konvencije, lahko štelo za blago s poreklom tudi v skladu s prehodnimi pravili o poreklu, razen nekaterih kmetijskih proizvodov, ki se uvrščajo v poglavja 2, 4 do 15, 16 (razen predelanih ribiških proizvodov) in 17 do 24.
(13)Prehodna pravila o poreklu se uporabljajo vzporedno s pravili o poreklu iz Konvencije, kar ustvarja dve ločeni območji kumulacije. Zato je bila v členu 8 Dodatka A k Protokolu 4 uvedena splošna uporaba prepustnosti med Konvencijo in prehodnimi pravili o poreklu.
(14)Stališče Unije v okviru Pridružitvenega sveta bi zato moralo temeljiti na osnutku sklepa –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Pridružitvenem svetu, temelji na osnutku sklepa Pridružitvenega sveta, ki je priložen temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.9.2024
COM(2024) 411 final
PRILOGA
k
Predlogu sklepa Sveta
o stališču, ki naj se v imenu Evropske unije zastopa v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani, glede spremembe Protokola 4 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja
PRILOGA
OSNUTEK
SKLEP št. …
PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-TUNIZIJA
z dne …
o spremembi Evro-mediteranskega sporazuma
o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi
in njihovimi državami članicami na eni strani
in Republiko Tunizijo na drugi strani
z nadomestitvijo Protokola 4 k navedenemu sporazumu o opredelitvi
pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja
PRIDRUŽITVENI SVET EU-TUNIZIJA JE –
ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani 1 in zlasti člena 39 Protokola 4 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Člen 29 Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se nanaša na Protokol 4 k navedenemu sporazumu (v nadaljnjem besedilu: Protokol 4), ki določa pravila o poreklu.
(2) Člen 39 Protokola 4 določa, da lahko Pridružitveni svet, ustanovljen s členom 78 Sporazuma, odloči, da bo spremenil določbe Protokola 4.
(3) Regionalna konvencija o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu 2 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je namenjena prenosu sedanjih dvostranskih sistemov pravil o poreklu, določenih v dvostranskih sporazumih o prosti trgovini, sklenjenih med pogodbenicami Konvencije, v večstranski okvir brez poseganja v načela, določena v teh dvostranskih sporazumih.
(4) Unija in Republika Tunizija sta podpisali Konvencijo 15. junija 2011 oziroma 16. januarja 2013.
(5) Unija in Republika Tunizija sta deponirali listini o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012 oziroma 21. novembra 2014. Zato je Konvencija v skladu s členom 10(3) Konvencije začela veljati za Unijo in Republiko Tunizijo 1. maja 2012 oziroma 1. januarja 2015.
(6) Do začetka veljavnosti spremembe Konvencije sta se Unija in Republika Tunizija dogovorili, da bosta uporabljali alternativni sklop pravil o poreklu na podlagi pravil spremenjene Konvencije, ki se lahko uporabljajo dvostransko kot alternativna pravila o poreklu v razmerju do pravil, določenih v Konvenciji.
(7) Na prvem tehničnem sestanku o prehodnih pravilih o poreklu, ki je potekal 5. februarja 2020 v Bruslju, se je večina pogodbenic Konvencije, vključno z Unijo in Tunizijo, strinjala, da se revidirana pravila Konvencije 3 (v nadaljnjem besedilu: prehodna pravila o poreklu) izvajajo vzporedno s pravili Konvencije na prehodni dvostranski podlagi do sprejetja revidiranih pravil Konvencije.
(8) Od 1. septembra 2021 je med pogodbenicami Konvencije že začela veljati mreža dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu, s čimer so se začela uporabljati prehodna pravila( 4 ).
(9) Namen prehodnih pravil o poreklu je uvesti prožnejša pravila za lažje opredeljevanje statusa preferencialnega porekla za blago. Ker so prehodna pravila o poreklu na splošno prožnejša od tistih iz Konvencije, bi se blago, ki izpolnjuje pravila iz Konvencije, lahko štelo za blago s poreklom tudi v skladu s prehodnimi pravili o poreklu, razen nekaterih kmetijskih proizvodov, uvrščenih v poglavja 2, 4 do 15, 16 (razen za predelane ribiške proizvode) in 17 do 24 harmoniziranega sistema.
(10) Prehodna pravila o poreklu se uporabljajo vzporedno s pravili o poreklu iz Konvencije, kar ustvarja dve ločeni območji kumulacije. Zato člen 8 Dodatka A k Protokolu 4 vsebuje določbo za lažjo uporabo prepustnosti med Konvencijo in prehodnimi pravili o poreklu.
(11) Na zahtevo Tunizije so lahko omejene količine tekstilnih izdelkov s poreklom iz Tunizije pet let od datuma začetka uporabe tega sklepa upravičene do preferencialne obravnave pod posebnimi pogoji.
(12) Protokol 4 bi bilo zato treba nadomestiti z novim protokolom, ki določa alternativni sklop pravil o poreklu. Poleg tega bi moral novi protokol vključevati dinamično sklicevanje na Konvencijo, da bi se skliceval vedno na zadnjo različico Konvencije v veljavi –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Protokol 4 k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati in se začne uporabljati na dan sprejetja.
V [vstaviti kraj in datum] …
Za Pridružitveni svet
predsednik
PRILOGA
„Protokol 4
o opredelitvi pojma ‚izdelki s poreklom‘
in načinih upravnega sodelovanja
Člen 1
Veljavna pravila o poreklu
1. Za izvajanje Sporazuma se uporabljajo Dodatek I in ustrezne določbe Dodatka II k Regionalni konvenciji o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu 5 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), kakor je bila nazadnje spremenjena in objavljena v Uradnem listu Evropske unije.
2. Vsa sklicevanja na „zadevni sporazum“ iz Dodatka I in ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji se razumejo kot sklicevanja na Sporazum.
Člen 2
Alternativna veljavna pravila o poreklu
1. Ne glede na člen 1 tega protokola se za namen izvajanja Sporazuma proizvodi, ki pridobijo preferencialno poreklo v skladu z alternativnimi veljavnimi pravili o poreklu iz Dodatka A k temu protokolu (v nadaljnjem besedilu: prehodna pravila), prav tako štejejo za proizvode s poreklom iz Evropske unije ali Republike Tunizije.
2. Prehodna pravila se uporabljajo, dokler ne začne veljati sprememba Konvencije, na kateri temeljijo prehodna pravila.
Člen 3
Reševanje sporov
1. Kadar pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 Dodatka I h Konvenciji ali člena 34 Dodatka A k temu protokolu, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvedbo tega preverjanja, se ti spori predložijo Pridružitvenemu svetu.
2. V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.
Člen 4
Spremembe Protokola
Pridružitveni svet se lahko odloči, da bo spremenil določbe tega protokola.
Člen 5
Odstop od Konvencije
1. Če Evropska unija ali Republika Tunizija pisno obvesti depozitarja Konvencije o svoji nameri, da odstopi od Konvencije v skladu s členom 9 Konvencije, Evropska unija in Republika Tunizija nemudoma začneta pogajanja glede pravil o poreklu za namene izvajanja Sporazuma.
2. Do začetka veljavnosti takih na novo izpogajanih pravil o poreklu se za Sporazum še naprej uporabljajo pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, ustrezne določbe Dodatka II h Konvenciji, ki veljajo v trenutku odstopa. Vendar se od trenutka odstopa pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, ustrezne določbe Dodatka II h Konvenciji razumejo tako, da dopuščajo le dvostransko kumulacijo med Evropsko unijo in Republiko Tunizijo.
Člen 6
Pravila o poreklu, za katera veljajo kvote za nekatere izdelke
1. Ne glede na pravila s seznama iz Priloge II k Dodatku I h Konvenciji in pravila s seznama iz Priloge II k Dodatku A k temu protokolu se lahko za izdelke iz Dodatka B k temu protokolu določbe tega dodatka B uporabljajo pet let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
2. Izvajanje določb Dodatka B in učinek njegove uporabe se redno spremlja in pregleduje v okviru Pridružitvenega odbora najpozneje štiri leta po začetku veljavnosti Dodatka B. Pridružitveni svet se lahko na podlagi tega pregleda odloči spremeniti Dodatek B.
3. Pogodbenici opozarjata na možnost predložitve vprašanj v zvezi z uporabo ali razlago odstavkov 1 in 2 tega člena, med drugim Pridružitvenemu svetu ali Pododboru za industrijo, trgovino in storitve.
4. Če Unija meni, da obstajajo zadostni dokazi, da je Tunizija sprejela ali ohranja ukrep, ki ovira trgovino z izdelki iz oddelka XI harmoniziranega sistema (tekstil in oblačila), lahko po tem, ko Tunizijo uradno obvesti o zahtevi za posvetovanja, začasno opusti odstopanje iz odstavka 1 tega člena. Začasna opustitev začne veljati v 60 dneh od uradnega obvestila Unije Tuniziji o zahtevi za posvetovanja.
Dodatek A
ALTERNATIVNA VELJAVNA PRAVILA O POREKLU
Pravila za neobvezno uporabo med pogodbenicami Regionalne konvencije
o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu do sklenitve
in začetka veljavnosti spremembe Konvencije
(v nadaljnjem besedilu: pravila ali prehodna pravila)
OPREDELITEV POJMA ‚IZDELKI S POREKLOM‘
IN NAČINI UPRAVNEGA SODELOVANJA
KAZALO
CILJI
NASLOV I SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1 Opredelitev pojmov
NASLOV II OPREDELITEV POJMA ‚IZDELKI S POREKLOM‘
Člen 2 Splošne zahteve
Člen 3 V celoti pridobljeni izdelki
Člen 4 Zadostni postopki obdelave ali predelave
Člen 5
Dovoljeno odstopanje
Člen 6 Nezadostni postopki obdelave ali predelave
Člen 7 Kumulacija porekla
Člen 8 Pogoji za uporabo kumulacije porekla
Člen 9 Enota kvalifikacije
Člen 10 Kompleti
Člen 11 Nevtralne sestavine
Člen 12 Ločeno knjigovodsko izkazovanje
NASLOV III ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
Člen 13 Načelo teritorialnosti
Člen 14 Nespreminjanje izdelkov
Člen 15 Razstave
NASLOV IV POVRAČILO ALI IZVZETJE
Člen 16 Povračilo ali izvzetje od carin
NASLOV V
DOKAZILO O POREKLU
Člen 17 Splošne zahteve
Člen 18 Pogoji za izjavo o poreklu
Člen 19 Pooblaščeni izvoznik
Člen 20 Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1
Člen 21 Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1
Člen 22 Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1
Člen 23 Veljavnost dokazila o poreklu
Člen 24 Proste cone
Člen 25 Uvozne zahteve
Člen 26 Uvoz po delih
Člen 27 Izjeme pri dokazilu o poreklu
Člen 28 Razlike in oblikovne napake
Člen 29 Izjave dobavitelja
Člen 30 Zneski, izraženi v eurih
NASLOV VI
NAČELA SODELOVANJA IN DOKUMENTARNA DOKAZILA
Člen 31 Dokumentarna dokazila, hranjenje dokazil o poreklu in dokazilnih listin
Člen 32 Reševanje sporov
NASLOV VII UPRAVNO SODELOVANJE
Člen 33 Obveščanje in sodelovanje
Člen 34 Preverjanje dokazil o poreklu
Člen 35 Preverjanje izjav dobavitelja
Člen 36 Kazni
NASLOV VIII UPORABA DODATKA A
Člen 37 Evropski gospodarski prostor
Člen 38 Lihtenštajn
Člen 39 Republika San Marino
Člen 40 Kneževina Andora
Člen 41 Ceuta in Melilla
Seznam prilog
PRILOGA I: Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II
PRILOGA II: Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom
PRILOGA III: Besedilo izjave o poreklu
PRILOGA IV: Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1
PRILOGA V: Posebni pogoji v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille
PRILOGA VI: Izjava dobavitelja
PRILOGA VII: Dolgoročna izjava dobavitelja
CILJI
Ta pravila niso obvezna. Namenjena so začasni uporabi do sklenitve in začetka veljavnosti spremembe Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija PEM ali Konvencija). Pravila se bodo uporabljala dvostransko med pogodbenicami, ki se tako odločijo in se nanje sklicujejo ali jih vključijo v svoje dvostranske preferencialne trgovinske sporazume. Pravila se uporabljajo kot alternativna možnost pravilom Konvencije, ki v skladu s Konvencijo ne posegajo v načela, določena v zadevnih sporazumih in drugih povezanih dvostranskih sporazumih med pogodbenicami. Zato ta pravila ne bodo obvezna. Uporabljajo jih lahko gospodarski subjekti, ki želijo uporabljati preferenciale na podlagi teh pravil namesto na podlagi pravil Konvencije.
Namen teh pravil ni spreminjanje Konvencije. Konvencija se bo še naprej v celoti uporabljala med pogodbenicami Konvencije. Ta pravila ne bodo spremenila pravic in obveznosti pogodbenic, ki jih imajo na podlagi Konvencije.
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Opredelitev pojmov
V teh pravilih:
(a) ,pogodbenica uporabnica‘ pomeni pogodbenico Konvencije PEM, ki ta pravila vključi v svoje dvostranske preferencialne trgovinske sporazume z drugo pogodbenico Konvencije PEM ter vključuje pogodbenice Sporazuma;
(b) ‚poglavja‘, ‚tarifne številke‘ in ‚tarifne podštevilke‘ pomeni poglavja, tarifne številke in tarifne podštevilke (štirištevilčne ali šestštevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljnjem besedilu: harmonizirani sistem), s spremembami v skladu s Priporočilom Sveta za carinsko sodelovanje z dne 26. junija 2004;
(c) ‚uvrščen‘ pomeni uvrstitev blaga pod določeno tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;
(d) ‚pošiljka‘ pomeni izdelke, ki so:
(i) poslani hkrati od enega izvoznika k enemu prejemniku ali
(ii) zajeti v eni sami prevozni listini, s katero izvoznik te izdelke dobavlja prejemniku, ali, če ni takšnega dokumenta, zajeti na enem računu;
(e) ‚carinski organi pogodbenice ali pogodbenice uporabnice‘ za Evropsko unijo pomeni kateri koli carinski organ države članice Evropske unije;
(f) ‚carinska vrednost‘ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o carinski vrednosti);
(g) ‚cena franko tovarna‘ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna plača proizvajalcu v pogodbenici, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če ta cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov in vse druge stroške v zvezi s proizvodnjo, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka. Kadar je zadnja obdelava ali predelava oddana proizvajalcu kot podizvajalcu, se izraz ‚proizvajalec‘ nanaša na podjetje, ki je podizvajalca zaposlilo.
Kadar dejanska cena ne odraža vseh stroškov, povezanih z izdelavo izdelka, ki so dejansko nastali v pogodbenici, cena franko tovarna pomeni vsoto vseh navedenih stroškov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;
(h) ‚zamenljivi material ‘ ali ‚zamenljivi izdelek‘ pomeni material ali izdelek, ki je enake vrste in tržne kakovosti, z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi in ki se ga med seboj ne da ločiti;
(i) ‚blago‘ pomeni oboje, material in izdelek;
(j) ‚izdelava‘ pomeni vsako obdelavo ali predelavo, vključno s sestavljanjem;
(k) ‚material‘ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja za izdelavo izdelka;
(l) ‚največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla‘ pomeni največjo vsebnost materialov brez porekla, ki je dovoljena, da se izdelava šteje za zadostno obdelavo ali predelavo, da izdelku dodeli status izdelka s poreklom. Izražena je lahko v odstotku cene izdelka franko tovarna ali v deležu neto mase teh uporabljenih materialov, ki se uvrščajo pod določeno skupino poglavij, poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko;
(m) ‚izdelek‘ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za poznejšo uporabo v drugem postopku izdelave;
(n) ‚ozemlje‘ vključuje kopensko ozemlje, celinske vode in teritorialno morje pogodbenice;
(o) ‚dodana vrednost‘ je cena izdelka franko tovarna z odbitkom carinske vrednosti vseh vključenih materialov s poreklom iz drugih pogodbenic uporabnic, za katere se uporablja kumulacija, če pa ta ni znana ali se je ne da ugotoviti, je to prva preverljiva cena, plačana za materiale v pogodbenici izvoznici;
(p) ‚vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se je ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v pogodbenici izvoznici. Kadar je treba ugotoviti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se določbe te točke smiselno uporabljajo.
NASLOV II
OPREDELITEV POJMA
„IZDELKI S POREKLOM“
Člen 2
Splošne zahteve
Za namene izvajanja Sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice, kadar se izvažajo v drugo pogodbenico:
(a) izdelki, ki so v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 3;
(b) izdelki, ki so pridobljeni v pogodbenici in vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v tej pogodbenici, pod pogojem, da so bili taki materiali tam zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 4.
Člen 3
V celoti pridobljeni izdelki
1. Naslednji izdelki se štejejo za v celoti pridobljene izdelke v pogodbenici, kadar se izvozijo v drugo pogodbenico:
(a) mineralni izdelki in naravna voda, pridobljeni iz njenih tal ali morskega dna;
(b) rastline, vključno z vodnimi rastlinami, in rastlinski izdelki, ki se tam gojijo ali pobirajo;
(c) žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;
(d) proizvodi iz živih, tam vzrejenih živali;
(e) proizvodi, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;
(f) proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
(g) proizvodi iz akvakulture, pri čemer so se ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji tam razvili ali so bili tam vzrejeni iz jajčec, ličink, ribje zalege ali mladic;
(h) proizvodi morskega ribolova in drugi morski proizvodi, pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnega morja;
(i) proizvodi, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz proizvodov, navedenih v točki (h);
(j) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin;
(k) odpadki in ostanki tam opravljenih proizvodnih postopkov;
(l) proizvodi, pridobljeni z morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, pod pogojem, da ima ta država izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali podzemlja;
(m) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (l).
2. Izraza ‚njena plovila‘ in ‚njene predelovalne ladje‘ v točki (h) oziroma (i) odstavka 1 se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo vse izmed naslednjih zahtev:
(a) so registrirani v pogodbenici izvoznici ali uvoznici;
(b) plujejo pod zastavo pogodbenice izvoznice ali uvoznice;
(c) izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:
(i) so v vsaj 50-odstotni lasti državljanov pogodbenice izvoznice ali uvoznice ali
(ii) so v lasti podjetij, ki:
imajo sedež in glavni kraj poslovanja v pogodbenici izvoznici ali uvoznici ter
so v vsaj 50 % lasti pogodbenice izvoznice ali uvoznice ali javnih subjektov ali državljanov teh pogodbenic.
3. Kadar je pogodbenica izvoznica ali uvoznica Evropska unija, to za namene odstavka 2 pomeni države članice Evropske unije.
4. Za namene odstavka 2 se države Efte štejejo kot ena pogodbenica uporabnica.
Člen 4
Zadostni postopki obdelave ali predelave
1. Brez poseganja v odstavek 3 tega člena in v člen 6 se izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v pogodbenici, štejejo za zadosti obdelane ali predelane, kadar so za zadevno blago izpolnjeni pogoji iz seznama Priloge II.
2. Če je izdelek, ki mu je bilo v skladu z odstavkom 1 priznano poreklo v pogodbenici, uporabljen kot material pri izdelavi novega izdelka, se morebitni materiali brez porekla, ki so bili uporabljeni pri njegovi izdelavi, ne upoštevajo.
3. Izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 je treba preveriti za vsak izdelek posebej.
Vendar pa lahko carinski organi pogodbenic v primeru, ko relevantno pravilo temelji na skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla, izvoznikom dovolijo, da izračunajo ceno izdelka franko tovarna in vrednost materialov brez porekla na podlagi povprečnih vrednosti iz odstavka 4, da se upoštevajo nihanja v stroških in valutnih tečajih.
4. Kadar se uporablja drugi pododstavek odstavka 3, se povprečna cena izdelka franko tovarna in povprečna vrednost uporabljenih materialov brez porekla izračunata tako, da se seštejejo vse cene franko tovarna, zaračunane za vse prodaje enakih izdelkov v predhodnem poslovnem letu, oziroma tako, da se sešteje vrednost vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi enakih izdelkov v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljeno v pogodbenici izvoznici, ali, kadar podatki za celotno poslovno leto niso na voljo, v krajšem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.
5. Izvozniki, ki se odločijo za izračun na povprečni osnovi, morajo to metodo dosledno uporabljati med letom, ki sledi referenčnemu poslovnemu letu, ali, kadar je to primerno, med letom, ki sledi krajšemu obdobju, ki se je upoštevalo kot referenca. To metodo lahko prenehajo uporabljati, kadar ugotovijo, da so med danim poslovnim letom ali krajšim reprezentativnim obdobjem najmanj treh mesecev prenehala nihanja v stroških ali deviznih tečajih, ki so upravičevala uporabo take metode.
6. Povprečne vrednosti iz odstavka 4 se uporabijo kot cena franko tovarna oziroma vrednost materialov brez porekla za namene doseganja skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla.
Člen 5
Dovoljeno odstopanje
1. Z odstopanjem od člena 4 in ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama iz Priloge II ne smejo uporabljati pri izdelavi določenega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če njihova skupna neto masa ali vrednost, ocenjena za ta izdelek, ne presega:
(a) 15 % neto mase izdelka, ki spada v poglavja 2 in 4 do 24, z izjemo predelanih ribiških proizvodov iz poglavja 16;
(b) 15 % cene izdelka franko tovarna za izdelke, ki niso zajeti v točki (a).
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema, za katere se uporabljajo odstopanja iz opomb 6 in 7 Priloge I.
2. V skladu z odstavkom 1 tega člena ni dovoljeno preseči odstotkov za največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, kot je opredeljeno v pravilih na seznamu v Prilogi II.
3. Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata za izdelke, ki so v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 3. Kljub temu pa se brez poseganja v člen 6 in člen 9(1) odstopanja iz omenjenih odstavkov vseeno uporabljajo za izdelke, za katere pravilo iz seznama v Prilogi II zahteva, da so materiali, uporabljeni pri izdelavi teh izdelkov, v celoti pridobljeni.
Člen 6
Nezadostni postopki obdelave ali predelave
1. Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 4:
(a) postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;
(b) razstavljanje in sestavljanje tovorkov;
(c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;
(d) likanje tekstila ali likanje tekstila s paro;
(e) preprosti postopki barvanja in loščenja;
(f) luščenje in delno ali popolno mletje riža; loščenje in glaziranje žit in riža;
(g) postopki barvanja sladkorja, dodajanja arome ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja;
(h) lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;
(i) ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;
(j) presejanje, prebiranje, sortiranje, uvrščanje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem kompletov izdelkov);
(k) preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
(l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;
(m) preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;
(n) mešanje sladkorja s katerim koli materialom;
(o) enostavno dodajanje vode ali redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;
(p) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;
(q) zakol živali;
(r) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah (a) do (q);
2. Pri presoji, ali se obdelava ali predelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v pogodbenici izvoznici.
Člen 7
Kumulacija porekla
1. Brez poseganja v člen 2 izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice, kadar se izvažajo v drugo pogodbenico, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz katere koli pogodbenice uporabnice, ki ni pogodbenica izvoznica, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici izvoznici, presega postopke iz člena 6. Ni potrebno, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Kadar obdelava ali predelava, ki se opravlja v pogodbenici izvoznici, ne presega postopkov iz člena 6, se šteje, da ima izdelek, pridobljen z uporabo materialov s poreklom iz katere koli druge pogodbenice uporabnice, poreklo iz pogodbenice izvoznice samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge pogodbenice uporabnice. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice uporabnice, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v pogodbenici izvoznici.
3. Brez poseganja v člen 2 in ob izključitvi izdelkov iz poglavij 50 do 63 se obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici uporabnici, ki ni pogodbenica izvoznica, šteje, kakor da je bila opravljena v pogodbenici izvoznici, kadar so pridobljeni izdelki deležni nadaljnje obdelave ali predelave v tej pogodbenici izvoznici.
4. Brez poseganja v člen 2 se za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja 50 do 63, in samo za namene dvostranske trgovine med pogodbenicami obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici uvoznici, šteje, kakor da je bila opravljena v pogodbenici izvoznici, kadar se izdelki v tej pogodbenici izvoznici naknadno obdelajo ali predelajo.
Za namene tega odstavka se udeleženke stabilizacijsko-pridružitvenega procesa Evropske unije in Moldavija štejejo kot ena pogodbenica uporabnica.
5. Pogodbenice imajo možnost, da enostransko razširijo uporabo odstavka 3 tega člena na uvoz izdelkov iz poglavij 50 do 63. Pogodbenica, ki se odloči za tako razširitev, uradno obvesti drugo pogodbenico in obvesti Evropsko komisijo v skladu s členom 8(2).
6. Za namene kumulacije v smislu odstavkov 3 do 5 tega člena se za izdelke s poreklom šteje, da imajo poreklo iz pogodbenice izvoznice samo, če obdelava ali predelava, ki je bila tam izvedena, presega postopke iz člena 6.
7. Izdelki s poreklom iz ene od pogodbenic uporabnic, navedeni v odstavku 1, ki niso obdelani ali predelani v pogodbenici izvoznici, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od drugih pogodbenic uporabnic.
Člen 8
Pogoji za uporabo kumulacije porekla
1. Kumulacija, predvidena v členu 7, se lahko uporablja le pod pogojem, da:
(a) velja med pogodbenicami uporabnicami, ki sodelujejo pri pridobitvi statusa izdelka s poreklom, in namembno pogodbenico uporabnico preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (GATT) ter
(b) je blago pridobilo status blaga s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz teh pravil.
1a. Ne glede na pododstavek 1(b) se lahko kumulacija iz člena 7 uporablja za blago, uvrščeno v poglavja 1, 3, 16 (za predelane ribiške proizvode) in 25 do 97 harmoniziranega sistema, ki je pridobilo status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu v skladu z Dodatkom I in ustreznimi določbami Dodatka II k Regionalni konvenciji o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, pod pogojem, da so materiali in izdelki s poreklom iz pogodbenic uporabnic, za katere je mogoča kumulacija.
2. Obvestila o izpolnjevanju potrebnih zahtev za uporabo kumulacije se objavijo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v uradni publikaciji v Tuniziji, v skladu z lastnimi postopki.
Kumulacija iz člena 7 se uporablja od datuma, ki je naveden v teh obvestilih.
Pogodbenice Evropski komisiji sporočijo podrobnosti zadevnih sporazumov, sklenjenih z drugimi pogodbenicami uporabnicami, vključno z datumi začetka veljavnosti teh pravil.
3. Dokazilo o poreklu mora vključevati izjavo v angleškem jeziku ‚CUMULATION APPLIED WITH (ime ustrezne pogodbenice uporabnice / pogodbenic uporabnic v angleškem jeziku)‘, če so izdelki pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla v skladu s členom 7.
V primerih, ko se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 uporabi kot dokazilo o poreklu, se ta izjava navede v polju 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.
4. Pogodbenice lahko odločijo, da se za izdelke, ki se izvažajo vanje in so v pogodbenici izvoznici pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla v skladu s členom 7, opusti obveznost vključitve izjave iz odstavka 3 tega člena v dokazilo o poreklu 6 .
Pogodbenice Evropsko komisijo uradno obvestijo o opustitvi v skladu s členom 8(2).
Člen 9
Enota kvalifikacije
1. Enota kvalifikacije za uporabo teh pravil je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema. Iz tega sledi:
(a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina izdelkov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;
(b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi teh pravil vsak izdelek obravnavati posebej.
2. Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.
3. Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno franko tovarna, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
Člen 10
Kompleti
Kompleti, opredeljeni v splošnem pravilu 3 harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, če so vsi sestavni deli izdelki s poreklom.
Kadar je komplet sestavljen iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se komplet kot celota obravnava kot izdelek s poreklom, pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.
Člen 11
Nevtralne sestavine
Pri presoji, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:
(a) energija in gorivo;
(b) naprave in oprema;
(c) stroji in orodja;
(d) katero koli drugo blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.
Člen 12
Ločeno knjigovodsko izkazovanje
1. Če so bili pri obdelavi ali predelavi izdelka uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in brez porekla, lahko gospodarski subjekti zagotovijo upravljanje materialov z metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.
2. Gospodarski subjekti lahko zagotovijo upravljanje zamenljivih izdelkov s poreklom in brez porekla iz tarifne številke 1701 z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja, ne da bi bili izdelki skladiščeni ločeno.
3. Pogodbenice lahko določijo, da je za uporabo ločenega knjigovodskega izkazovanja potrebno predhodno dovoljenje carinskih organov. Carinski organi lahko izdajo dovoljenje pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, in spremljajo njegovo uporabo. Carinski organi lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga upravičenec kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev iz teh pravil.
Z ločenim knjigovodskim izkazovanjem se mora zagotoviti, da je število izdelkov, ki se lahko štejejo za ‚izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice‘, v vsakem trenutku enako ali manjše številu, ki bi ga dobili z uporabo metode fizičnega ločevanja zalog.
Metoda se uporablja in njena uporaba se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v pogodbenici izvoznici.
4. Upravičenec do metode iz odstavkov 1 in 2 izda oziroma zaprosi za dokazila o poreklu za zalogo izdelkov, za katere se lahko šteje, da imajo poreklo v pogodbenici izvoznici. Na zahtevo carinskih organov mora uporabnik dati izjavo o tem, kako upravlja zaloge.
NASLOV III
ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
Člen 13
Načelo teritorialnosti
1. Pogoji iz naslova II morajo biti v zadevni pogodbenici ves čas izpolnjeni.
2. Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz pogodbenice v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se lahko carinskim organom zadovoljivo dokaže naslednje:
(a) vrnjeni izdelki so isti kot izdelki, ki so bili izvoženi, ter
(b) na njih se medtem, ko so bili v drugi državi, ali med izvozom niso opravili nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se izdelki ohranijo v dobrem stanju.
3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj pogodbenice izvoznice na materialih, izvoženih iz te pogodbenice in tja ponovno uvoženih, pod pogojem, da:
(a) so zadevni materiali v celoti pridobljeni v pogodbenici izvoznici ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki iz člena 6, ter
(b) se lahko carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
(i) so se ponovno uvoženi izdelki pridobili z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov ter
(ii) skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj pogodbenice izvoznice ob uporabi tega člena, ne presega 10 % cene končnega izdelka franko tovarna, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.
4. Za namene odstavka 3 tega člena se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj pogodbenice izvoznice. Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju pogodbenice izvoznice in upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj te pogodbenice z uporabo tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5. Za uporabo odstavkov 3 in 4 ‚skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenice izvoznice, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.
6. Odstavka 3 in 4 tega člena se ne uporabljata za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih na seznamu Priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 5.
7. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta s tem členom, opravljena zunaj pogodbenice izvoznice, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.
Člen 14
Nespreminjanje izdelkov
1. Preferencialna obravnava, predvidena v Sporazumu, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve iz teh pravil in so prijavljeni za uvoz v pogodbenici, pod pogojem, da so ti izdelki enaki tistim, ki se izvažajo iz pogodbenice izvoznice. Preden se izdelki deklarirajo za domačo uporabo, ne smejo biti na noben način spremenjeni ali preoblikovani, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev blaga v dobrem stanju ali za dodajanje ali pritrjevanje oznak, nalepk, pečatov ali kakršne koli dokumentacije za zagotovitev skladnosti s specifičnimi notranjimi zahtevami pogodbenice uvoznice, pri čemer se ti postopki izvedejo pod carinskim nadzorom v tretji državi ali državah tranzita, ali delitve pošiljke.
2. Skladiščenje izdelkov ali pošiljk se lahko izvede, če ostanejo pod nadzorom carinskih organov v tretji državi ali tretjih državah tranzita.
3. Brez poseganja v naslov V tega dodatka je delitev pošiljk mogoča, če zadevno blago ostane pod carinskim nadzorom v tretji državi ali tretjih državah delitve.
4. V primeru dvoma lahko pogodbenica uvoznica od uvoznika ali njegovega zastopnika kadar koli zahteva, da predloži vse ustrezne dokumente za zagotovitev dokazov o skladnosti s tem členom, ki se lahko predložijo v kakršni koli obliki dokumentarnih dokazil, zlasti:
(a) s pogodbenimi dokumenti o prevozu, kot so na primer tovorni listi;
(b) z dejanskimi oziroma konkretnimi dokazili, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov;
(c) s potrdilom o neposeganju, ki ga zagotovijo carinski organi države ali držav tranzita ali delitve, ali katerimi koli drugimi dokumenti, ki dokazujejo, da je blago ostalo pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita ali delitve, ali
(d) s kakršnim koli dokazilom v zvezi z blagom samim.
Člen 15
Razstave
1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo, razen tistih, za katere se uporablja kumulacija v skladu s členoma 7 in 8, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v pogodbenico, veljajo pri uvozu ugodnosti na podlagi zadevnega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
(a) je izvoznik poslal izdelke iz pogodbenice v državo razstave in jih tam razstavil;
(b) je zadevni izvoznik izdelke prodal ali jih je kako drugače odstopil osebi v drugi pogodbenici;
(c) so bili izdelki med razstavo ali takoj za tem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo, ter
(d) izdelki od takrat, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi.
2. V skladu z naslovom V tega dodatka je treba izdati ali sestaviti dokazilo o poreklu, ki se na običajen način predloži carinskim organom pogodbenice uvoznice. Na njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatna dokumentacija, ki dokazuje pogoje, pod katerimi so bili razstavljeni.
3. Odstavek 1 se uporablja za vse trgovske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih z namenom prodaje tujih izdelkov in med katerimi so izdelki pod carinskim nadzorom.
NASLOV IV
POVRAČILO ALI IZVZETJE
Člen 16
Povračilo ali izvzetje od carin
1. Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov, ki spadajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema, s poreklom iz pogodbenice, za katere se izda ali sestavi dokazilo o poreklu v skladu z naslovom V tega dodatka, se v pogodbenici izvoznici ne morejo uveljavljati nobena povračila ali izvzetje od kakršnih koli carin.
2. Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na vsa delna ali celotna povračila, odpuste ali neplačila carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporabljajo v pogodbenici izvoznici izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat, ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo uporabo.
3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.
4. Prepoved iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja za trgovino med pogodbenicami za izdelke, ki so pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla iz člena 7(4) ali (5).
5. Prepoved iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja v dvostranski trgovini med pogodbenicami brez uporabe kumulacije z materiali s poreklom iz katere koli druge pogodbenice uporabnice.
NASLOV V
DOKAZILO O POREKLU
Člen 17
Splošne zahteve
1. Za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ob uvozu v drugo pogodbenico veljajo ugodnosti iz določb Sporazuma ob predložitvi enega od naslednjih dokazil o poreklu:
(a) potrdila o gibanju blaga EUR.1, vzorec katerega je prikazan v Prilogi IV k temu dodatku;
(b) v primerih iz člena 18(1) izjave (v nadaljnjem besedilu: izjava o poreklu), ki jo izvoznik navede na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, ki zadevne izdelke opisuje dovolj natančno, da jih je mogoče prepoznati; besedilo izjave o poreklu je v Prilogi III k temu dodatku.
2. Ne glede na odstavek 1 tega člena za izdelke s poreklom v smislu teh pravil v primerih iz člena 27, veljajo ugodnosti iz določb Sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1 tega člena.
3. Brez poseganja v odstavek 1 se lahko pogodbenice dogovorijo, da se za preferencialno trgovino med njimi dokazila o poreklu iz točk (a) in (b) odstavka 1 nadomestijo z navedbami o poreklu, ki jih sestavijo izvozniki, registrirani v elektronski zbirki podatkov v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenic.
Uporaba navedbe o poreklu, ki jo sestavijo izvozniki, registrirani v elektronski zbirki podatkov, o kateri se dogovorita dve pogodbenici uporabnici ali več pogodbenic uporabnic, ne preprečuje uporabe diagonalne kumulacije z drugimi pogodbenicami uporabnicami.
4. Za namene odstavka 1 se lahko pogodbenice dogovorijo o vzpostavitvi sistema, ki omogoča elektronsko izdajanje in/ali elektronsko predložitev dokazil o poreklu iz točk (a) in (b) odstavka 1.
5. Za namene člena 7, če se uporablja člen 8(4), izvoznik s sedežem v pogodbenici uporabnici, ki izda ali zaprosi za dokazilo o poreklu na podlagi drugega dokazila o poreklu, za katerega je bila opuščena obveznost vključitve izjave, kot se sicer zahteva s členom 8(3), sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kumulacije, in je pripravljen carinskim organom predložiti vse ustrezne dokumente.
Člen 18
Pogoji za izjavo o poreklu
1. Izjavo o poreklu iz točke (b) člena 17(1) lahko sestavi:
(a) pooblaščeni izvoznik v smislu člena 19 ali
(b) kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.
2. Izjava o poreklu se lahko sestavi, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice uporabnice in če izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.
3. Izvoznik, ki sestavi izjavo o poreklu, mora na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki potrjujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz teh pravil.
4. Izvoznik izjavo o poreklu sestavi tako, da natipka, odtisne ali natisne na račun, dobavnico ali na drug trgovinski dokument izjavo, katere besedilo je navedeno v Prilogi III k temu dodatku, z uporabo ene od jezikovnih različic, naštetih v navedeni prilogi, in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če je izjava napisana na roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.
5. Izjave o poreklu morajo vsebovati izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 19 ne zahteva, da podpiše take izjave, če carinskim organom pogodbenice izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo o poreklu, po kateri ga je možno prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.
6. Izjavo o poreklu lahko izvoznik sestavi ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu (v nadaljnjem besedilu: naknadna izjava o poreklu), če je predložena v državi uvoznici v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.
Kadar pride do delitve pošiljke v skladu s členom 14(3) in če se upošteva isti dvoletni rok, naknadno izjavo o poreklu sestavi pooblaščeni izvoznik pogodbenice izvoznice izdelkov.
Člen 19
Pooblaščeni izvoznik
1. Carinski organi pogodbenice izvoznice lahko, ob upoštevanju nacionalnih zahtev, pooblastijo katerega koli izvoznika, ki ima sedež v tej pogodbenici (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvoznik), da sestavi izjave o poreklu ne glede na vrednost zadevnih izdelkov.
2. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora carinskim organom ponuditi zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla izdelkov, in izpolnjevati vse druge zahteve iz teh pravil.
3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi o poreklu.
4. Carinski organi preverijo pravilno uporabo pooblastila. Pooblastilo lahko prekličejo, če ga pooblaščeni izvoznik uporabi nepravilno in če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 2.
Člen 20
Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1
1. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice izvoznice na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.
2. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik v ta namen izpolni obrazec potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju, katerih vzorca sta v Prilogi IV k temu dodatku. Ti obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če se obrazci izpolnjujejo ročno, jih je treba izpolniti s črnilom in tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če to polje ni v celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico, ki vsebuje poimenovanje, potegniti vodoravno črto, prazen prostor pod njo pa prečrtati.
3. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v polju 7 vključuje izjavo v angleškem jeziku „TRANSITIONAL RULES“.
4. Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice, v kateri je izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz teh pravil.
5. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice izvoznice, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom in izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.
6. Carinski organi, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, storijo vse potrebno, da preverijo poreklo izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz teh pravil. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede izvoznikovih poslovnih knjig ali druge preglede, ki se jim zdijo primerni. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 tega člena pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.
7. Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti na potrdilu naveden v polju 11 potrdila o gibanju blaga EUR.1.
8. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na voljo takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.
Člen 21
Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1
1. Ne glede na člen 20(8) se lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:
(a) ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin;
(b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto;
(c) končni namembni kraj zadevnih izdelkov v času izvoza ni bil znan in je bil določen med prevozom ali skladiščenjem in po morebitni delitvi pošiljk v skladu s členom 14(3);
(d) je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR.MED izdano v skladu s pravili Konvencije PEM za izdelke, ki imajo tudi poreklo v skladu s temi pravili; izvoznik stori vse potrebno za zagotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kumulacije, in je pripravljen carinskim organom predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da ima izdelek poreklo v skladu s temi pravili, ali
(e) je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano na podlagi člena 8(4), pri uvozu v drugo pogodbenico uporabnico pa se zahteva uporaba člena 8(3).
2. Za izvajanje odstavka 1 izvoznik v zahtevku navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 nanaša, in navede razloge za svoj zahtevek.
3. Carinski organi lahko naknadno izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v dveh letih od datuma izvoza in šele po tem, ko preverijo, ali se podatki v izvoznikovem zahtevku ujemajo s podatki v ustreznem spisu.
4. Poleg zahteve iz člena 20(3) vsebujejo naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 naslednji zaznamek v angleškem jeziku: ‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘.
5. Zaznamek iz odstavka 4 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.
Člen 22
Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1
1. Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.
2. Poleg zahteve iz člena 20(3) ima dvojnik, izdan v skladu z odstavkom 1 tega člena, naslednji zaznamek v angleškem jeziku: ‚DUPLICATE‘.
3. Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1.
4. Dvojnik nosi datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 in začne učinkovati s tem dnem.
Člen 23
Veljavnost dokazila o poreklu
1. Dokazilo o poreklu je veljavno deset mesecev od datuma izdaje ali sestave v pogodbenici izvoznici in ga je treba v tem obdobju predložiti carinskim organom pogodbenice uvoznice.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom pogodbenice uvoznice predložena po poteku veljavnosti iz odstavka 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.
3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi pogodbenice uvoznice dokazila o poreklu sprejmejo, če so bili izdelki predloženi carini pred tem končnim datumom.
Člen 24
Proste cone
1. Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljajo prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki, razen običajnih postopkov, ki so potrebni, da se prepreči njihovo kvarjenje.
2. Če se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz pogodbenice uporabnice, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave in predelave, se lahko izda ali sestavi novo dokazilo o poreklu, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu s temi pravili.
Člen 25
Uvozne zahteve
Dokazila o poreklu se carinskim organom pogodbenice uvoznice predložijo v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej pogodbenici.
Člen 26
Uvoz po delih
Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi pogodbenice uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) za razlago harmoniziranega sistema, ki so uvrščeni v razdelka XVI in XVII ali pod tarifni številki 7308 in 9406, uvozijo po delih, se carinskemu organu ob uvozu prvega dela predloži enotno dokazilo o poreklu teh izdelkov.
Člen 27
Izjeme pri dokazilu o poreklu
1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahteve iz teh pravil, in kadar ni dvoma o resničnosti takšne izjave.
2. Uvoz se ne obravnava kot uvoz v trgovinske namene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) uvoz je občasen;
(b) uvažajo se zgolj izdelki za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin;
(c) iz narave in količine izdelkov je razvidno, da niso namenjeni trgovanju.
3. Skupna vrednost teh izdelkov v primeru manjših pošiljk ne sme presegati 500 EUR ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage.
Člen 28
Razlike in oblikovne napake
1. Če so med podatki na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
2. Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, npr. tipkarske napake, ne morejo biti razlog za zavrnitev iz odstavka 1 tega člena, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v teh dokumentih.
Člen 29
Izjave dobavitelja
1. Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v pogodbenici za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz druge pogodbenice uporabnice, ki je bilo tam obdelano ali predelano in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla v skladu s členom 7(3) ali 7(4), se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.
2. Izjava dobavitelja iz odstavka 1 služi kot dokazilo o opravljeni obdelavi ali predelavi zadevnega blaga v pogodbenici uporabnici za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se navedeno blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice in izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.
3. Razen v primerih iz odstavka 4, dobavitelj sestavi ločeno izjavo za vsako pošiljko blaga v obliki, določeni v Prilogi VI, na listu papirja, priloženem k računu, dobavnici ali drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.
4. Kadar dobavitelj redno dobavlja blago določeni stranki, za katerega se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v pogodbenici uporabnici določeno obdobje ostala nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke omenjenega blaga. Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do dve leti od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi pogodbenice uporabnice, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti. Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj na obrazcu iz Priloge VII, in v njej zadevno blago opiše tako natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko. Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.
5. Izjave dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 morajo biti natipkane ali natisnjene v enem od jezikov Sporazuma v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice uporabnice, v kateri se izjava sestavi, in morajo imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.
6. Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov pogodbenice uporabnice, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.
Člen 30
Zneski, izraženi v eurih
1. Za namen uporabe točke (b) člena 18(1) in člena 27(3) v primerih, kadar so izdelki fakturirani v drugi valuti kot v eurih, vsaka od zadevnih držav letno določi zneske v nacionalnih valutah pogodbenic, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.
2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti iz točke (b) člena 18(1) ali člena 27(3) s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila zadevna država.
3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti zneskov v tisti nacionalni valuti, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.
4. Pogodbenica lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju zneska, izraženega v eurih, v svojo nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Pogodbenica lahko ohrani nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun tega zneska pred zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.
5. Zneske, izražene v eurih, na zahtevo pogodbenice pregleda Pridružitveni svet. Pridružitveni svet pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.
NASLOV VI
NAČELA SODELOVANJA
IN DOKUMENTARNA DOKAZILA
Člen 31
Dokumentarna dokazila, hranjenje dokazil o poreklu
in dokazilnih listin
1. Izvoznik, ki je sestavil izjavo o poreklu ali zaprosil za potrdilo o gibanju blaga EUR.1, hrani izvod teh dokazil o poreklu in vseh dokumentov, ki podpirajo status izdelka s poreklom, na papirju ali v elektronski obliki vsaj tri leta od datuma izdaje ali sestave izjave o poreklu.
2. Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, mora vsaj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, kot tudi dokumente iz člena 29(6).
Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, mora vsaj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanega zadevni stranki, kot tudi dokumente iz člena 29(6). To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.
3. Za namene odstavka 1 tega člena ‚dokumenti, ki podpirajo status izdelka s poreklom‘ med drugim vključujejo:
(a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev izdelka, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;
(b) dokumente, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdane ali sestavljene v zadevni pogodbenici uporabnici v skladu z njenim nacionalnim pravom;
(c) dokumente, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v zadevni pogodbenici, izdane ali sestavljene v navedeni pogodbenici v skladu z njenim nacionalnim pravom;
(d) izjave o poreklu ali potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, sestavljene ali izdane v pogodbenicah v skladu s temi pravili;
(e) ustrezno dokazilo o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj pogodbenic na osnovi uporabe členov 13 in 14, ki dokazuje, da so zahteve iz teh členov izpolnjene.
4. Carinski organ pogodbenice izvoznice, ki izda potrdila o gibanju blaga EUR.1, vsaj tri leta hrani zahtevek iz člena 20(2).
5. Carinski organi pogodbenice uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti izjave o poreklu in potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so jim bila predložena.
6. Izjave dobavitelja, ki dokazujejo obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v pogodbenici uporabnici, sestavljene v tej pogodbenici uporabnici, se obravnavajo kot dokument iz členov 18(3), 20(4) in 29(6), ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, na katere se nanašata potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu, lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz navedene pogodbenice uporabnice ter da izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.
Člen 32
Reševanje sporov
Spori v zvezi s postopki preverjanja iz členov 34 in 35 ali v zvezi z razlago tega dodatka, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvajanje preverjanja, se predložijo Pridružitvenemu svetu.
V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi pogodbenice uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.
NASLOV VII
UPRAVNO SODELOVANJE
Člen 33
Obveščanje in sodelovanje
1. Carinski organi pogodbenic si posredujejo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1, vzorce številk pooblastil, dodeljenih pooblaščenim izvoznikom, ter naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje navedenih potrdil in izjav o poreklu.
2. Da bi zagotovile pravilno uporabo teh pravil, si pogodbenice prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobaviteljev ter točnosti informacij, ki so navedene v teh dokumentih.
Člen 34
Preverjanje dokazil o poreklu
1. Dokazila o poreklu se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi pogodbenice uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti takih dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnitvi drugih zahtev iz teh pravil.
2. Kadar carinski organi pogodbenice uvoznice zahtevajo naknadno preverjanje, carinskim organom pogodbenice izvoznice vrnejo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo o poreklu ali kopijo teh dokumentov, pri čemer po potrebi navedejo razloge za zahtevek za preverjanje. V podporo zahtevi za preverjanje pošljejo vsak pridobljeni dokument ali informacijo, ki kaže, da so informacije na dokazilu o poreklu nepravilne.
3. Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede izvoznikovih poslovnih knjig ali druge preglede, ki se jim zdijo primerni.
4. Če se carinski organi pogodbenice uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za zadevne izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov, ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni.
5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Ti rezultati morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.
6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje dovolj informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do preferencialne obravnave.
Člen 35
Preverjanje izjav dobavitelja
1. Izjave dobavitelja in dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi pogodbenice, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti informacij v njem.
2. Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organi pogodbenice iz odstavka 1 vrnejo izjavo dobavitelja ali dolgoročno izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša taka izjava, carinskim organom pogodbenice uporabnice, v kateri je bila izjava sestavljena, ter po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.
V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo na to, da so informacije v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja nepravilne.
3. Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice uporabnice, v kateri je bila sestavljena izjava dobavitelja ali dolgoročna izjava dobavitelja. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede dobaviteljevih poslovnih knjig ali druge preglede, ki se jim zdijo primerni.
4. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Ti rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, dane v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu se taka izjava dobavitelja lahko upošteva pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.
Člen 36
Kazni
Vsaka pogodbenica določi kazenske, civilne ali upravne sankcije v primeru kršitev njene nacionalne zakonodaje, povezane s temi pravili.
NASLOV VIII
UPORABA DODATKA A
Člen 37
Evropski gospodarski prostor
Blago s poreklom iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v smislu Protokola 4 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru se šteje za blago s poreklom iz Evropske unije, Islandije, Lihtenštajna ali Norveške (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice EGP), kadar se izvaža iz Evropske unije, Islandije, Lihtenštajna ali Norveške v Tunizijo, pod pogojem, da se med Tunizijo in pogodbenicami EGP uporabljajo sporazumi o prosti trgovini, ki uporabljajo ta pravila.
Člen 38
Lihtenštajn
Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Lihtenštajna zaradi carinske unije med Švico in Lihtenštajnom šteje za izdelek s poreklom iz Švice.
Člen 39
Republika San Marino
Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Republike San Marino zaradi carinske unije med Evropsko unijo in Republiko San Marino šteje za izdelek s poreklom iz Evropske unije.
Člen 40
Kneževina Andora
Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Kneževine Andore, uvrščen v poglavja 25 do 97 harmoniziranega sistema, zaradi carinske unije med Evropsko unijo in Kneževino Andoro šteje za izdelek s poreklom iz Evropske unije.
Člen 41
Ceuta in Melilla
1. Za namene teh pravil izraz ‚Evropska unija‘ ne zajema Ceute in Melille.
2. Za izdelke s poreklom iz Tunizije ob uvozu v Ceuto in Melillo velja v vseh pogledih enak carinski režim, kot je tisti, ki se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Evropske unije na podlagi Protokola 2 Akta o pogojih pristopa Kraljevine Španije in Portugalske republike in prilagoditvah Pogodb 7 . Tunizija odobri za uvoz izdelkov, zajetih v zadevnem sporazumu in s poreklom iz Ceute in Melille, enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in so s poreklom iz Evropske unije.
3. Za namene odstavka 2 tega člena v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta pravila uporabljajo smiselno ob upoštevanju posebnih pogojev iz Priloge V.
PRILOGA I
UVODNE OPOMBE K SEZNAMU V PRILOGI II
Opomba 1 – Splošni uvod
V seznamu so določeni pogoji, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadostno obdelane ali predelane v smislu člena 4 Naslova II tega dodatka. Obstajajo štiri različne vrste pravil, ki se razlikujejo glede na izdelek:
(a) z obdelavo ali predelavo ni presežena največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla;
(b) z obdelavo ali predelavo postane štirimestna tarifna številka harmoniziranega sistema ali šestmestna tarifna podštevilka harmoniziranega sistema proizvedenih izdelkov drugačna od štirimestne tarifne številke harmoniziranega sistema ali šestmestne tarifne podštevilke harmoniziranega sistema uporabljenih materialov;
(c) opravi se specifični postopek obdelave ali predelave;
(d) obdelava ali predelava se opravi na določenih v celoti pridobljenih materialih.
Opomba 2 – Sestava seznama
2.1 Prva dva stolpca na seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Stolpec (1) navaja tarifno številko ali številko poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, stolpec (2) pa vsebuje poimenovanje blaga, ki se v navedenem sistemu uporablja za navedeno tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je v stolpcu (3) navedeno pravilo. Kadar je v nekaterih primerih pred vnosom v stolpcu (1) ‚ex‘, to pomeni, da se pravila iz stolpca (3) uporabljajo le za del tiste tarifne številke, kot je poimenovana v stolpcu (2).
2.2 Kadar je v stolpcu (1) združenih več tarifnih številk ali je navedena številka poglavja in je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu (2) splošno, se zraven navedena pravila v stolpcu (3) uporabljajo za vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katere koli tarifne številke, združene v stolpcu (1).
2.3 Kadar seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku poimenovanje tistega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v stolpcu (3).
2.4 Kadar sta v stolpcu (3) navedeni dve alternativni pravili, ločeni z ‚ali‘, se izvoznik lahko odloči, katero bo izbral.
Opomba 3 – Primeri uporabe pravil
3.1 Člen 4 naslova II tega dodatka o izdelkih, ki so pridobili status blaga s poreklom in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporablja ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.
3.2 V skladu s členom 6 naslova II tega dodatka mora opravljena obdelava ali predelava presegati seznam postopkov iz navedenega člena. V nasprotnem primeru blago ni upravičeno do pridobitve ugodnosti preferencialne tarifne obravnave, četudi so pogoji iz spodaj navedenega seznama izpolnjeni.
Ob upoštevanju člena 6 naslova II tega dodatka pravila na seznamu predstavljajo minimalno zahtevano obdelavo ali predelavo; z več obdelave ali predelave se prav tako pridobi status blaga s poreklom, nasprotno pa manj obdelave ali predelave ne more dodeliti statusa porekla.
Če torej pravilo določa, da je mogoče na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba takega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takega materiala ni dovoljena.
Če pravilo določa, da na neki stopnji izdelave ni mogoče uporabiti materiala brez porekla, je uporaba takega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takega materiala ni dovoljena.
Primer: kadar pravilo na seznamu za poglavje 19 zahteva, da ‚materiali brez porekla iz tarifnih številk 1101 do 1108 ne smejo presegati 20 % mase‘, uporaba (tj. uvoz) žit iz poglavja 10 (Materiali na zgodnejši stopnji izdelavi) ni omejena.
3.3 Brez poseganja v opombo 3.2, če pravilo vsebuje besedilo ‚izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke‘, se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke (tudi materiali istega poimenovanja in iz iste tarifne številke kot izdelek), pri čemer je treba upoštevati morebitne posebne omejitve, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje.
Vendar pa izraz ‚izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke ...‘ ali ‚izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kot izdelek‘ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke, razen tistih z istim poimenovanjem kot izdelek, naveden v stolpcu (2) seznama.
3.4 Kadar pravilo v seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi en ali več materialov. Ne zahteva pa, da bi se morali uporabiti vsi.
3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu.
3.6 Kadar pravilo v seznamu navaja dva odstotka za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne sme nikoli presegati najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se uporabljajo za določene materiale, ne smejo biti presežene.
Opomba 4 – Splošne določbe v zvezi z določenim kmetijskim blagom
4.1 Kmetijsko blago iz poglavij 6, 7, 8, 9, 10 in 12 ter tarifne številke 2401, ki se goji ali pobira na ozemlju pogodbenice, se obravnava kot blago s poreklom na ozemlju te pogodbenice, tudi če se goji iz uvoženega semena, čebulic, podlag, potaknjencev, cepičev, sadik, brstov ali drugih živih delov rastlin.
4.2 Kadar za vsebnost sladkorja brez porekla v določenem izdelku veljajo omejitve, se pri izračunu takšnih omejitev upošteva masa sladkorjev iz tarifnih številk 1701 (saharoza) in 1702 (npr. fruktoza, glukoza, laktoza, maltoza, izoglukoza ali invertni sladkor), ki so uporabljeni pri izdelavi končnega izdelka in izdelavi izdelkov brez porekla, ki so vključeni v končni izdelek.
Opomba 5 – Terminologija, ki se uporablja v zvezi z določenimi tekstilnimi izdelki
5.1 Izraz ‚naravna vlakna‘ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.
5.2 Izraz ‚naravna vlakna‘ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0511, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, volnena vlakna in fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk od 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk od 5201 do 5203 ter druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk od 5301 do 5305.
5.3 Izrazi ‚tekstilna kaša‘, ‚kemični materiali‘ in ‚materiali za izdelavo papirja‘ so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63 in ki se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.
5.4 Izraz ‚umetna ali sintetična rezana vlakna‘ se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne pramene iz filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.
5.5 Tiskanje (v kombinaciji s tkanjem, pletenjem, kvačkanjem, taftanjem ali kosmičenjem) je opredeljeno kot tehnika, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo zaslona ali valja ter digitalnih ali prenosnih tehnik doda objektivno ocenjena funkcija, na primer barva, konstrukcija ali tehnična zmogljivost, ki ima trajni značaj.
5.6 Tiskanje (kot samostojen postopek) je opredeljeno kot tehnika, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo zaslona ali valja ter digitalnih ali prenosnih tehnik doda objektivno ocenjena funkcija, na primer barva, konstrukcija, tehnična zmogljivost, ki ima trajni značaj, pri čemer postopek spremljata vsaj dva pripravljalna/končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.
Opomba 6 – Odstopanja, ki se uporabljajo za izdelke, narejene iz mešanice tekstilnih materialov
6.1 Pri izdelku s to opombo se za osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njegovi izdelavi, ki skupaj ne presegajo 15 % skupne mase vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, pogoji iz stolpca (3) ne uporabljajo. (Glej tudi opombi 6.3 in 6.4).
6.2 Vendar se odstopanje iz opombe 6.1 lahko uporablja le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.
Osnovni tekstilni materiali so:
–svila,
–volna,
–groba živalska dlaka,
–fina živalska dlaka,
–konjska žima,
–bombaž,
–materiali za izdelavo papirja in papir,
–lan,
–konoplja,
–juta in druga tekstilna vlakna iz ličja,
–sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav,
–kokosova vlakna, abaka, ramija in druga tekstilna rastlinska vlakna,
–sintetična filamentna vlakna iz polipropilena,
–sintetična filamentna vlakna iz poliestra,
–sintetična filamentna vlakna iz poliamida,
–sintetična filamentna vlakna iz poliakrilonitrila,
–sintetična filamentna vlakna iz poliimida,
–sintetična filamentna vlakna iz politetrafluoretilena,
–sintetična filamentna vlakna iz poli(fenilensulfida),
–sintetična filamentna vlakna iz poli(vinilklorida),
–druga sintetična filamentna vlakna,
–umetna filamentna vlakna iz viskoze,
–druga umetna filamentna vlakna,
–elektroprevodni filamenti,
–sintetična rezana vlakna iz polipropilena,
–sintetična rezana vlakna iz poliestra,
–sintetična rezana vlakna iz poliamida,
–sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila,
–sintetična rezana vlakna iz poliimida,
–sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena,
–sintetična rezana vlakna iz poli(fenilensulfida),
–sintetična rezana vlakna iz poli(vinilklorida),
–druga sintetična rezana vlakna,
–umetna rezana vlakna iz viskoze,
–druga umetna rezana vlakna,
–preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne,
–izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema,
–drugi izdelki iz tarifne številke 5605,
–steklena vlakna,
–kovinska vlakna,
–mineralna vlakna.
6.3 Pri izdelkih, ki vsebujejo ‚prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne‘, je za to prejo dovoljeno 20-odstotno odstopanje.
6.4 Pri izdelkih, ki vsebujejo ‚trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema‘, je za ta trak dovoljeno 30-odstotno odstopanje.
Opomba 7 – Druga dovoljena odstopanja pri nekaterih tekstilnih izdelkih
7.1 Če seznam vsebuje sklic na to opombo, se tekstilni materiali (razen vlog in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za izdelani izdelek, določenem v stolpcu (3) seznama, lahko uporabijo, če so uvrščeni pod drugo tarifno številko kot izdelek in če njihova vrednost ne presega 15 % cene izdelka franko tovarna.
7.2 Brez poseganja v opombo 7.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.
7.3 Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vdelanih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov brez porekla, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63.
Opomba 8 – Opredelitev specifičnih procesov in enostavnih postopkov, opravljenih v zvezi z določenimi izdelki iz poglavja 27
8.1 Za namene tarifnih številk ex 2707 in 2713 so ‚specifični procesi‘ naslednji:
(a) vakuumska destilacija;
(b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;
(c) razbijanje (kreking);
(d) preoblikovanje (reforming);
(e) ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);
(f) obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelava s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacija z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;
(g) polimerizacija;
(h) alkilacija;
(i) izomerizacija.
8.2 Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712, so ‚specifični procesi‘ naslednji:
(a) vakuumska destilacija;
(b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;
(c) razbijanje (kreking);
(d) preoblikovanje (reforming);
(e) ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);
(f) obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelava s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacija z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;
(g) polimerizacija;
(h) alkilacija;
(i) izomerizacija;
(j) samo v zvezi s težkimi olji iz tarifne številke ex 2710: razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);
(k) samo za izdelke iz tarifne številke 2710: deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;
(l) samo za težka olja iz tarifne številke ex 2710: obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 z vodikom (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno za izboljšanje barve ali obstojnosti, ne obravnava kot specifičen proces;
(m) samo za goriva iz tarifne številke ex 2710: atmosferska destilacija, če se manj kot 30 vol. % teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86;
(n) samo za težka olja, razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex 2710: obdelava z visokofrekvenčno razelektritvijo skozi krtačke;
(o) samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebujejo manj kot 0,75 mas. % olja) iz tarifne številke ex 2712: izločanje olja s frakcijsko kristalizacijo.
8.3 Za namene tarifnih številk ex 2707 in 2713 porekla ne podelijo enostavni postopki, kot so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti katera koli kombinacija teh postopkov ali podobnih postopkov.
Opomba 9 – Opredelitev specifičnih procesov in postopkov, opravljenih v zvezi z določenimi izdelki
9.1 Izdelki iz poglavja 30, pridobljeni v pogodbenici z uporabo celičnih kultur, se štejejo za izdelke s poreklom iz te pogodbenice. ‚Celična kultura‘ je opredeljena kot gojenje človeških, živalskih in rastlinskih celic pod nadzorovanimi pogoji (kot so določene temperature, rastni medij, plinska zmes, pH) zunaj živega organizma.
9.2 Izdelki iz poglavij 29 (razen 2905 43–2905 44), 30, 32, 33 (razen 3302 10, 3301), 34, 35 (razen 35 01, 3502 11–3502 19, 3502 20, 35 05), 36, 37, 38 (razen 3809 10, 38 23, 3824 60, 38 26) in 39 (razen 39 16–39 26): pridobljeni v pogodbenici z uporabo fermentacije, se štejejo za izdelke s poreklom iz te pogodbenice. ‚Fermentacija‘ je biotehnološki proces, v katerem se za proizvodnjo izdelkov iz poglavij 29 do 39 uporabljajo človeške, živalske, rastlinske celice, bakterije, kvasovke, glive ali encimi.
9.3 Naslednji postopki predelave se v skladu z odstavkom 1 člena 4 štejejo za zadostne za izdelke iz poglavij 28, 29 (razen 2905 43–2905 44), 30, 32, 33 (razen 3302 10, 3301), 34, 35 (razen: 35 01, 3502 11–3502 19, 3502 20, 35 05), 36, 37, 38 (razen 3809 10, 38 23, 3824 60, 38 26) in 39 (razen 39 16–39 26).
–Kemijska reakcija: ‚Kemijska reakcija‘ je proces (vključno z biokemijskim procesom), v katerem nastane molekula z novo strukturo, tako da se intramolekularne vezi pretrgajo in vzpostavijo nove ali da se atomi v molekuli prostorsko prerazporedijo. Kemijska reakcija se lahko izrazi s spremembo ‚številke CAS‘.
Naslednji procesi se ne bi smeli šteti za namene porekla: (a) raztapljanje v vodi ali drugih topilih, (b) izločanje topil, vključno z vodo, ali (c) dodajanje ali izločanje kristalne vode. Za kemijsko reakcijo, kot je opredeljena zgoraj, se šteje, da dodeli poreklo.
–Mešanice in zmesi: Za namerno in sorazmerno nadzorovano mešanje (vključno z razprševanjem) materialov, razen dodajanja razredčil, da se ti prilagodijo vnaprej določenim specifikacijam, zaradi česar nastane blago s fizikalnimi ali kemičnimi lastnostmi, ki so pomembne za namene ali uporabe blaga, pri čemer se to razlikuje od surovin, se šteje, da dodeli poreklo.
–Čiščenje: Za čiščenje se šteje, da dodeli poreklo pod pogojem, da se izvaja na ozemlju ene ali obeh pogodbenic, pri čemer je izpolnjeno eno od naslednjih meril:
(a) čiščenje blaga, ki povzroči izločanje vsaj 80 % vsebnosti obstoječih nečistoč, ali
(b) zmanjšanje ali odstranjevanje nečistoč, pri čemer nastane blago, ki je primerno za eno ali več od naslednjih uporab:
(i) farmacevtske, zdravstvene, kozmetične, veterinarske ali prehranske snovi;
(ii) kemični izdelki in reagenti za analitske, diagnostične ali laboratorijske uporabe;
(iii) elementi in sestavni deli za uporabo v mikroelektroniki;
(iv) specializirane optične uporabe;
(v) biotehnična uporaba (npr. pri gojenju celic, genski tehnologiji ali pri uporabi kot katalizator);
(vi) prenašalci, ki se uporabljajo v postopku ločevanja, ali
(vii) pri uporabi na jedrskem področju.
–Sprememba velikosti delcev: Za namerno in nadzorovano spreminjanje velikosti delcev blaga, ki ni zgolj drobljenje ali stiskanje, zaradi česar pridobi blago določeno velikost delcev, opredeljeno porazdelitev velikosti delcev ali opredeljeno površino, ki je pomembna za namene dobljenega blaga in ima različne fizikalne ali kemijske lastnosti od prvotnih surovin, se šteje, da dodeli poreklo.
–Standardni materiali: Standardni materiali (vključno s standardnimi raztopinami) so pripravki, primerni za analitične, umeritvene ali referenčne uporabe, ki imajo natančne stopnje čistosti ali razmerja, ki jih je potrdil proizvajalec. Za proizvajanje standardnih materialov se šteje, da dodeli poreklo.
–Ločevanje izomerov: Za izolacijo ali ločevanje izomerov iz mešanice izomerov se šteje, da dodeli poreklo.
PRILOGA II
SEZNAM OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA,
DA BI LAHKO IZDELANI IZDELEK PRIDOBIL STATUS BLAGA S POREKLOM
|
Tarifna številka |
Poimenovanje izdelka |
Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla,
|
|
(1) |
(2) |
(3) |
|
Poglavje 1 |
žive živali |
vse živali iz Poglavja 1 so v celoti pridobljene |
|
Poglavje 2 |
meso in užitni klavnični proizvodi |
izdelava, pri kateri so vse meso in druga užitna drobovina v izdelkih iz tega poglavja v celoti pridobljeni |
|
Poglavje 3 |
ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji |
izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni |
|
Poglavje 4 |
mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni |
|
ex Poglavje 5 |
proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
ex 0511 91 |
neužitna ribja jajca in ikre |
vsa jajca in ikre so v celoti pridobljene |
|
Poglavje 6 |
živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje |
izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 6 v celoti pridobljeni |
|
Poglavje 7 |
užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji |
izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni |
|
Poglavje 8 |
užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon |
izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni sadje, oreški in lupine agrumov ali melon iz poglavja 8 v celoti pridobljeni |
|
Poglavje 9 |
kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
Poglavje 10 |
žita |
izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni |
|
Poglavje 11 |
proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten |
izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 8, 10 in 11, tarifnih številk 0701, 0714, 2302 in 2303 ter tarifne podštevilke 0710 10 v celoti pridobljeni |
|
Poglavje 12 |
oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
ex Poglavje 13 |
šelak; gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
ex 1302 |
pektinske snovi, pektinati in pektati |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka |
|
Poglavje 14 |
rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
ex Poglavje 15 |
masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; pripravljene užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
1504 do 1506 |
masti in olja rib in morskih sesalcev ter njihove frakcije; maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom; druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
1508 |
olje iz arašidov in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka |
|
1509 in 1510 |
oljčno olje in njegove frakcije |
izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni |
|
1511 |
palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka |
|
ex 1512 |
olje iz sončničnih semen in njegove frakcije |
|
|
– za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
– drugo |
izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni |
|
|
1515 |
druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka |
|
ex 1516 |
masti in olja rib ter njihove frakcije |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
1520 |
glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
Poglavje 16 |
izdelki iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev |
izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2, 3 in 16 v celoti pridobljeni |
|
ex Poglavje 17 |
sladkorji in sladkorni proizvodi, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
1702 |
drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel: |
|
|
– kemično čista maltoza in fruktoza |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 1702 |
|
|
– drugo |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1101 do 1108, 1701 in 1703 ne presega 30 % mase končnega izdelka |
|
|
1704 |
sladkorni proizvodi (vključno bela čokolada), ki ne vsebujejo kakava |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri: – masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka ali – vrednost uporabljenega sladkorja ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 18 |
kakav in kakavovi proizvodi, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka |
|
ex 1806 |
čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri: – masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka ali – vrednost uporabljenega sladkorja ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
|
1806 10 |
kakavov prah, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka |
|
1901 |
sladni ekstrakt; prehrambeni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prehrambeni proizvodi iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
|
|
– ekstrakt slada |
izdelava iz žit iz poglavja 10 |
|
|
– drugo |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri individualna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % mase končnega izdelka |
|
|
1902 |
testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri: – masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1006 in od 1101 do 1108 ne presega 20 % mase končnega izdelka in – masa uporabljenih materialov iz poglavij 2, 3 in 16 ne presega 20 % mase končnega izdelka |
|
1903 |
tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, kroglic, mrvic ali podobnih oblikah |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz krompirjevega škroba iz tarifne številke 1108 |
|
1904 |
pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri: – masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1006 in od 1101 do 1108 ne presega 20 % mase končnega izdelka in – masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka |
|
1905 |
kruh, pecivo, torte, keksi in drugi pekovski proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1006 in 1101 do 1108 ne presega 20 % mase končnega izdelka |
|
ex Poglavje 20 |
proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
2002 in 2003 |
paradižnik, gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni |
|
2006 |
vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani) |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka |
|
2007 |
džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka |
|
ex 2008 |
Proizvodi, razen: – oreški, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali alkohola – arašidno maslo; mešanice na osnovi žit; palmovi srčki; koruza – sadje in oreški, kuhani drugače kakor v sopari ali vodi, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, zmrznjeni |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka |
|
2009 |
sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani, in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka |
|
ex Poglavje 21 |
razna živila, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
2103 |
– pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporablja gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica |
|
– gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
2105 |
sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri: – individualna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % mase končnega izdelka in – skupna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 60 % mase končnega izdelka |
|
2106 |
živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka |
|
ex Poglavje 22 |
pijače, alkoholne tekočine in kis, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz tarifnih podštevilk 0806 10, 2009 61 in 2009 69 v celoti pridobljeni |
|
2202 |
vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009 |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
2207 in 2208 |
nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola več ali manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifnih številk 2207 ali 2208, pri katerih so vsi uporabljeni materiali iz tarifnih podštevilk 0806 10, 2009 61 in 2009 69 v celoti pridobljeni |
|
ex Poglavje 23 |
ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
2309 |
pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali |
izdelava, pri kateri: – so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 v celoti pridobljeni, – masa uporabljenih materialov iz poglavij 10 in 11 in tarifnih številk 2302 in 2303 ne presega 20 % mase končnega izdelka, – individualna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % mase končnega izdelka in – skupna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 50 % mase končnega izdelka |
|
ex Poglavje 24 |
tobak in izdelani tobačni nadomestki, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, pri kateri masa materialov iz tarifne številke 2401 ne presega 30 % skupne mase uporabljenih materialov iz poglavja 24 |
|
2401 |
nepredelan tobak; tobačni odpadki |
izdelava, pri kateri so vsi materiali iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljeni |
|
ex 2402 |
cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tobaka za kajenje iz tarifne podštevilke 2403 19, pri kateri je vsaj 10 mas. % vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljenih |
|
ex 2403 |
izdelki, namenjeni vdihavanju s segrevanjem ali na drug način, brez zgorevanja |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri je vsaj 10 mas. % vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljenih |
|
ex Poglavje 25 |
sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 2519 |
zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit), v hermetično zaprtih kontejnerjih, in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvo pečenega (sintranega) magnezijevega oksida |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporablja naravni magnezijev karbonat (magnezit) |
|
Poglavje 26 |
rude, žlindre in pepeli |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
ex Poglavje 27 |
mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 2707 |
olja, pri katerih teža aromatskih sestavin presega maso nearomatskih, podobna mineralnim oljem, dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, pri katerih se 65 vol. % ali več prostornine destilira pri temperaturi do 250 °C (vključno z mešanicami naftnih olj in benzena), za pogonsko gorivo ali kurjavo |
postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov(1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
2710 |
olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja |
postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov(1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
2711 |
naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki |
postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov(1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
2712 |
vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga ali lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani |
postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov(1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
2713 |
naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov |
postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov(1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 28 |
anorganski kemijski proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin, radioaktivnih elementov ali izotopov |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 29 |
organski kemijski proizvodi, razen za: |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 2901 |
aciklični ogljikovodiki za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov(1) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 2902 |
cikloalkani in cikloalkeni (razen azulenov), benzeni, tolueni, ksileni; za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov(1) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 2905 |
alkoholati kovin alkoholov iz te tarifne številke in etanola |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 2905; lahko pa se uporabljajo kovinski alkoholati iz te tarifne številke, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 30 |
farmacevtski izdelki |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
Poglavje 31 |
gnojila |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 32 |
ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; črnila |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 33 |
eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 34 |
mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in ‚zobarski voski‘ ter zobarski preparati na osnovi mavca |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 35 |
beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 36 |
razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 37 |
proizvodi za fotografske in kinematografske namene |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 38 |
razni kemijski proizvodi, razen za: |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 3811 |
preparati proti klenkanju, antioksidanti, preparati za preprečevanje kopičenja smole, za zboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in drugi pripravljeni dodatki, za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kot mineralna olja: |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali |
|
– pripravljeni dodatki za mazalna olja, ki vsebujejo naftna olja ali olja iz bituminoznih mineralov |
izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 3811 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 3824 99 in ex 3826 00 |
biodizel |
izdelava, pri kateri je biodizel pridobljen s transesterifikacijo in/ali esterifikacijo ali končno obdelavo z vodikom |
|
Poglavje 39 |
plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas |
specifični proces ali specifični procesi(4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne podštevilke, kot je tar. podšt. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 40 |
kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 4012 |
protektirane pnevmatike, polne pnevmatike ali pnevmatike z zračnimi komorami, iz gume |
protektiranje rabljenih pnevmatik |
|
ex Poglavje 41 |
surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
4104 do 4106 |
strojene ali ‚crust‘ kože, brez volne ali dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane |
ponovno strojenje strojenega usnja ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
Poglavje 42 |
usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta) |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 43 |
naravno in umetno krzno; krzneni izdelki, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
ex 4302 |
strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno: |
|
|
– plošče, križi in podobne oblike |
beljenje ali barvanje, vključno z rezanjem in sestavljanjem nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna |
|
|
– drugo |
izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna |
|
|
4303 |
oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki |
izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna iz tarifne številke 4302 |
|
ex Poglavje 44 |
les in lesni izdelki; lesno oglje, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 4407 |
les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm |
skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih |
|
ex 4408 |
listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) in za vezan les, debeline do vključno 6 mm, prstasto spojeni, in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, debeline do vključno 6 mm, skobljan, brušen ali na koncih spojen |
prstasto spajanje, skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih |
|
ex 4410 do ex 4413 |
okraski in ornamenti, skupaj z oblikovanimi robovi in drugimi oblikovanimi deskami |
predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve |
|
ex 4415 |
zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa |
izdelava iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost |
|
ex 4418 |
– stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo celičaste lesene plošče, žagane in klane skodle |
|
– profiliran les (pero in utori) in okrasne letve |
predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve |
|
|
ex 4421 |
trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev |
izdelava iz lesa iz katere koli tarifne številke, razen lesene žice iz tarifne številke 4409 |
|
Poglavje 45 |
pluta in plutasti izdelki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 46 |
izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 47 |
celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki) |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 48 |
papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 49 |
tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 50 |
svila, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
ex 5003 |
svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali), mikani ali česani |
mikanje ali česanje svilenih odpadkov |
|
5004 do ex 5006 |
svilena preja in preja iz svilenih odpadkov |
(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje brezkončnih umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s predenjem ali ekstrudiranje brezkončnih umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s sukanjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom |
|
5007 |
tkanine iz svile ali svilenih odpadkov |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek) |
|
ex Poglavje 51 |
volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
5106 do 5110 |
preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime |
(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom |
|
5111 do 5113 |
tkanine iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek) |
|
ex Poglavje 52 |
bombaž, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
5204 do 5207 |
preja in sukanec iz bombaža |
(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom |
|
5208 do 5212 |
bombažne tkanine |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek) |
|
ex Poglavje 53 |
druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
5306 do 5308 |
preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja |
(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom |
|
5309 do 5311 |
tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek) |
|
5401 do 5406 |
preja, monofilament in sukanec iz umetnih ali sintetičnih |
(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom |
|
5407 in 5408 |
tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek) |
|
5501 do 5507 |
umetna in sintetična rezana vlakna |
ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken |
|
5508 do 5511 |
preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih |
(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom |
|
5512 do 5516 |
tkanine iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek) |
|
ex Poglavje 56 |
vata, klobučevina in netkan tekstil; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi, razen za: |
(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem |
|
5601 |
vata iz tekstilnih materialov in izdelki iz vate; tekstilna vlakna, dolga do vključno 5 mm (kosmiči); tekstilni prah in nopki – vlaknati vozlički |
predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali prevlečenje, kosmičenje, laminiranje ali metaliziranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
5602 |
klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano |
|
|
– iglana klobučevina |
(2) ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji z oblikovanjem materiala lahko se uporabijo: – filamenti iz polipropilena iz tarifne številke 5402, – polipropilenska vlakna iz tarifnih številk 5503 ali 5506 ali – prameni iz filamentov polipropilena iz tarifne številke 5501, pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, ali zgolj oblikovanje netkanega materiala v primeru klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken |
|
|
– drugo |
(2) ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji z oblikovanjem materiala ali zgolj oblikovanje netkanega materiala v primeru druge klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken |
|
|
5603 |
netkan tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran |
|
|
5603 11 do 5603 14 |
netkan tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran, iz umetnih ali sintetičnih filamentov |
izdelava iz – smerno ali naključno usmerjenih filamentov ali – snovi ali polimerov naravnega, umetnega ali sintetičnega izvora, čemur v obeh primerih sledi vezava v netkan tekstil |
|
5603 91 do 5603 94 |
netkan tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran, razen iz umetnih ali sintetičnih filamentov |
izdelava iz – smerno ali naključno usmerjenih rezanih vlaken in/ali – rezane preje naravnega, umetnega ali sintetičnega izvora, čemur v obeh primerih sledi vezava v netkan tekstil |
|
5604 |
gumijasta nit in kord, prekrita s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tarifne številke 5404 ali 5405, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso |
|
|
– gumijasta nit in kord, prekrita s tekstilnim materialom |
izdelava iz gumijastih niti ali vrvi, ki niso prekrite s tekstilom |
|
|
– drugo |
(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom |
|
|
5605 |
metalizirana preja, vključno z ovito prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tarifne številke 5404 ali 5405, kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom |
|
5606 |
Ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tarifne številke 5404 ali 5405 (razen proizvodov iz tarifne številke 5605 in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja (vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja |
(2) ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji z ovijanjem ali predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem |
|
Poglavje 57 |
preproge in druga tekstilna talna prekrivala |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem ali izdelava iz preje iz kokosovega vlakna ali sisala ali jute ali klasična prstanska viskozna preja ali taftanje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tehnikami brez tkanja, vključno s prebadanjem z iglo kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute |
|
ex Poglavje 58 |
specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine, razen za: |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali kosmičenjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem ali taftanje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek) |
|
5805 |
ročno tkane tapiserije tipov Gobelins, Flanders, Aubusson, Beauvais in podobne in ročno izdelane tapiserije (npr. z majhnim vbodom in križnim vbodom), dokončane ali nedokončane |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
5810 |
vezenina v metraži, trakovih ali motivih |
vezenje, pri katerem vrednost vseh uporabljenih materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
5901 |
tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig ali podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov |
tkanje v kombinaciji z barvanjem ali kosmičenjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem |
|
5902 |
kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje visoke trdnosti iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona |
|
|
– z vsebnostjo do vključno 90 mas. % tekstilnih materialov |
tkanje |
|
|
– drugo |
ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tkanjem |
|
|
5903 |
tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tarifne številke 5902 |
tkanje v kombinaciji z impregniranjem ali premazovanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek) |
|
5904 |
linolej, vključno rezan v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike |
(2) tkanje v kombinaciji z barvanjem ali premazovanjem ali laminiranjem ali metaliziranjem kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute |
|
5905 |
zidne tapete iz tekstilnih materialov: – impregnirane, premazane, prevlečene ali prekrite ali laminirane z gumo, plastičnimi masami ali drugimi materiali |
tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji z impregniranjem ali premazovanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem |
|
– drugo |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji z barvanjem ali premazovanjem ali laminiranjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek) |
|
|
5906 |
gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902 – pleteni ali kvačkani materiali |
predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem ali pletenje ali kvačkanje v kombinaciji z gumiranjem ali gumiranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
– druge tkanine iz sintetične filamentne preje z vsebnostjo več kot 90 mas. % tekstilnih materialov |
ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tkanjem |
|
|
– drugo |
tkanje, pletenje ali postopek brez tkanja v kombinaciji z barvanjem ali premazovanjem/gumiranjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem, pletenjem ali postopkom brez tkanja ali gumiranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
5907 |
tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene |
tkanje ali pletenje ali oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali premazovanjem ali impregniranjem ali prevlečenjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek) |
|
5908 |
stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče ipd.; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani |
|
|
– žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo, impregnirane |
izdelava iz cevasto pletenih/kvačkanih plinskih mrežic |
|
|
– drugo |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
5909 do 5911 |
tekstilni izdelki, primerni za industrijske namene |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali prevlečenje, kosmičenje, laminiranje ali metaliziranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 60 |
pleteni ali kvačkani materiali |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem ali pletenje/kvačkanje v kombinaciji z barvanjem ali kosmičenjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali tiskanjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali barvanje preje v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem ali sukanje ali teksturiranje v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem, pod pogojem, da vrednost uporabljene nesukane/neteksturirane preje ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 61 |
oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani |
|
|
– dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko |
(2)(3) pletenje ali kvačkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine |
|
|
– drugo |
(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s pletenjem ali kvačkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s pletenjem ali kvačkanjem ali pletenje in sestava v enem postopku |
|
|
ex Poglavje 62 |
oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani, razen za: |
(2)(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali sestava, vključno z razrezovanjem tkanine po tiskanju (samostojen postopek) |
|
ex 6202, ex 6204,
|
oblačila za ženske, deklice in dojenčke in oblačilni dodatki za dojenčke, vezeni |
(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 6210 in
|
ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra |
(2)(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali prevlečenje ali laminiranje, če vrednost uporabljenih neprevlečenih ali nelaminiranih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine |
|
ex 6212 |
modrčki, opasniki, stezniki, naramnice, pasovi za nogavice, podveze in podobni izdelki in njihovi deli, pleteni ali kvačkani, dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko |
(2)(3) pletenje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali sestava, vključno z razrezovanjem tkanine po tiskanju (samostojen postopek) |
|
6213 in 6214 |
robci, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki |
|
|
– vezeni |
(2)(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna ali sestava, vključno z razrezovanjem tkanine, po tiskanju (samostojni postopek) |
|
|
– drugo |
(2)(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali sestava po tiskanju (samostojen postopek) |
|
|
6217 |
drugi gotovi oblačilni dodatki; deli oblačil ali oblačilnih dodatkov, razen tistih iz tarifne številke 6212 |
|
|
– vezeni |
(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna ali sestava po tiskanju (samostojen postopek) |
|
|
– ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra |
(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali prevlečenje ali laminiranje, če vrednost uporabljenih neprevlečenih ali nelaminiranih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine |
|
|
– medvloge za ovratnike in manšete, urezane |
izdelava: – iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, – pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
– drugo |
(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine |
|
|
ex Poglavje 63 |
drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
6301 do 6304 |
odeje, potovalne odeje, posteljno perilo itn.; zavese, itn.; drugi izdelki za notranjo opremo: |
|
|
– iz klobučevine, iz netkanega tekstila |
(2) oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine |
|
|
– drugo |
||
|
– – vezeni |
(2)(3) tkanje ali pletenje/kvačkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali izdelava iz nevezene tkanine (razen pletene ali kvačkane), če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
– – drugo |
(2)(3) tkanje ali pletenje/kvačkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine |
|
|
6305 |
vreče in vrečke za pakiranje blaga |
(2) ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken ali predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali pletenjem in sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine |
|
6306 |
ponjave, platnene strehe in zunanje platnene navojnice (tende); šotori; jadra (za plovila, jadralne deske ali kopenska plovila); izdelki za taborjenje |
|
|
– iz netkanega tekstila |
(2)(3) oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine |
|
|
– drugo |
(2)(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine |
|
|
6307 |
drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila |
izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
6308 |
kompleti, ki so sestavljeni iz tkanin in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov ali serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno |
Vsak sestavni del ali izdelek v kompletu mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v kompletu. Lahko pa se vključijo sestavni deli ali izdelki brez porekla, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna. |
|
ex Poglavje 64 |
obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 6406 |
|
6406 |
deli obutve (vključno zgornji deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
Poglavje 65 |
pokrivala in njihovi deli |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
Poglavje 66 |
dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 67 |
preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 68 |
izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 69 |
keramični izdelki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
ex Poglavje 70 |
steklo in stekleni izdelki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
7010 |
baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje; čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali rezanje steklenih izdelkov, če skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
7013 |
stekleni izdelki, ki se uporabljajo pri mizi, v kuhinji, v sanitarijah, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tarifne številke 7010 ali 7018) |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
ex Poglavje 71 |
naravni ali kultivirani biseri, dragi ali poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 7102, ex 7103 in ex 7104 |
obdelani dragi ali poldragi kamni (naravni, sintetični ali rekonstruirani) |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka |
|
7106, 7108 in 7110 |
plemenite kovine: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 7106, 7108 in 7110, ali elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tar. št. 7106, 7108 ali 7110 ali zlitje in/ali legiranje plemenitih kovin iz tarifnih številk 7106, 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami ali čiščenje |
|
– neobdelane |
||
|
– kot polizdelki ali v obliki prahu |
izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin |
|
|
ex 7107, ex 7109 in ex 7111 |
kovine, platirane s plemenitimi kovinami, kot polizdelki |
izdelava iz kovin, platiranih z neobdelanimi plemenitimi kovinami |
|
ex Poglavje 72 |
železo in jeklo, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
7207 |
polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla |
izdelava iz materialov iz tar. št. 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205 |
|
7208 do 7212 |
ploščati vroče valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla |
izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7207 |
|
7213 do 7216 |
žice in profili, palice, kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla |
izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7206 |
|
7217 |
žica iz železa ali nelegiranega jekla |
izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7207 |
|
7218 91 in 7218 99 |
polizdelki |
izdelava iz materialov iz tar. št. 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205 |
|
7219 do 7222 |
ploščato valjani izdelki, palice, kotni profili in drugi profili iz nerjavnega jekla |
izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7218 |
|
7223 |
žica iz nerjavnega jekla |
izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7218 |
|
7224 90 |
polizdelki |
izdelava iz materialov iz tar. št. 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205 |
|
7225 do 7228 |
ploščato valjani izdelki, vroče valjane palice v ohlapno navitih kolobarjih; kotni profili in drugi profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel |
izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7206, 7218 ali 7224 |
|
7229 |
žica iz drugih legiranih jekel |
izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7224 |
|
ex Poglavje 73 |
izdelki iz železa in jekla, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
ex 7301 |
piloti |
izdelava iz materialov iz tarifne številke 7207 |
|
7302 |
deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla: tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic |
izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206 |
|
7304, 7305 in 7306 |
cevi in votli profili iz litega železa |
izdelava iz materialov iz tar. št. 7206 do 7212 in 7218 ali 7224 |
|
ex 7307 |
pribor (fitingi) za cevi iz nerjavnega jekla (ISO št. X5CrNiMo 1712), sestavljen iz več delov |
struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 % cene izdelka franko tovarna |
|
7308 |
konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr. mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; vendar se ne smejo uporabiti zvarjeni profili in kotni profili iz tarifne številke 7301 |
|
ex 7315 |
verige zoper drsenje |
izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 7315 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 74 |
baker in bakreni izdelki, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
7403 |
prečiščen baker in bakrove zlitine, surovi |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
7408 |
bakrena žica |
izdelava: – iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, – pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 75 |
nikelj in nikljevi izdelki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
ex Poglavje 76 |
aluminij in aluminijasti izdelki, razen za: |
izdelava: – iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, – pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
7601 |
aluminij, surov |
izdelava: – iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, – pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava s toplotno ali elektrolitsko obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz aluminijastih odpadkov in ostankov |
|
7602 |
aluminijasti odpadki in ostanki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
ex 7616 |
izdelki iz aluminija razen gaze, tkanin, rešetk, mrež, ograj ali tkanin za ojačanje in podobnih materialov (vključno z neskončnimi trakovi) iz aluminijaste žice in ekspandirane |
izdelava: – iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabljajo gaza, tkanine, rešetke, mreže, ograje, tkanine za ojačanje in podobni materiali (vključno tudi neskončni trakovi) iz aluminijaste žice ali ekspandirane kovine iz aluminija; in – pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 78 |
svinec in svinčeni izdelki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
Poglavje 79 |
cink in cinkovi izdelki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
Poglavje 80 |
kositer in kositrni izdelki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
Poglavje 81 |
druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
ex Poglavje 82 |
orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8206 |
orodje iz dveh ali več tarifnih številk 8202 do 8205, v kompletih za prodajo na drobno |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 8202 do 8205; vendar se orodje iz tarifnih številk 8202 do 8205 lahko vstavi v komplet, če njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna |
|
Poglavje 83 |
razni izdelki iz navadnih kovin |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 84 |
jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8407 |
batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata |
izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8408 |
batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dizelski ali poldizelski motorji) |
izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8425 do 8430 |
škripčevja in škripci; vodoravni in navpični vitli; dvigala za velike tovore z majhno dvižno višino ladijski žerjavi; dvigala, vključno kabelska dvigala; portalna dvigala, luška dvigala in delovna vozila, opremljena z dvigalom viličarji; druga vozila z napravami za dviganje ali manipulacijo drugi stroji za dviganje, manipulacijo, nakladanje ali razkladanje (npr. dvigala, premične stopnice, transporterji in žičnice) samovozni buldožerji, angledozerji, grejderji, ravnalniki, skreperji, bagri, nakladalniki z lopato, stroji za nabijanje in cestni valjarji, samovozni drugi stroji za ravnanje, strganje, izkopavanje, nabijanje, kopanje ali vrtanje zemlje, mineralov ali rud; ovni in stroji za izdiranje pilotov; snežni plugi in snežni odmetalniki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8431 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8444 do 8447 |
stroji za ekstrudiranje (brizganje), izvlačenje, teksturiranje in rezanje umetnih ali sintetičnih tekstilnih filamentov stroji za pripravljanje tekstilnih vlaken; stroji za predenje, združevanje (dubliranje) ali sukanje in drugi stroji za proizvodnjo tekstilne preje; tekstilni stroji za navijanje (vključno za navijanje votka) in stroji za pripravljanje tekstilne preje za uporabo na strojih iz tarifne številke 8446 ali 8447 tkalski stroji (statve): pletilni stroji, šivalni prepletilniki in stroji za proizvodnjo ovite preje, tila, čipk, vezenin, pozamenterije, pletenic ali mrež in tafting stroji |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8448 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8456 do 8465 |
obdelovalni stroji za obdelavo materialov vseh vrst z odvzemanjem materiala centri za strojno obdelavo, stroji, izdelani po principu standardnih enot (z eno postajo) in prenašalni stroji z več postajami, za obdelavo kovin stružnice za odstranjevanje kovin obdelovalni stroji |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8466 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8470 do 8472 |
računski stroji in stroji za snemanje, reprodukcijo in prikazovanje podatkov z računskimi funkcijami žepne velikosti; knjigovodski stroji, frankirni stroji, stroji za izdajanje kart in podobni stroji z vdelanimi računskimi napravami; registrirne blagajne računalniki – stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote; magnetni ali optični čitalniki, stroji za prepisovanje podatkov na nosilce podatkov v kodirani obliki in stroji za obdelavo takih podatkov drugi pisarniški stroji |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8473 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 85 |
električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8501 do 8502 |
elektromotorji in električni generatorji električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8503 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8519, 8521 |
aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto) ali ne |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8522 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8525 do 8528 |
oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, televizijske kamere, digitalni fotoaparati in video snemalne kamere radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje sprejemniki za radiodifuzijo monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo slike |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8529 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8535 do 8537 |
električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih; konektorji za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken; table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8538 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8542 31 do 8542 39 |
monolitna integrirana vezja |
difuzija, pri kateri so integriranja vezja oblikovana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustreznega topila (dopant), ne glede na to, ali je to vezje sestavljeno in/ali testirano v nepogodbenici, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8544 do 8548 |
izolirana žica, kabli (in drugi izolirani električni vodniki), kabli iz optičnih vlaken ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, za električne namene električni izolatorji iz kakršnega koli materiala izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju |
izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 86 |
železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst |
izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 87 |
vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor, razen za: |
izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 45 % cene izdelka franko tovarna |
|
8708 |
deli in pribor za vozila iz tarifnih številk 8701 do 8705 |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8711 |
motorna kolesa (tudi mopedi), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 88 |
zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 89 |
ladje, čolni in plavajoče konstrukcije |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ne smejo pa se uporabljati ladijski trupi iz tarifne številke 8906, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 90 |
optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor, razen za: |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
9001 50 |
leče za očala iz drugih materialov razen stekla |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri se izvede eden od naslednjih postopkov: – površinska obdelava polobdelane leče v dokončno obdelano oftalmično lečo z optično korekcijo za vstavitev v okvir za očala, – prevleka leče glede na ustrezno obdelavo za izboljšanje vida in zagotovitev zaščite uporabnika ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 91 |
ure in njihovi deli |
izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 92 |
glasbila; njihovi deli in pribor |
izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 93 |
orožje in strelivo; njuni deli in pribor |
izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 94 |
pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 95 |
igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 96 |
razni izdelki |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 97 |
umetniški izdelki, zbirke in starine |
izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
________________
(1) Za posebne pogoje v zvezi s ‚specifičnim procesom ali specifičnimi procesi‘ glej uvodne opombe 8.1 do 8.3.
(2) Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.
(3) Glej uvodno opombo 7.
(4) Glej uvodno opombo 9.
PRILOGA III
BESEDILO IZJAVE O POREKLU
Izjava o poreklu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb v izjavi ni treba navajati.
Albanska različica
Eksportuesi i produkteve të mbuluara nga ky dokument (autorizim doganor Nr. ..............(1)) deklaron që përveç rasteve kur tregohet qartësisht ndryshe, këto produkte janë me origjine preferenciale ……………..(2) n në përputhje me Rregullat kalimtare të origjinës.
Arabska različica
Bosanska različica
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. ....(1)) izjavljuje da su, osim ako je to drugačije izričito navedeno, ovi proizvodi .......(2) preferencijalnog porijekla u skladu sa prijelaznim pravilima porijekla.
Bolgarska različica
Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение №………(1)), декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с ……………..(2) преференциален произход съгласно преходните правила за произход.
Hrvaška različica
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. ………(1)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi ……………..(2) preferencijalnog podrijetla prema prijelaznim pravilima o podrijetlu.
Češka različica
Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení ………(1)) prohlašuje, že podle přechodných pravidel původu mají tyto výrobky kromě zřetelně označených preferenční původ v …………….(2).
Danska različica
Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument (toldmyndighedernes tilladelse nr. ………(1)) erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i ……………..(2) i henhold til overgangsreglerne for oprindelse.
Nizozemska različica
De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. ………(1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële …………….(2) oorsprong zijn in overeenstemming met de overgangsregels van oorsprong.
Angleška različica
The exporter of the products covered by this document (customs authorization No………(1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of ……………..(2) preferential origin according to the transitional rules of origin.
Estonska različica
Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli kinnitus nr. ………(1)) deklareerib, et need tooted on päritolureeglite üleminekueeskirjade kohaselt ……………..(2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul, kui on selgelt näidatud teisiti.
Ferska različica
Útflytarin av vørunum, sum hetta skjal fevnir um (tollvaldsins loyvi nr. …(1)) váttar, át um ikki nakað annað er tilskilað, eru hesar vørur upprunavørur …(2) sambært skiftisreglunum um uppruna.
Finska različica
Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o ………(1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja……………..(2) alkuperätuotteita siirtymäkauden alkuperäsääntöjen nojalla.
Francoska različica
L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière nº ………(1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle ……………..(2) selon les règles d'origine transitoires.
Nemška različica
Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. ………(1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anders angegeben, präferenzbegünstigte ……………..(2) Ursprungswaren gemäß den Übergangsregeln für den Ursprung sind.
Gruzijska različica
Grška različica
Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ’ αριθ. ………(1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής .................(2) σύμφωνα με τους μεταβατικούς κανόνες καταγωγής.
Hebrejska različica
Madžarska različica
A jelen okmányban szereplő termékek exportőre (vámfelhatalmazási szám: ………(1)) kijelentem, hogy eltérő egyértelmű jelzés hiányában a termékek az átmeneti származási szabályok szerint preferenciális ……………..(2) származásúak.
Islandska različica
Útflytjandi framleiðsluvara sem skjal þetta tekur til (leyfi tollyfirvalda nr. ............(1)), lýsir því yfir að vörurnar séu, ef annars er ekki greinilega getið, af ..........................(2) uppruna samkvæmt upprunareglum á umbreytingartímabili.
Italijanska različica
L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. ………(1)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale ……………..(2) conformemente alle norme di origine transitorie.
Latvijska različica
To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. .…………(1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir……………..(2) preferenciāla izcelsme saskaņā ar pārejas noteikumiem par izcelsmi.
Litovska različica
Šiame dokumente nurodytų produktų eksportuotojas (muitinės leidimo Nr. .………(1)) deklaruoja, kad, jeigu aiškiai nenurodyta kitaip, šie produktai turi ……………..(2) lengvatinės kilmės statusą pagal pereinamojo laikotarpio kilmės taisykles.
Makedonska različica
Извозникот на производите што ги покрива овоj документ (царинскo одобрение бр. …………(1)) изjавува дека, освен ако тоа не е jасно поинаку назначено, овие производи се со .........………….(2) преференциjaлно потекло, во согласност со преодните правила за потекло.
Malteška različica
L-esportatur tal-prodotti koperti minn dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru………(1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat mod ieħor b’mod ċar, dawn il-prodotti huma ta’ oriġini preferenzjali …………….(2) skont ir-regoli ta’ oriġini tranżitorji.
Črnogorska različica
Извозник производа обухваћених овом исправом (царинско овлашћење бр. ......(1) ) изјављује да су, осим ако је другачије изричито наведено, ови производи ..........(2) преференцијалног пориjекла, у складу са транзиционим правилима поријекла.
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlašćenje br. ....(1)) izjavljuje da su, osim ako je drugačije izričito navedeno, ovi proizvodi ……….(2) preferencijalnog porijekla u skladu sa tranzicionim pravilima porijekla.
Norveška različica
Eksportøren av produktene omfattet av dette dokument (tollmyndighetenes autorisasjonsnr……(1)) erklærer at disse produktene, unntatt hvor annet er tydelig angitt, har … preferanseopprinnelse i henhold til overgangsreglene for opprinnelse(2).
Poljska različica
Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr………(1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają ……………..(2) preferencyjne pochodzenie zgodnie z przejściowymi regułami pochodzenia.
Portugalska različica
O exportador dos produtos cobertos pelo presente documento (autorização aduaneira n.º.........(1)) declara que, salvo expressamente indicado em contrário, estes produtos são de origem preferencial ……………..(2) de acordo com as regras de origem transitórias.
Romunska različica
Exportatorul produselor care fac obiectul prezentului document (autorizația vamală nr. ………(1)) declară că, exceptând cazul în care se indică altfel în mod clar, aceste produse sunt de origine preferențială ……………...(2) în conformitate cu regulile de origine tranzitorii.
Srbska različica
Извозник производа обухваћених овом исправом (царинско овлашћење бр. ......(1)) изјављује да су, осим ако је другачије изричито наведено, ови производи ..........(2) преференцијалног порекла, у складу са прелазним правилима о пореклу.
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlašćenje br................(1)) izjavljuje da su, osim ako je drugačije izričito nаvedeno, ovi proizvodi ..................................(2) preferencijalnog porekla, u skladu sa prelaznim pravilima o poreklu.
Slovaška različica
Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia ………(1)) vyhlasuje, že pokiaľ nie je zreteľne uvedené inak, tieto výrobky majú v súlade s prechodnými pravidlami pôvodu preferenčný pôvod v ……………...(2).
Slovenska različica
Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št ...................(1)), izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno ..........................................(2) poreklo v skladu s prehodnimi pravili o poreklu.
Španska različica
El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera n.º………(1)) declara que, excepto donde se indique claramente lo contrario, estos productos son de origen preferencial……………..(2) con arreglo a las normas de origen transitorias.
Švedska različica
Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. ………(1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande …………….(2) ursprung i enlighet med övergångsreglerna om ursprung.
Turška različica
Bu belge kapsamındaki ürünlerin ihracatçısı (gümrük yetki No: ................(1)), aksi açıkça belirtilmedikçe, bu ürünlerin geçiş menşe kurallarına göre ...........................................(2) tercihli menşeli olduğunu beyan eder.
Ukrajinska različica
Експортер продукції, на яку поширюється цей документ (митний дозвіл № ……….(1)) заявляє, що, за винятком випадків, де це явно зазначено, ця продукція має …………….(2) преференційне походження згідно з перехідними правилами походження.
..........................................................................................................................................................
(Kraj in datum)(3)
..........................................................................................................................................................
(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)(4)
(1) Kadar izjavo o poreklu sestavi pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave o poreklu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.
(2) Navesti je treba poreklo izdelkov. Kadar se izjava o poreklu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti z oznako ‚CM‘ v dokumentu, na katerem je sestavljena izjava.
(3) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.
(4) Kadar se podpis izvoznika ne zahteva, se izvzetje podpisa nanaša tudi na navedbo imena podpisnika.
PRILOGA IV
VZOREC POTRDILA O GIBANJU BLAGA EUR.1
IN ZAHTEVKA ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1
NAVODILA ZA TISKANJE
1. Vsak obrazec meri 210 x 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je do minus 5 mm oziroma plus 8 mm. Uporabljati je treba bel papir, oblikovan za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa, ki tehta najmanj 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem giljošo, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi vidno že na prvi pogled.
2. Pristojni organi pogodbenic si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo obrazce ali pa jih lahko dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru mora vsak obrazec vsebovati sklic na takšno pooblastilo. Na vsakem obrazcu morata biti navedena ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo. Obrazec vsebuje tudi serijsko številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo.
POTRDILO O GIBANJU BLAGA
|
1. Izvoznik (ime, polni naslov, država) |
EUR.1 št. A 000.000 |
|||||
|
Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni strani. |
||||||
|
2. To potrdilo se uporablja za preferencialno trgovino med ……................................................................................................. in ......................................................................................................... (navesti ustrezne države, skupine držav ali ozemlja) |
||||||
|
3. Prejemnik (ime, polni naslov, država) (navedba neobvezna) |
||||||
|
4. Država, skupina držav ali ozemlje porekla izdelkov |
5. Namembna država, skupina držav ali ozemlje |
|||||
|
6. Podatki v zvezi s prevozom (navedba neobvezna) |
7. Opombe |
|||||
|
8. Zaporedna številka; oznake in številke; število in vrsta paketov(1); poimenovanje blaga |
9. Bruto teža (kg) ali druga merska enota (l, m3, itd.) |
10.
Računi
|
||||
|
11. CARINSKA OVEROVITEV Overjena izjava Izvozni dokument(2) Obrazec ....................... Št. ….……........... z dne …………………………………….. Carinski urad ...................................….…. Država ali ozemlje izdaje .......................... .................................................................... .................................................................... Kraj in datum ……………......................... .................................................................... ……............................................................ (Podpis) |
Žig |
12. IZJAVA IZVOZNIKA
Podpisani izjavljam, da zgoraj poimenovano blago izpolnjuje vse pogoje, potrebne za izdajo tega potrdila.
Kraj in datum ………….........................................
(Podpis) |
||||
|
(1) Če blago ni pakirano, po potrebi navedite število izdelkov ali navedite ‚v razsutem stanju‘. (2) Izpolnite samo, če to zahtevajo predpisi izvozne države ali ozemlja. |
||||||
|
13. ZAHTEVEK ZA PREVERJANJE, poslati na: |
14. REZULTAT PREVERJANJA |
|||||
|
Na podlagi izvedenega preverjanja je bilo ugotovljeno, da:(1) je to potrdilo resnično izdal navedeni carinski urad in da so podatki, ki jih vsebuje, točni. to potrdilo ne izpolnjuje zahtevanih pogojev o verodostojnosti in točnosti (glej priložene opombe). |
||||||
|
Vložen je zahtevek za preverjanje verodostojnosti in točnosti tega potrdila. ...............................................…………….......................... (Kraj in datum) Žig .....................................................… (Podpis) |
.........................................……………………………….. (Kraj in datum) Žig .................................................... (Podpis) _________________ (1) Označi ustrezno polje z X. |
|||||
OPOMBE
1. Potrdila ne smejo vsebovati izbrisov ali ponovnih vpisov. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačni podatki prečrtajo in po potrebi dodajo pravilni. Vsako tako spremembo mora potrditi oseba, ki je potrdilo izpolnila, in overiti carinski organ države ali ozemlja izdaje.
2. Izdelki, navedeni v potrdilu, si morajo slediti neprekinjeno in pred vsakim izdelkom mora biti zaporedna številka. Neposredno pod zadnjim izdelkom mora biti potegnjena vodoravna črta. Neuporabljeni prostor mora biti prečrtan tako, da je dodajanje naknadnih podatkov onemogočeno.
3. Blago mora biti poimenovano v skladu s poslovno prakso in dovolj natančno, da se ga lahko identificira.
ZAHTEVEK ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA
|
1. Izvoznik (ime, polni naslov, država) |
EUR.1 št. A 000.000 |
|||
|
Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni strani. |
||||
|
2. Zahtevek za potrdilo se uporablja za preferencialno trgovino med ..................................................................................................... in ..................................................................................................... (navesti ustrezne države, skupine držav ali ozemlja) |
||||
|
3. Prejemnik (ime, polni naslov, država) (navedba neobvezna) |
||||
|
4. Država, skupina držav ali ozemlje porekla izdelkov |
5. Namembna država, skupina držav ali ozemlje |
|||
|
6. Podatki v zvezi s prevozom (navedba neobvezna) |
7. Opombe |
|||
|
8. Zaporedna številka; oznake in številke; število in vrsta paketov(1); poimenovanje blaga |
9. Bruto teža (kg) ali druga merska enota (l, m3, itd.) |
10.
Računi
|
||
|
(1) Če blago ni pakirano, po potrebi navedite število izdelkov ali navedite ‚v razsutem stanju‘. |
||||
IZJAVA IZVOZNIKA
Podpisani, izvoznik blaga, poimenovanega na prednji strani,
IZJAVLJAM, da to blago izpolnjuje zahtevane pogoje za izdajo priloženega potrdila;
NAVAJAM okoliščine, na podlagi katerih to blago izpolnjuje zahtevane pogoje:
PRILAGAM naslednje dokazilne listine(1):
SE ZAVEZUJEM, da bom na zahtevo pristojnih organov predložil vsa dodatna dokazila, ki jih ti štejejo kot potrebna za izdajo priloženega potrdila, kot tudi pristajam, če je to potrebno, na kakršen koli pregled mojega knjigovodstva in okoliščin izdelave omenjenega blaga s strani pristojnih organov;
PROSIM za izdajo priloženega potrdila za to blago.
(Kraj in datum)
(Podpis)
________________
(1) Na primer: uvozne listine, potrdila o gibanju blaga, računi, izjave proizvajalca itd., ki se nanašajo na v izdelavi uporabljene izdelke ali na v enakem stanju ponovno izvoženo blago.
PRILOGA V
POSEBNI POGOJI V ZVEZI Z IZDELKI
S POREKLOM IZ CEUTE IN MELILLE
Edini člen
1. Če izdelki izpolnjujejo pravilo o nespreminjanju izdelkov iz člena 14 tega dodatka, se naslednji izdelki štejejo za:
(1) izdelke s poreklom iz Ceute in Melille:
(a) izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli;
(b) izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih se uporabijo izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli, pod pogojem, da:
(i) so bili navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 4 tega dodatka, ali
(ii) gre za izdelke s poreklom iz Tunizije ali Evropske unije, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 6 tega dodatka;
(2) izdelke s poreklom iz Tunizije;
(a) izdelki, v celoti pridobljeni v Tuniziji;
(b) izdelki, pridobljeni v Tuniziji, pri izdelavi katerih se uporabijo izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v Tuniziji, pod pogojem, da:
(i) so bili navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 4 tega dodatka, ali
(ii) gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille ali Evropske unije in da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 6 tega dodatka.
2. Ceuta in Melilla se obravnavata kot enotno ozemlje.
3. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše ime pogodbenice izvoznice in ‚Ceuta in Melilla‘ v polje 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali v izjave o poreklu. Poleg tega je treba, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to označiti v polju 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali v izjavah o poreklu.
4. Za uporabo teh pravil v Ceuti in Melilli so pristojni španski carinski organi.
PRILOGA VI
IZJAVA DOBAVITELJA
Izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb v izjavi ni treba navajati.
IZJAVA DOBAVITELJA
za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah uporabnicah in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla
Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v priloženem dokumentu, izjavljam, da:
1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice], uporabljeni v [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice] za izdelavo naslednjega blaga:
|
Poimenovanje dobavljenega blaga(1) |
Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla |
Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla(2) |
Vrednost uporabljenih materialov brez porekla(2)(3) |
|
|
Skupna vrednost |
||||
2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice], poreklo iz [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice];
3. je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice] v skladu s členom 13 tega dodatka in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:
|
Poimenovanje dobavljenega blaga |
Skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj
|
|
(Kraj in datum) |
|
|
(Naslov in podpis dobavitelja;
|
________________
(1) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.
Primer:
Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.
(2) Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.
Primeri:
Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba tkanja v kombinaciji z izdelavo, vključno s krojenjem tkanine. Če proizvajalec takih oblačil iz pogodbenice uporabnice uporablja tkanino, uvoženo iz Evropske unije, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz Evropske unije v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati.
Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.
(3)
‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost uporabljenih materialov brez porekla ob uvozu ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice].
Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.
(4) ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice], vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice].
PRILOGA VII
DOLGOROČNA IZJAVA DOBAVITELJA
Dolgoročna izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb v izjavi ni treba navajati.
DOLGOROČNA IZJAVA DOBAVITELJA
za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenici uporabnici in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla
Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v priloženem dokumentu in se redno dobavlja(1) ……………., izjavljam, da:
1. so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice], uporabljeni v [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice] za izdelavo naslednjega blaga:
|
Poimenovanje dobavljenega blaga(2) |
Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla |
Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla(3) |
Vrednost uporabljenih materialov brez porekla(3)(4) |
|
Skupna vrednost |
|||
2. imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice], poreklo iz [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice];
3. je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice] v skladu s členom 13 tega dodatka in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:
|
Poimenovanje dobavljenega blaga |
Skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice](5) |
Ta izjava velja za vse nadaljnje pošiljke tega blaga, poslane v času od.........................................................................
do………………………………………………(6)
Zavezujem se, da bom takoj obvestil ……………………………..(1), če ta izjava ne bo več veljavna.
|
(Kraj in datum) |
|
(Naslov in podpis dobavitelja; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše) |
________________
(1) Ime in naslov stranke.
(2) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.
Primer:
Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja.
(3) Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni.
Primeri:
Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba tkanja v kombinaciji z izdelavo, vključno s krojenjem tkanine. Če proizvajalec takih oblačil iz pogodbenice uporabnice uporablja tkanino, uvoženo iz Evropske unije, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz Evropske unije v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati.
Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.
(4)
‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost uporabljenih materialov brez porekla ob uvozu ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice].
Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.
(5) ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice], vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice].
(6) Navedite datume. Obdobje veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja običajno ne sme biti daljše od 24 mesecev, ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi pogodbenice uporabnice, v kateri je bila dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena.
Dodatek B
PRAVILA O POREKLU, ZA KATERA VELJAJO KVOTE ZA NEKATERE IZDELKE
S POREKLOM IZ TUNIZIJE
Člen 1
Skupne določbe
1. Za namene tega dodatka se za vse navedene izdelke izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1. Potrdilo vsebuje naslednjo izjavo v francoščini: „Dérogation – Appendice B du Protocole 4“. Ta izjava se vnese v polje 7 (opombe) potrdila o gibanju blaga EUR.1.
2. Za namene tega člena in za namene upravljanja kvot „leto“ za prvo leto pomeni obdobje dvanajstih mesecev od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, za naslednja leta pa obdobje dvanajstih mesecev od konca predhodnega leta.
3. V EU vse količine iz tega dodatka upravlja Evropska komisija, ki sprejme vse upravne ukrepe, ki se ji zdijo primerni za učinkovito upravljanje v okviru veljavne zakonodaje dela EU.
4. Kvote v spodnji preglednici bo upravljala Evropska komisija po načelu „prvi prispe, prvi dobi“. Količine, izvožene iz Tunizije v Evropsko unijo na podlagi teh odstopanj, se izračunajo na podlagi uvoza v Evropsko unijo.
5. Črpanje iz vsake letne kvote se ustavi na dvajseti delovni dan Komisije po koncu letnega obdobja. Če se v letu kvote N uporabi manj kot 85 % prvotne kvote, se lahko dodelitev kvote porekla za to specifično postavko prenese v naslednje leto kvote N+1 do višine 15 % kvote za leto N.
6. Ko je kvota izčrpana, se lahko v okviru upravljanja izdelkov, za katere velja kvota, njena prvotna količina samodejno poveča za 10 % celotne količine kvote, določene za leto N+1. Količina kvote za leto N+1 je nato omejena na 90 %, čemur se prištejejo količine, ki niso bile porabljene v letu N.
7. Ta dodatek se uporablja pet let od datuma začetka veljavnosti tega protokola.
Člen 2
Seznam izdelkov ter zahtevana obdelava in predelava
1. Za izdelke, navedene v prvih dveh stolpcih tega dodatka, so pravila za obdelavo ali predelavo opredeljena v stolpcu 3 v mejah količin (kvot), navedenih v stolpcih 4 (od prvega leta do konca tretjega leta) in 5 (od četrtega leta do konca petega leta).
2. Za spodnji seznam se smiselno uporablja Priloga I k Dodatku I h Konvenciji v različici z dne 1. januarja 2022, ki vsebuje uvodne opombe k seznamu iz Priloge II k Dodatku I h Konvenciji.
|
# |
Kombinirana nomenklatura (HS 2022) |
Poimenovanje izdelka (samo informativno) |
Obdelava ali predelava materialov brez porekla, ki jim dodeli status izdelkov s poreklom |
Letna kvota za izvoz iz Tunizije v EU: od prvega leta do konca tretjega leta |
Letna kvota za izvoz iz Tunizije v EU: od četrtega leta do konca petega leta |
|
(1) |
(2) |
(3) |
(4) |
(5) |
|
|
1 |
61034200 |
dolge hlače (vključno pumparice in podobne hlače), hlače z naprsnikom in naramnicami ter kratke hlače za moške ali dečke, iz bombaža |
razrezovanje materiala in sestava |
139 000 enot |
108 000 enot |
|
2 |
61034900 |
dolge hlače (vključno pumparice in podobne hlače), hlače z naprsnikom in naramnicami ter kratke hlače za moške ali dečke, iz drugih tekstilnih materialov kot volne, bombaža ali sintetičnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
101 700 enot |
71 100 enot |
|
3 |
61046200 |
dolge hlače (vključno pumparice in podobne hlače), hlače z naprsnikom in naramnicami ter kratke hlače za ženske ali deklice, iz bombaža |
razrezovanje materiala in sestava |
310 000 enot |
213 000 enot |
|
4 |
61046300 |
dolge hlače (vključno pumparice in podobne hlače), hlače z naprsnikom in naramnicami ter kratke hlače za ženske ali deklice, iz sintetičnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
248 600 enot |
174 200 enot |
|
5 |
61051000 |
srajce za moške ali dečke, iz bombaža, pletene ali kvačkane |
razrezovanje materiala in sestava |
235 000 enot |
160 500 enot |
|
6 |
61062000 |
bluze, srajce in srajčne bluze za ženske ali deklice, iz umetnih ali sintetičnih vlaken, pletene ali kvačkane |
razrezovanje materiala in sestava |
71 200 enot |
51 600 enot |
|
7 |
61082200 |
spodnjice brez hlačnic in spodnje hlače za ženske ali deklice, iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
610 500 enot |
416 000 enot |
|
8 |
61083100 |
spalne srajce in pižame za ženske ali deklice, iz bombaža |
razrezovanje materiala in sestava |
113 000 enot |
76 800 enot |
|
9 |
61091000, 61099020 |
T-majice, spodnje majice brez rokavov in druge majice, iz bombaža, volne ali fine živalske dlake ali umetnih ali sintetičnih vlaken, pletene ali kvačkane |
razrezovanje materiala in sestava |
4 764 080 enot |
2 635 800 enot |
|
10 |
61123190 |
moške ali deške kopalke, iz sintetičnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
237 300 enot |
160 400 enot |
|
11 |
61124190 |
ženske ali dekliške kopalke, iz sintetičnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
768 400 enot |
595 900 enot |
|
12 |
62013010 |
plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine, vetrovke s kapuco tipa anorak, vetrovke in podobni izdelki za moške ali dečke, iz bombaža |
razrezovanje materiala in sestava |
45 000 enot |
33 000 enot |
|
13 |
62014010 |
plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine, vetrovke s kapuco tipa anorak, vetrovke in podobni izdelki za moške ali dečke, iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
54 000 enot |
42 000 enot |
|
14 |
62019000 |
plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine, vetrovke s kapuco tipa anorak, vetrovke in podobni izdelki za moške ali dečke, iz drugih tekstilnih materialov |
razrezovanje materiala in sestava |
26 000 enot |
20 000 enot |
|
15 |
62032310 |
delovni in poklicni kompleti za moške ali dečke, iz sintetičnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
113 000 enot |
88 300 enot |
|
16 |
62033210 |
suknjiči in blazerji za moške ali dečke, iz bombaža, delovni in poklicni |
razrezovanje materiala in sestava |
84 750 enot |
65 300 enot |
|
17 |
62033310 |
suknjiči in blazerji za moške ali dečke, iz sintetičnih vlaken, delovni in poklicni |
razrezovanje materiala in sestava |
120 000 enot |
94 000 enot |
|
18 |
62034211 |
dolge delovne in poklicne hlače (vključno pumparice in podobne hlače) za moške ali dečke, iz bombaža |
razrezovanje materiala in sestava |
237 300 enot |
194 800 enot |
|
19 |
62034231 |
dolge hlače (vključno pumparice in podobne hlače) za moške ali dečke, iz bombažnega blaga za kavbojke (jeansa) |
razrezovanje materiala in sestava |
3 220 000 enot |
2 540 000 enot |
|
20 |
62034235 |
dolge hlače (vključno pumparice in podobne hlače) za moške ali dečke, iz bombaža (iz drugega materiala kot blaga za kavbojke (jeansa) ali rebrastega žameta) |
razrezovanje materiala in sestava |
791 000 enot |
630 000 enot |
|
21 |
62034290 |
kratke hlače za moške ali dečke, iz bombaža |
razrezovanje materiala in sestava |
140 000 enot |
100 000 enot |
|
22 |
62034311 |
dolge delovne hlače (vključno pumparice in podobne hlače) za moške ali dečke, iz sintetičnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
240 000 enot |
170 000 enot |
|
23 |
62034990 |
dolge hlače (vključno pumparice in podobne hlače), hlače z naprsnikom in naramnicami ter kratke hlače za moške ali dečke, iz drugih tekstilnih materialov kot volne, bombaža ali umetnih in sintetičnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
60 500 enot |
56 000 enot |
|
24 |
62044200 |
obleke za ženske ali deklice, iz bombaža |
razrezovanje materiala in sestava |
90 400 enot |
71 000 enot |
|
25 |
62044300 |
obleke za ženske ali deklice, iz sintetičnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
210 000 enot |
160 000 enot |
|
26 |
62044400 |
obleke za ženske ali deklice, iz umetnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
150 000 enot |
122 000 enot |
|
27 |
62046231 |
dolge hlače (vključno pumparice in podobne hlače) za ženske ali deklice, iz bombaža, iz tkanine za kavbojke (jeansa) |
razrezovanje materiala in sestava |
1 515 000 enot |
1 390 000 enot |
|
28 |
62046239 |
dolge hlače (vključno pumparice in podobne hlače) za ženske ali deklice, iz bombaža (iz drugega materiala kot tkanine za kavbojke (jeansa) ali rebrastega žameta) |
razrezovanje materiala in sestava |
580 000 enot |
470 000 enot |
|
29 |
62052000 |
srajce za moške ali dečke, iz bombaža |
razrezovanje materiala in sestava |
247 000 enot |
170 000 enot |
|
30 |
62064000 |
Bluze, srajce in srajčne bluze za ženske ali deklice, iz umetnih ali sintetičnih vlaken |
razrezovanje materiala in sestava |
280 000 enot |
200 000 enot |
|
31 |
62111200 |
ženske ali dekliške kopalke |
razrezovanje materiala in sestava |
300 000 enot |
240 000 enot |
|
32 |
62121090 |
modrčki iz vseh vrst tekstilnih materialov |
razrezovanje materiala in sestava |
995 000 enot |
800 000 enot |
“