OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Stalni odbor za pravo o znamkah, industrijskih vzorcih in modelih ter geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: SCT) deluje kot forum Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: WIPO), ki razpravlja o vprašanjih, olajšuje usklajevanje in zagotavlja smernice v zvezi s postopnim mednarodnim razvojem prava blagovnih znamk, industrijskih modelov in geografskih označb, vključno z usklajevanjem nacionalnih zakonov in postopkov.

Prvi predlogi za mednarodno uskladitev in poenostavitev postopkov registracije modelov so bili SCT predstavljeni leta 2005.

Po opredelitvi možnih področij zbliževanja do leta 2009 je sekretariat SCT leta 2010 odboru predstavil prvi osnutek določb o pravu in praksi na področju industrijskih modelov.

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU ali Unija) se je v preteklosti močno zavzemala za uskladitev v sektorju modelov in pozivala k sklicu diplomatske konference za sprejetje pogodbe o pravu modelov, ki bi lahko koristila vsem državam članicam WIPO, ne glede na njihovo stopnjo razvoja.

Generalna skupščina WIPO je leta 2022 sklenila sklicati dve diplomatski konferenci, ki naj bi bili organizirani najpozneje leta 2024, pri čemer bo ena konferenca o sklenitvi mednarodnega pravnega instrumenta v zvezi z intelektualno lastnino, genskimi viri in z njimi povezanim tradicionalnim znanjem (v nadaljnjem besedilu: instrument za genske vire), druga pa o sklenitvi in sprejetju pogodbe o pravu modelov.

Za pripravo na diplomatsko konferenco in določitev potrebnih podrobnosti navedene konference se je generalna skupščina WIPO odločila, da v drugi polovici leta 2023 skliče pripravljalni odbor. Pripravljalni odbor je preučil osnutek poslovnika, ki naj bi bil predložen diplomatski konferenci v sprejetje, seznam povabljenih k sodelovanju na konferenci in osnutke povabil ter druga organizacijska vprašanja v zvezi s konferenco. Pripravljalni odbor je odobril tudi osnovni predlog upravnih in končnih določb pogodbe o pravu modelov.

Pripravljalni odbor je sklenil povabiti EU na diplomatsko konferenco kot posebno delegacijo.

Generalna skupščina WIPO je nadalje naročila, naj se SCT sestane na posebnem zasedanju v drugi polovici leta 2023 pred pripravljalnim odborom, da bi dodatno zapolnili morebitne obstoječe vrzeli v osnutku pogodbe o pravu modelov do zadostne ravni.

2.REZULTATI POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Ni relevantno.

3.PRAVNI ELEMENTI PRIPOROČILA

Osnovni predlog o pogodbi o pravu modelov

Cilj pogodbe o pravu modelov je uskladiti nekatere postopkovne vidike in formalnosti pri prijavah industrijskih modelov. Obravnava na primer različne korake za vložitev prijave, objavo prijav, prehodno obdobje, predstavitev modela v prijavi, opis in obveznost vpisa licenc v registre intelektualne lastnine. Ne obravnava pa vprašanj materialnega prava (opredelitev modela, pogoji veljavnosti ali obseg varstva).

Pogodba o pravu modelov vsebuje predvsem postopkovne določbe o opredelitvah (člen 1), splošnih načelih (člen 1a), področju uporabe (člen 2), vsebini prijav modelov (člen 3), predstavitvi (člen 4), pravilih za določitev datuma vložitve prijave (člen 5), pravilih za prehodno obdobje za vložitev prijave modela v primeru predhodnega razkritja (člen 6), zahtevi, da se prijava vloži v imenu ustvarjalca (člen 7), spremembah in delitvah (člen 8), objavi modela (člen 9), sporočilih (člen 10), vsebini zahtev za podaljšanje (člen 11), ukrepih za oprostitev glede rokov (člena 12–13), popravku ali dodajanju zahtev za priznanje prednostne pravice (člen 14), zahtevah za vpis licence in učinkih nevpisa licence (členi 15–17), navedbi pridobitelja licence (člen 18), vpisu spremembe lastništva (člen 19), spremembah imen ali naslovov (člen 20), popravku napak (člen 21), tehnični pomoči pogodbenicam (člen 22) in uredbi, priloženi pogodbi (člen 23).

Poleg tega bi člen 3 pogodbe o pravu modelov pogodbenicam omogočil, da od prijaviteljev zahtevajo razkritje porekla ali vira tradicionalnih kulturnih izrazov, tradicionalnega znanja ali bioloških/genskih virov, ki so uporabljeni v industrijskem modelu ali so vanj vključeni. Čeprav se to po naravi razlikuje od zahteve po obveznem razkritju, predlagane v instrumentu za genske vire, ki bi jo pogodbenice morale vključiti v svoje notranje pravo, bi lahko še vedno negativno vplivalo na pridobitev varstva modelov v jurisdikcijah, ki se odločijo za njegovo izvajanje.

Upravne določbe in končne klavzule vsebujejo institucionalni okvir, ki bo urejal pogodbo o pravu modelov. To vključuje skupščino, v kateri bodo zastopane pogodbenice, ki bodo med drugim obravnavale vse zadeve v zvezi z vzdrževanjem in razvojem pogodbe (člen 24), ter Mednarodni urad WIPO, ki bo moral opravljati upravne naloge v zvezi s pogodbo (člen 25).

Določena so tudi pravila o reviziji pogodbe o pravu modelov (člen 26), upravičenosti do članstva (člen 27), začetku veljavnosti (člen 28), odpovedi (člen 30), jezikih, podpisu in depozitarju (člena 31–32).

Pogodba o pravu modelov bo koristila kreativnim industrijam in industrijskim oblikovalcem, zlasti s poenostavitvijo in večjo predvidljivostjo mednarodne registracije modelov. Vendar bi se lahko štelo, da zahteva po razkritju ni skladna s postopkovnimi pravili o postopkih industrijskih modelov.

Pristojnost EU

Pred začetkom pogajanj o besedilu pogodbe o pravu modelov na diplomatski konferenci je treba opraviti predhodno oceno pristojnosti EU. Predhodna ocena ne vpliva na končno oceno pristojnosti EU, ki bi jo bilo treba izvesti, ko se pogajalske strani dogovorijo o besedilu. V zvezi s tem je člen 3(1) in (2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pomemben pri odločanju o pristojnosti EU v zvezi s pogodbo o pravu modelov.

V skladu s členom 3(1) PDEU ima EU izključno pristojnost za zadeve, ki spadajo na področje uporabe skupne trgovinske politike. Mednarodne obveznosti na področju intelektualne lastnine lahko spadajo v skupno trgovinsko politiko, če kažejo posebno povezavo z mednarodno trgovino, ker: (i) so v osnovi namenjene spodbujanju, olajševanju ali urejanju takšne trgovine ter (ii) imajo neposredne in takojšnje učinke nanjo. Da bi ocenili, ali so ti pogoji izpolnjeni, je treba upoštevati namen in vsebino mednarodnih zavez.

Namen pogodbe o pravu modelov je uskladiti postopke prijave industrijskih modelov in s tem zagotoviti skupna pravila za ta sektor. Vendar v osnutku besedila pogodbe o pravu modelov ni posebne določbe, ki bi podrobno opredelila njen cilj. Prispeva pa k pravni varnosti in doslednosti ter zato koristi sistemu industrijskih modelov. Uskladitev formalnih zahtev in prehodnega obdobja, na podlagi katerega prijavitelji lahko pridobijo varstvo modelov, prispeva k enakopravnemu sodelovanju gospodarskih subjektov, ki trgujejo po vsem svetu. Na podlagi teh elementov je mogoče domnevati, da je glavni cilj pogodbe o pravu modelov izboljšati učinkovitost, preglednost, doslednost in pravno varnost sistema industrijskih modelov ter tako spodbujati, olajševati in urejati mednarodno trgovino.

Vsebina pogodbe o pravu modelov obravnava predvsem formalnosti, ki se uporabljajo za prijave modelov, in ne vsebuje materialnopravnih določb (upravičenost modelov do varstva, obseg varstva modelov itd.), razen prehodnega obdobja. Za uskladitev formalnosti bi se lahko štelo, da vpliva na mednarodno trgovino. Sodišče Evropske unije je na primer v zadevi C-389/15 1 razsodilo, da bi vzpostavitev enotnega mehanizma registracije povzročila, da bi revidirani Lizbonski sporazum o označbah porekla in geografskih označbah neposredno in takoj spremenil ustrezne pogoje med EU in tretjimi državami (glej odstavek 70). Poleg tega pogodba o pravu modelov vsebuje materialnopravno določbo (člen 6): uskladitev prehodnega obdobja (na 6 ali 12 mesecev). Trajanje prehodnega obdobja neposredno vpliva na upravičenost varstva modela, ki je bil razkrit pred vložitvijo prijave za varstvo modela. Ta določba pogodbe o pravu modelov bi lahko imela neposredne in takojšnje učinke na spore v zvezi z modeli, ki nastanejo v okviru mednarodne trgovine z blagom, upravičenim do varstva modelov.

V skladu s členom 3(2) PDEU ima Unija izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kolikor lahko vpliva na skupna pravila Unije ali spremeni njihovo področje uporabe, kadar zaveze spadajo na področje, ki je v veliki meri že zajeto s takimi pravili (brez potrebe po popolnem ujemanju področij). Pri analizi, opravljeni na podlagi člena 3(2) PDEU, je treba upoštevati: (i) področja, ki jih ureja pravo EU, in določbe osnutka mednarodnega sporazuma; (ii) njihov predvidljiv prihodnji razvoj ter (iii) naravo in vsebino navedenih pravil in določb pri ugotavljanju, ali lahko mednarodni sporazum ogrozi enotno in dosledno uporabo pravil Unije ter pravilno delovanje sistema, ki ga vzpostavljajo.

Obstajata dva zakonodajna akta EU (in dva zakonodajna predloga) za modele, katerih ustreznost bi bilo treba oceniti v okviru pogodbe o pravu modelov.

Direktiva 98/71/ES o pravnem varstvu modelov

Predlog direktive o pravnem varstvu modelov 2022/0392(COD)

Pogodba o pravu modelov se uporablja za vse industrijske modele, ki jih je mogoče registrirati po pravu pogodbenice (člen 2). Vključuje določbe, ki urejajo postopek prijave in registracije modelov, vključno z dovoljenimi zahtevami, ki se lahko vključijo v prijave (člen 3), pravili o datumih vložitve prijave (člen 5), pravili o prehodnem obdobju (člen 6), roki in ukrepi za oprostitev (člen 12). Vključuje tudi posebne določbe o ponovni uvedbi pravic (člen 13) in popravku napak (člen 21). Nekatere od teh določb pogodbenicam puščajo določeno stopnjo diskrecijske pravice. Člen 3 (v zvezi s prijavami) na primer določa, da „[v]saka pogodbenica lahko zahteva, da prijava vsebuje nekatere ali vse naslednje navedbe ali elemente ...“. Vendar ta diskrecijska pravica ni absolutna, saj člen 3(2) določa, da se „v zvezi s prijavo ne sme zahtevati nobena navedba ali element, razen tistih iz odstavka (1) in člena 10“. Zato določa zunanjo mejo obsega svobode pogodbenice, da določi svoje postopkovne zahteve. Nasprotno pa nekatere določbe pogodbenicam omogočajo odstopanje od materialnopravnih obveznosti, kadar ugoditev zahtevi ne bi bila dovoljena v skladu z notranjim pravom (glej na primer člen 21 o popravku napak).

Direktiva 98/71/ES (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) usklajuje nekatere vidike materialnega prava modelov držav članic EU. Člen 6 Direktive določa prehodno obdobje za pridobitev varstva predhodno razkritih modelov, kar je isti predmet urejanja, kot ga ureja člen 6 pogodbe o pravu modelov.

Pri analizi pristojnosti za sklenitev pogodbe o pravu modelov je treba upoštevati tudi predvidljiv prihodnji razvoj prava EU. Komisija je predlog direktive o pravnem varstvu modelov 2022/0392(COD) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva) sprejela 28. novembra 2022, zdaj pa ga morata Evropski parlament in Svet sprejeti v rednem zakonodajnem postopku konec leta 2024.

Namen predlagane direktive je uskladiti pravo modelov ne le z materialnopravnega vidika, temveč tudi glede nekaterih vidikov postopka in registracije. Vključuje nove določbe o zahtevah v zvezi s prijavo (člen 25), predstavitvi modela (člen 26), datumu vložitve prijave (člen 28) in odlogu objave (člen 30), torej zadeve, ki jih ureja tudi pogodba o pravu modelov.

Kar zadeva njene cilje, uvodna izjava 10 predlagane direktive določa, da je „treba približati postopkovna pravila, da se olajša pridobivanje, upravljanje in varstvo pravic do modelov v Uniji. Zato bi bilo treba uskladiti nekatera glavna postopkovna pravila na področju registracije modelov v državah članicah in v sistemu modelov EU. Kar zadeva postopke nacionalnega prava, zadostuje že, da se določijo splošna načela, države članice pa nato same določijo podrobnejša pravila.“

Kar zadeva razmerje med nacionalnimi postopki in pravom EU, uvodna izjava 3 predlagane direktive izrecno priznava, da sta „hkratni obstoj sistemov varstva modelov na nacionalni ravni in na ravni Unije ter ravnotežje med njimi [...] ključnega pomena za pristop Unije do varstva intelektualne lastnine.“ V uvodni izjavi 9 je navedeno, da „je treba približevanje zakonodaje, doseženo z Direktivo 98/71/ES, razširiti na druge vidike materialnega prava o modelih, ki ureja modele, zaščitene z registracijo v skladu z Uredbo (ES) št. 6/2002“.

Kar zadeva način oblikovanja določb, obstajajo razlike med različnimi obveznostmi. V nekaterih pogledih predlagana direktiva določa obvezne minimalne zahteve, vendar državam članicam prepušča možnost, da sprejmejo dodatne ukrepe. Člen 25 na primer določa minimalne zahteve v zvezi s prijavo. Druge določbe so povsem neobvezne. Člen 28(2) na primer državam članicam omogoča, da za dodelitev datuma vložitve prijave zahtevajo plačilo pristojbine (vendar ne določa, da je obvezna). Tretja kategorija določb združuje fiksno pravilo s pravico do zaračunavanja pristojbin (glej na primer člen 25(2) o vložitvi). Dejansko je v Direktivi izrecno določenih več rokov. Države članice imajo več manevrskega prostora pri določanju nacionalnih postopkov za razglasitev ničnosti, vendar morajo ti postopki kljub temu izpolnjevati nekatere minimalne zahteve (člen 31).

Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti

Predlog uredbe o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2246/2002

Uredba o modelih Skupnosti vzpostavlja vseevropski sistem za pridobitev modela Skupnosti, zaščitenega z enotnim varstvom. Določa tudi postopek za registracijo modelov Skupnosti pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino. Vse določbe pogodbe o pravu modelov imajo podobne določbe v tej uredbi. To pomeni, da zaveze, ki jih je EU sprejela pri sklenitvi pogodbe o pravu modelov, spadajo na področje, ki ga že ureja pravo EU.

Ob upoštevanju predvidljivega prihodnjega razvoja prava EU je Komisija 28. novembra 2022 sprejela predlog uredbe o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2246/2002 (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba), zdaj pa ga morata Evropski parlament in Svet sprejeti v rednem zakonodajnem postopku konec leta 2024.

Cilj predlagane uredbe je posodobiti in izboljšati obstoječe določbe ter izboljšati dostopnost, učinkovitost in cenovno dostopnost varstva modelov EU. Določbe pogodbe o pravu modelov imajo prav tako podobne določbe v predlagani uredbi.

Ocena

Za zadeve, ki spadajo na področje uporabe pogodbe o pravu modelov, bi bilo treba šteti, da spadajo v izključno pristojnost Unije.

Prvič, zadeve, ki jih ureja pogodba o pravu modelov, spadajo na področje, ki ga že ureja pravo Unije, kot ponazarjata materialno področje uporabe uredbe o modelih Skupnosti in uskladitev prehodnega obdobja za pridobitev varstva za predhodno razkrite modele iz člena 6 Direktive.

Drugič, na isto področje vpliva predvidljiv prihodnji razvoj prava Unije, kot je razvidno iz predlagane uredbe in predlagane direktive. Predlagana direktiva namreč odraža izrecno odločitev zakonodajalca Unije, da uredi in uskladi postopkovne zahteve na področju modelov, ki so bile v Direktivi 98/71/ES prepuščene presoji držav članic. Taka bistvena nadaljnja uskladitev, ki jo želi doseči predlagana direktiva, bo državam članicam pustila le določen preostanek diskrecijske pravice v zvezi s postopkovnimi vprašanji.

Na podlagi zgoraj navedenih določb je torej treba šteti, da sklenitev pogodbe o pravu modelov spada v izključno pristojnost Unije na podlagi člena 3(1) in (2) PDEU.

Priporočilo

SKLEP SVETA

o odobritvi začetka pogajanj o pogodbi o pravu modelov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju Priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Prizadevanja za uskladitev nekaterih postopkovnih vidikov glede prijav industrijskih modelov na mednarodni ravni potekajo pod okriljem Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: WIPO) od leta 2005.

(2)Na podlagi teh prizadevanj je generalna skupščina WIPO leta 2022 sklicala diplomatsko konferenco za sklenitev in sprejetje pogodbe o pravu modelov, ki naj bi se organizirala do leta 2024.

(3)Diplomatska konferenca za pogajanja o prihodnjih določbah pogodbe o pravu modelov naj bi potekala med 11. in 22. novembrom 2024.

(4)Cilj pogodbe o pravu modelov je uskladiti nekatere postopke in formalnosti za prijavo industrijskih modelov v korist kreativnih industrij in industrijskih oblikovalcev, in sicer s poenostavitvijo in večjo predvidljivostjo mednarodne registracije modelov.

(5)Unija bi morala sodelovati v pogajanjih o pogodbi o pravu modelov –