EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.7.2024
COM(2024) 339 final
2024/0199(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško, glede spremembe Protokola 3 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja v zvezi s prepustnostjo med Regionalno konvencijo o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu in prehodnimi pravili o poreklu
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru iz Sporazuma med EU in Norveško v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa o spremembi Protokola 3 k Sporazumu med EU in Norveško
2.Ozadje predloga
2.1.Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško
Cilj Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je z razvijanjem medsebojne trgovine spodbujati usklajen razvoj gospodarskih odnosov med pogodbenicama. Sporazum je začel veljati 1. julija 1973.
2.2.Skupni odbor
Skupni odbor, ustanovljen v skladu z določbami člena 29 Sporazuma, se lahko odloči, da bo spremenil določbe Protokola 3 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja v skladu s členom 4 Protokola 3. Skupni odbor oblikuje odločitve in priporočila po dogovoru med pogodbenicama.
2.3.Predvideni akt Skupnega odbora
Skupni odbor naj bi na svoji naslednji seji ali z izmenjavo pisem sprejel sklep o spremembi določb Protokola 3 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Na prvem tehničnem sestanku o prehodnih pravilih o poreklu, ki je potekal 5. februarja 2020 v Bruslju, se je večina pogodbenic Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) dogovorila, da se revidirana pravila Konvencije (v nadaljnjem besedilu: prehodna pravila o poreklu) izvajajo vzporedno s pravili Konvencije na prehodni dvostranski podlagi do sprejetja revidiranih pravil Konvencije.
Od 1. septembra 2021 med pogodbenicami Konvencije velja mreža dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu, na podlagi katerih se že uporabljajo prehodna pravila, vključno med EU in Norveško.
Cilj prehodnih pravil o poreklu je uvesti prožnejša pravila, da se olajša opredelitev statusa preferencialnega porekla za blago. Ker so prehodna pravila o poreklu na splošno prožnejša od tistih iz Konvencije, bi se blago, ki izpolnjuje pravila iz Konvencije, lahko štelo za blago s poreklom tudi v skladu s prehodnimi pravili o poreklu, razen nekaterih kmetijskih proizvodov, uvrščenih v poglavja 2, 4 do 15 in 16 (razen predelanih ribiških proizvodov) ter poglavja 17 do 24 harmoniziranega sistema, saj so za te proizvode prehodna pravila o poreklu drugačna ali strožja od pravil iz Konvencije.
Prehodna pravila o poreklu se uporabljajo vzporedno s pravili o poreklu iz Konvencije, kar ustvarja dve različni območji kumulacije.
Prehodna pravila predvidevajo prepustnost med obema sklopoma pravil o poreklu, saj omogočajo izdajo naknadnega dokazila o poreklu na podlagi dokazila, izdanega v skladu s pravili Konvencije, če je izpolnjen pogoj, da zadevni izdelki izpolnjujejo zahteve obeh sklopov pravil.
Sedanja določba prehodnih pravil v zvezi s prepustnostjo med obema sklopoma pravil o poreklu (člen 21(1), točka (d), Dodatka A k Protokolu o pravilih o poreklu) je povzročila zapleten carinski postopek, ki gospodarskim subjektom preprečuje, da bi v celoti izkoristili prednosti uporabe prehodnih pravil vzporedno s Konvencijo.
Pogodbenici sta se dogovorili, da bosta prehodna pravila uporabljali vnaprej, da bi trgovinske tokove in carinske prakse prilagodili prihodnjemu začetku veljavnosti spremembe Konvencije (na kateri temeljijo prehodna pravila). Zato je primerno olajšati uporabo prepustnosti v preostalem času uporabe prehodnih pravil do začetka veljavnosti spremembe Konvencije.
Zato bi bilo treba člen 8 Dodatka A k Protokolu 3 spremeniti, da se olajša uporaba obstoječe prepustnosti med Konvencijo in prehodnimi pravili o poreklu.
Stališče EU v Skupnem odboru bi moral določiti Svet.
Predlagana sprememba je tehnične narave in se nanaša na trenutno veljavna prehodna pravila o poreklu med pogodbenicama ter ne vpliva na vsebino protokola o pravilih o poreklu. Zato ocena učinka ni potrebna.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“.
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Skupni odbor je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško.
Akt, ki naj bi ga Skupni odbor sprejel, je akt s pravnim učinkom.
Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato prvi pododstavek člena 207(4) PDEU.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti prvi pododstavek člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) PDEU.
5.Proračunske posledice
Poenostavitev v zvezi s prepustnostjo med Konvencijo in prehodnimi pravili o poreklu nima izmerljivega učinka na proračun EU, saj se njihovo področje uporabe nanaša predvsem na olajševanje trgovine in utrjevanje sodobnih praks carinskih organov. Poenostavitev je namenjena področjem, ki ostajajo v pristojnosti organov, ne da bi vplivala na vsebino pravil, na podlagi katerih blago pridobi status preferencialnega porekla, in olajšuje uporabo obstoječega načela prepustnosti.
6.Objava predvidenega akta
Ker bo akt Skupnega odbora spremenil Protokol 3 k Sporazumu, je primerno, da se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2024/0199 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško, glede spremembe Protokola 3 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja v zvezi s prepustnostjo med Regionalno konvencijo o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu in prehodnimi pravili o poreklu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je Unija sklenila z Uredbo Sveta (EGS) št. 1691/73, veljati pa je začel 1. julija 1973.
(2)V skladu s členom 29 Sporazuma Skupni odbor lahko sprejema odločitve. Na podlagi člena 4 Protokola 3 k Sporazumu se lahko Skupni odbor, ustanovljen s členom 29 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor), odloči, da bo spremenil določbe navedenega protokola.
(3)Skupni odbor naj bi svoji naslednji seji sprejel sklep o spremembi Protokola 3 k Sporazumu.
(4)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru, saj bo sklep za Unijo zavezujoč.
(5)Na prvem tehničnem sestanku o prehodnih pravilih o poreklu, ki je potekal 5. februarja 2020 v Bruslju, se je večina pogodbenic Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) dogovorila, da se revidirana pravila Konvencije (v nadaljnjem besedilu: prehodna pravila o poreklu) izvajajo vzporedno s pravili Konvencije na prehodni dvostranski podlagi do sprejetja revidiranih pravil Konvencije.
(6)Uporaba prehodnih pravil o poreklu zagotavlja prilagoditev trgovinskih tokov in carinskih praks, dokler 1. januarja 2025 ne začnejo veljati revidirana pravila Konvencije, na katerih temeljijo prehodna pravila o poreklu.
(7)Od 1. septembra 2021 med pogodbenicami Konvencije velja mreža dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu, na podlagi katerih se že uporabljajo prehodna pravila o poreklu.
(8)Cilj prehodnih pravil o poreklu je uvesti prožnejša pravila, da se olajša opredelitev statusa preferencialnega porekla za blago. Ker so prehodna pravila o poreklu na splošno prožnejša od tistih iz Konvencije, bi se blago, ki izpolnjuje pravila o poreklu iz Konvencije, lahko štelo za blago s poreklom tudi v skladu s prehodnimi pravili o poreklu, razen nekaterih kmetijskih proizvodov, uvrščenih v poglavja 2, 4 do 15, 16 (razen za predelane ribiške proizvode) in poglavja 17 do 24 harmoniziranega sistema. Prehodna pravila o poreklu se uporabljajo vzporedno s pravili o poreklu iz Konvencije, kar ustvarja dve različni območji kumulacije. Zato bi bilo treba za lažjo uporabo prepustnosti med Konvencijo in prehodnimi pravili o poreklu iz člena 21(1), točka (d), Dodatka A k Protokolu 3 k Sporazumu spremeniti člen 8 Dodatka A k Protokolu 3 k Sporazumu –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško, glede spremembe Protokola 3 k navedenemu sporazumu, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora, ki je priložen temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.7.2024
COM(2024) 339 final
PRILOGA
k
Predlogu sklepa Sveta
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško, glede spremembe Protokola 3 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja v zvezi s prepustnostjo med Regionalno konvencijo o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu in prehodnimi pravili o poreklu
PRILOGA
[Osnutek] SKLEP št. ... SKUPNEGA ODBORA EU-NORVEŠKA
z dne XX. XX. 2024
o
spremembi Protokola 3 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja
SKUPNI ODBOR EU-NORVEŠKA JE –
ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) ter zlasti člena 4 Protokola 3 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Na prvem tehničnem sestanku o prehodnih pravilih o poreklu, ki je potekal 5. februarja 2020 v Bruslju, se je večina pogodbenic Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) dogovorila, da se revidirana pravila Konvencije (v nadaljnjem besedilu: prehodna pravila o poreklu) izvajajo vzporedno s pravili Konvencije na prehodni dvostranski podlagi do sprejetja revidirane Konvencije.
(2)Od 1. septembra 2021 med pogodbenicami Konvencije velja mreža dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu, na podlagi katerih se že uporabljajo prehodna pravila o poreklu.
(3)Cilj prehodnih pravil o poreklu je uvesti prožnejša pravila, da se olajša opredelitev statusa preferencialnega porekla za blago. Ker so prehodna pravila o poreklu na splošno prožnejša od tistih iz Konvencije, bi se blago, ki izpolnjuje pravila o poreklu iz Konvencije, lahko štelo za blago s poreklom tudi v skladu s prehodnimi pravili o poreklu, razen nekaterih kmetijskih proizvodov, uvrščenih v poglavja 2, 4 do 15, 16 (razen predelanih ribiških proizvodov) ter poglavja 17 do 24 harmoniziranega sistema.
(4)Prehodna pravila o poreklu se uporabljajo vzporedno s pravili o poreklu iz Konvencije, kar ustvarja dve različni območji kumulacije. Za lažjo uporabo prepustnosti med Konvencijo in prehodnimi pravili o poreklu iz člena 21(1), točka (d), Dodatka A k Protokolu 3 bi bilo treba spremeniti člen 8 Dodatka A k Protokolu 3 k Sporazumu –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V členu 8 Dodatka A k Protokolu 3 k Sporazumu se vstavi naslednji odstavek 1a:
„1a.
Ne glede na odstavek 1, točka (b), se lahko kumulacija iz člena 7 uporablja za blago, uvrščeno v poglavja 1, 3 in 16 (za predelane ribiške proizvode) ter poglavja 25 do 97 harmoniziranega sistema, ki je pridobilo status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu v skladu z Dodatkom I in ustreznimi določbami Dodatka II k Regionalni konvenciji o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, pod pogojem, da so materiali in izdelki s poreklom iz pogodbenic uporabnic, za katere je mogoča kumulacija.“.
Člen 2
Ta sklep začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil sprejet.
V/na …
Za Skupni odbor
predsednik