OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PRIPOROČILA

To priporočilo se predloži Svetu, da bi Komisija dobila pooblastilo za sodelovanje v pogajanjih v imenu Evropske unije o dodatnem protokolu (v nadaljnjem besedilu: Protokol) na področju odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, h Konvenciji o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198).

Razlogi za priporočilo in njegovi cilji

Huda kazniva dejanja in organizirani kriminal so velika grožnja za varnost v EU in zunaj nje ter za delovanje našega gospodarstva. Glavna značilnost organiziranega kriminala je, da temelji na dobičku. Prihodki iz nezakonitih dejavnosti se uporabijo za druge kriminalne dejavnosti ali za vdiranje v zakonito gospodarstvo. To ima daljnosežne in destabilizacijske posledice za družbo, pravno državo in zaupanje v javne organe.

V letih 2020 in 2021 je bilo v državah članicah EU v povprečju zamrznjenih za približno 4,1 milijarde EUR sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji. To predstavlja povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti, vendar gre še vedno za manj kot 2 % ocenjene letne premoženjske koristi, pridobljene z organiziranim kriminalom 1 .

Odvzem nezakonito pridobljene koristi storilcem kaznivih dejanj je bistvenega pomena za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu. Učinkovit odvzem premoženjske koristi odvrača kriminalno dejavnost z odstranitvijo njenega glavnega gonila, hkrati pa varuje celovitost finančnega sistema in širšega gospodarstva z zmanjšanjem kroženja sredstev nezakonitega izvora. Poleg tega odvzem premoženjske koristi omogoča izplačilo odškodnine žrtvam kaznivih dejanj ter tako podpira socialno kohezijo in pravičnost. Nadalje se je izkazalo, da je učinkovita uporaba ukrepov za odvzem premoženjske koristi, vključno s sledenjem, zamrznitvijo, zaplembo, upravljanjem in odtujitvijo sredstev, ključno orodje pri odkrivanju in razbijanju kriminalnih mrež, ki delujejo na mednarodni ravni.

Evropska unija je 2. aprila 2009 podpisala Konvencijo o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198) (v nadaljnjem besedilu: Varšavska konvencija ali Konvencija) 2 . Evropska unija Konvencije še ni ratificirala. Do 18. decembra 2023 je Konvencijo podpisalo 25 držav članic 3 , od katerih jo je 23 4 tudi ratificiralo.

Varšavska konvencija, sprejeta 16. maja 2005, zajema več vidikov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima. Temelji na Konvenciji o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (CETS št. 141) (Strasbourška konvencija) 5 .

Konvencija določa kazniva dejanja pranja denarja (9. člen), vključno s pranjem denarja iz malomarnosti in samostojnim kaznivim dejanjem pranja denarja. Poleg tega Konvencija zajema vprašanja, kot so odgovornost pravnih oseb (10 člen), finančnoobveščevalne enote (12. člen), preiskovalna pooblastila in tehnike, vključno s sledenjem, zamrznitvijo in zasegom premoženja (4 člen), mednarodno sodelovanje, vključno s sodelovanjem med finančnoobveščevalnimi enotami, izmenjavo informacij o bančnih podatkih in medsebojno pravno pomočjo za preiskovalne namene (15. do 20. člen). Nazadnje, kar je najpomembneje za dodatni protokol, Konvencija zajema nacionalna pravila o odvzemu (5. člen), vključno z odvzemom vrednosti, razširjenim odvzemom, upravljanjem sredstev (6. člen) in pravili o odvzetem premoženju (25. člen), vključno z vrnitvijo sredstev žrtvam in dogovori o delitvi takih sredstev, pa tudi pravila o pravosodnem sodelovanju za namene zamrznitve in odvzema sredstev (21. do 30. člen) ter procesne pravice in zaščitne ukrepe za osebe, na katere taka zamrznitev ali odvzem vpliva (31. in 32. člen).

Ozadje pogajanj o dodatnem protokolu h Konvenciji

Kriminaliteta se na področju odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, od sprejetja Konvencije leta 2005 hitro razvija. Zaradi novih izzivov in nezadostnega odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je nujno treba vzpostaviti močnejši pravni okvir in olajšati mednarodno sodelovanje v zvezi z odvzemom premoženjske koristi.

Zato so strokovnjaki v okviru različnih pobud razpravljali o morebitni potrebi po povečanju učinkovitosti obstoječega pravnega okvira o odvzemu premoženjske koristi. Konferenca pogodbenic Varšavske konvencije (v nadaljnjem besedilu: C198-COP) se je strinjala, da bi lahko bil potreben nov instrument, ki bi pogodbenicam omogočil, da se odzovejo na izzive na področjih, ki jih zajema Konvencija.

Odbor strokovnjakov za izvajanje evropskih konvencij o sodelovanju v kazenskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: PC-OC) je leta 2019 zaključil celovito študijo o morebitni dodani vrednosti in izvedljivosti priprave novega zavezujočega instrumenta v Svetu Evrope o mednarodnem sodelovanju pri upravljanju, povrnitvi in delitvi sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji.

Na podlagi ugotovitev te študije sta C198-COP in PC-OC organizirala več posvetovalnih sestankov. Ti sestanki so privedli do organizacije skupnega zasedanja C198-COP in PC-OC novembra 2022. Na tem zasedanju so se zbrali predstavniki odborov in strokovnjaki z vsega sveta, vključno z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in specializiranimi inštituti, da bi razmislili in razpravljali o razvoju dodatnega instrumenta na področju odvzema premoženjske koristi. Strokovnjaki so med razpravami kot najbolj pereče opredelili naslednje teme: mednarodno sodelovanje pri upravljanju in delitvi odvzetih sredstev (vključno z izboljšanjem dogovorov o delitvi sredstev med državami), uporabo in izvrševanje zaplembe brez kazenske obsodbe ter učinkovito upravljanje zaseženih in odvzetih sredstev.

Svet Evrope je upošteval, da so bila nekatera od teh vprašanj takrat obravnavana tudi v predlogu Evropske komisije za novo direktivo o povrnitvi in odvzemu sredstev 6 . Zato je bilo tudi izredno pomembno, da Svet Evrope te elemente pravočasno vključi v širši vseevropski okvir.

Na 15. zasedanju 198-COP 9. in 10. novembra 2023 se je 198-COP seznanila z načrtovano ustanovitvijo odbora strokovnjakov za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki naj bi deloval pod vodstvom Odbora ministrov in Evropskega odbora za vprašanja kriminalitete (CDPC) 7 . Na sestanku je bil pripravljen in predstavljen osnutek mandata odbora strokovnjakov za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (PC-RAC), ki bo odgovoren za pripravo dodatnega protokola k Varšavski konvenciji. Odbor v skladu s tem osnutkom mandata „zagotovi, da osnutek dodatnega protokola med drugim vključuje naslednje:

·določbe za povečanje gotovosti in doslednosti pri delitvi odvzetih sredstev med državami pogodbenicami v čezmejnih primerih;

·določbe za zagotovitev učinkovitega in uspešnega upravljanja zaseženih, odvzetih in povrnjenih sredstev, vključno z izvrševanjem sklepov o odvzemu;

·določbe za lažjo uvedbo postopkov odvzema brez kazenske obsodbe in razširjenega odvzema v kazenskih zadevah, vključno s sodelovanjem na področju zaprosil v čezmejnih primerih in njihovim izvrševanjem;

·vsa druga vprašanja, za katera meni, da so pomembna v smislu krepitve sodelovanja med pogodbenicami v zvezi z odvzemom premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.“

Taka vprašanja bi se v vsakem primeru nanašala na področja, ki jih zajema Konvencija.

Odbor ministrov Sveta Evrope je 23. novembra 2023 sprejel mandat o ustanovitvi odbora strokovnjakov za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Odbor strokovnjakov za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je pooblaščen, da pod vodstvom Odbora ministrov in Evropskega odbora za vprašanja kriminalitete pripravi dodatni protokol, ki bo dopolnjeval Konvencijo Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, ter osnutek obrazložitvenega poročila. V skladu z razpravami, ki so potekale v okviru 198-COP, je bilo predlagano, da se to delo začne 29. maja 2024, zaključilo pa naj bi se do konca leta 2025.

Specifični cilji priporočila

To priporočilo se predloži Svetu z namenom podelitve pooblastila Komisiji za pogajanja v imenu Evropske unije o dodatnem protokolu h Konvenciji, sprejetja pogajalskih smernic in imenovanja Komisije za pogajalca v skladu s členom 218 PDEU.

Evropska unija je podpisnica Varšavske konvencije. Kar zadeva področja, ki jih bo zajemal predvideni Protokol, tj. področje odvzema premoženjske koristi, je EU izvajala svojo pristojnost za sprejetje skupnih pravil na podlagi členov 82(1), 83(1) in (2), 87(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti z Uredbo (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Svetal 8 ter novo direktivo o povrnitvi in odvzemu sredstev 9 .

Cilj Unije v pogajanjih bi moral biti zagotoviti, da pogodbenice Konvencije učinkovito odvzamejo premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, ter spodbujati čezmejno sodelovanje na področju odvzema premoženjske koristi, preprečiti neskladja z zakonodajo Unije in zagotoviti, da so zadeve, ki jih ureja Protokol na ravni Sveta Evrope, skladne s pravili, določenimi v pravnem redu Unije o odvzemu premoženjske koristi in novi direktivi o povrnitvi in odvzemu sredstev.

Pričakuje se, da bo uspešen izid pogajanj privedel do jasnejših pravil o odvzemu premoženjske koristi med državami članicami Sveta Evrope.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Pogajanja o novem protokolu k Varšavski konvenciji so neposredno povezana s skupnimi pravili EU o odvzemu premoženjske koristi.

Nova direktiva o povrnitvi sredstev določa standardne oblike odvzema, vključno s pravili o razširjenem odvzemu. Poleg tega v posebnih okoliščinah določa možnost odvzema brez kazenske obsodbe. Nova direktiva določa tudi odvzem premoženja nepojasnjenega izvora, kadar obsodba ni mogoča, vendar je sodišče prepričano, da premoženje, ki naj bi se odvzelo, izvira iz kaznivih dejanj. Kar zadeva upravljanje sredstev, so v novi direktivi o povrnitvi in odvzemu sredstev določena pravila o ustanovitvi uradov za upravljanje sredstev in možnost prodaje začasno zavarovanega premoženja pred odvzemom. Skupni ukrep 98/699/PNZ 10 , člen 1, točka (a), ter člena 3 in 4 Okvirnega sklepa 2001/500/PNZ 11 ter prve štiri alinee člena 1 in člen 3 Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ 12 še naprej veljajo za Dansko.

Uredba (EU) 2018/1805 določa pravila o pravosodnem sodelovanju med državami članicami za namene priznavanja in izvrševanja sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu. To med drugim vključuje pravila o posredovanju, priznavanju in izvrševanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu, o upravljanju začasno zavarovanega in odvzetega premoženja ter razpolaganju z njim (vključno z vmesno prodajo), o povrnitvi premoženja žrtvam ter o razpolaganju z odvzetim premoženjem ali denarjem, pridobljenim s prodajo tega premoženja, tudi z namenom plačila odškodnine žrtvam in ureditve delitve sredstev med državami članicami. Poleg tega Uredba vsebuje pravila o kritju in delitvi stroškov, povezanih z izvrševanjem čezmejnih sklepov o začasnem zavarovanju, ter o procesnih pravicah oseb, na katere tak sklep vpliva, tudi v zvezi z obveznostmi obveščanja in pravnimi sredstvi. Uredba (EU) 2018/1805 je nadomestila okvirna sklepa Sveta 2003/577/PNZ 13 in 2006/783/PNZ 14 , ki ostajata v veljavi glede sodelovanja z Irsko in Dansko, ki ne sodelujeta pri Uredbi (EU) 2018/1805.

Poleg tega je Evropsko javno tožilstvo (EJT) organ Unije, pristojen za preiskovanje, pregon in obtožbo storilcev in sostorilcev in udeležencev pri kaznivih dejanjih, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določena v Direktivi (EU) 2017/1371 15 . EJT bi moralo imeti pravico, da odredi ali zahteva začasno zavarovanje predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, ali premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, vključno s sredstvi, za katere se pričakuje, da jih bo zaseglo sodišče prve stopnje, če obstaja razlog za domnevo, da bo lastnik, posestnik ali upravitelj teh predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, ali te premoženjske koristi poskušal preprečiti izvršitev odredbe o zasegu. EJT bi moralo imeti možnost, da pri opravljanju svojih nalog, tudi na področju odvzema premoženjske koristi, sodeluje s pristojnimi organi držav članic, ki ne sodelujejo v EJT, in sicer med drugim na podlagi Uredbe (EU) 2018/1805, ter s pristojnimi organi držav, ki niso članice EU.

Glede na pravni red Unije, ki zajema predmet pogajanj, bi si morala Unija prizadevati za zagotovitev skladnosti in primerne ravni doslednosti med novimi pravili o odvzemu premoženjske koristi na ravni Sveta Evrope in pravili iz prava Unije.

2.PRAVNI ELEMENTI PRIPOROČILA

•Pravna podlaga

Člen 218(3) PDEU določa, da Komisija predloži priporočila Svetu, ki sprejme sklep o odobritvi začetka pogajanj in imenovanju pogajalca Unije. Za pogajalca se imenuje Komisijo. V skladu s členom 218(4) PDEU lahko Svet pogajalcu da smernice. Postopkovna pravna podlaga za sklep Sveta o pooblastitvi Komisije, da v imenu Unije sodeluje v pogajanjih o dodatnem protokolu, je zato člen 218(3) in (4) PDEU.

Materialna pravna podlaga predvidenega protokola se bo lahko določila šele, ko bosta znana njegovo natančno področje uporabe in vsebina. V skladu s členom 4(2)(j) PDEU ima Unija pristojnost na področju svobode, varnosti in pravice, ki je načeloma deljena z državami članicami. Člen 83(1) in (2) PDEU Unijo pooblašča, da določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij za taka kazniva dejanja, vključno z začasnim zavarovanjem in odvzemom premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Člen 82(1) PDEU pooblašča Komisijo, da sprejme pravila za lažje sodelovanje med sodnimi ali drugimi enakovrednimi organi držav članic pri kazenskih postopkih in izvrševanju odločb. Člen 82(2) PDEU določa približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z določenimi vidiki kazenskega postopka, vključno s pravicami posameznikov v kazenskem postopku in pravicami žrtev kaznivih dejanj. Čeprav je področje uporabe člena 83(1) in (2) PDEU z vidika zajetih kaznivih dejanj omejeno, pa to ne velja za člen 82(1) in (2) PDEU. Ukrepi za sledenje in identifikacijo sredstev ali sodelovanje med uradi za odvzem premoženjske koristi in uradi za upravljanje sredstev so zajeti v členu 87(2) PDEU.

Člen 3(2) PDEU določa, da ima Unija izključno pristojnost „za sklenitev mednarodnega sporazuma, [...] kolikor lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe“. Sodišče Evropske unije je namreč pojasnilo, da „ugotovitev takega tveganja [da se z mednarodnimi zavezami vpliva na skupna pravila Unije ali spremeni njihovo področje uporabe] ne predpostavlja popolnega ujemanja med področjem, ki ga zajemajo mednarodne zaveze, in tistim, ki ga zajema pravna ureditev Unije“, ampak da „lahko take zaveze na področje uporabe skupnih pravil Unije vplivajo ali pa ga spremenijo tudi takrat, kadar spadajo na področje, ki je v velikem delu zajeto s takimi pravili“ 16 . Pri analizi narave pristojnosti Unije je treba upoštevati področja, ki jih zajemajo pravila Unije in določbe predvidenega sporazuma, njihov predvidljiv prihodnji razvoj ter naravo in vsebino navedenih pravil in določb, da bi se ugotovilo, ali lahko predvideni sporazum ogrozi enotno in dosledno uporabo pravil Unije ter pravilno delovanje sistema, ki ga vzpostavljajo.

Unija je svojo pristojnost na področju svobode, varnosti in pravice izvajala s sprejetjem številnih instrumentov o sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter določitvijo minimalnih pravil o ukrepih v zvezi z začasnim zavarovanjem in odvzemom. Poleg tega je Unija sprejela več direktiv, ki krepijo procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb. V zvezi z elementi, ki se upoštevajo za predvideni protokol, so zlasti pomembni naslednji instrumenti: delitev in upravljanje začasno zavarovanih in odvzetih sredstev, izvrševanje sklepov o odvzemu, postopki za odvzem brez kazenske obsodbe ter razširjeni odvzem in sodelovanje v čezmejnih primerih:

·nova direktiva o povrnitvi in odvzemu sredstev, ki med drugim nadomešča Direktivo 2014/42 ter okvirna sklepa 2001/500/PNZ in 2005/212/PNZ;

·Uredba (EU) 2018/1805 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu;

·okvirna sklepa 2003/577/PNZ in 2006/783/PNZ, ki določata vzajemno priznavanje sklepov o začasnem zavarovanju oziroma sklepov o odvzemu, se še naprej uporabljata za odnose med državami članicami, ki jih Uredba 2018/1805 ne zavezuje, ter za odnose med temi državami članicami in državami članicami, ki jih Uredba 2018/1805 zavezuje (glej uvodno izjavo 52 Uredbe 2018/1805).

Glede na navedeno je treba področje odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, obravnavati kot področje, ki ga v veliki meri ureja pravo Unije.

Ker bo predvideni protokol verjetno vseboval pravila na področju odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je treba šteti, da lahko vpliva na področje uporabe skupnih pravil glede odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali ga spremeni.

Unija ima zato izključno zunanjo pristojnost na podlagi člena 3(2) PDEU, kot ga razlaga Sodišče, kolikor lahko sklenitev predvidenega protokola vpliva na skupna pravila EU ali spremeni njihovo področje uporabe.

•Temeljne pravice

Med pogajanji o Protokolu je treba upoštevati vrsto temeljnih pravic in svoboščin iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) 17 . Pravice, ki so še posebej relevantne, vključujejo pravice do zasebnosti in pravici do varstva osebnih podatkov (člena 7 in 8 Listine), lastninsko pravico (člen 17 Listine), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47 Listine), domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe (člen 48 Listine), načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni (člen 49 Listine) ter pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat (ne bis in idem, člen 50 Listine). Ker sodelovanje v pogajanjih v imenu Evropske unije ne bi smelo ogroziti ravni varstva temeljnih pravic v Uniji, ta pobuda predlaga prizadevanje za visoko raven varstva temeljnih pravic.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ni relevantno.

•Sorazmernost

Ta pobuda ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zadevnih ciljev politike. Za ukrepanje je najprimernejša Unija, saj je s sprejetjem različnih pravnih instrumentov s področja odvzema premoženjske koristi že izvajala notranjo pristojnost na tem področju.

Zato bi bilo treba v pogajanjih sprejeti skupen pristop EU, da bi se izognili neskladnostim med pravili o odvzemu premoženjske koristi na ravni Sveta Evrope in prava EU.

Priporočilo

SKLEP SVETA

o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija je 2. aprila 2009 podpisala Konvencijo o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198). Do 18. decembra 2023 je Konvencijo podpisalo 25 držav članic 18 1, od katerih jo je 23 19 2 tudi ratificiralo.

(2)Odbor ministrov Sveta Evrope je 23. novembra 2023 sprejel mandat za ustanovitev odbora strokovnjakov za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Odbor strokovnjakov za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je pooblaščen, da pod vodstvom Odbora ministrov in Evropskega odbora za vprašanja kriminalitete pripravi dodatni protokol, ki bo dopolnjeval Konvencijo Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma. Predlagano je bilo, da se to delo začne 29. maja 2024 in konča do konca leta 2025.

(3)V skladu z mandatom bo predvideni dodatni protokol verjetno vseboval „določbe za povečanje gotovosti in doslednosti pri delitvi odvzetih sredstev med državami pogodbenicami v čezmejnih primerih, določbe za zagotovitev učinkovitega in uspešnega upravljanja zaseženih, odvzetih in povrnjenih sredstev, vključno z izvrševanjem sklepov o odvzemu, določbe za lažjo uvedbo postopkov odvzema brez kazenske obsodbe in razširjenega odvzema v kazenskih zadevah, vključno s sodelovanjem na področju zaprosil v čezmejnih primerih in njihovim izvrševanjem, ter vsa druga vprašanja, za katera meni, da so pomembna v smislu krepitve sodelovanja med pogodbenicami v zvezi z odvzemom premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem“.

(4)Unija je že sprejela skupna pravila, ki se v veliki meri prekrivajo z nekaterimi elementi, ki bi lahko bili vključeni v vsebino predvidenega dodatnega protokola. Ta skupna pravila vključujejo zlasti direktivo o povrnitvi in odvzemu sredstev ter Uredbo 2018/1805 20 3 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu. Poleg tega se v odnosih med nekaterimi državami članicami še naprej uporabljata okvirna sklepa 2003/577/PNZ 21 4 in 2006/783/PNZ 22 5. Zato gre pri odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, za področje, ki je v veliki meri že zajeto s pravili Unije, na katera bi lahko vplivali ali jih spremenili elementi, obravnavani v predvidenem dodatnem protokolu.

(5)Unija bi zato morala sodelovati v pogajanjih o dodatnem protokolu h Konvenciji o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija je pooblaščena, da se v imenu Unije pogaja o dodatnem protokolu h Konvenciji o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198).

Člen 2

Pogajalske smernice so določene v Prilogi.

Člen 3

Pogajanja potekajo v posvetovanju [s/z] [ime posebnega odbora vstavi Svet].

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

Za Svet

predsednik

(1) Europol (2023), European Financial and Economic Crime Threat Assessment 2023 – The other Side of the Coin: An Analysis of Financial and Economic Crime, Publications Office of the European Union, Luxembourg.

(2) Konvencija Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198), sprejeta 16. maja 2005.

(3) Konvencijo št. 198 so s pridržki ali brez njih podpisale vse države članice EU, razen Češke in Irske.

(4) Konvencijo št. 198 so ratificirale vse države članice EU, razen Češke, Finske, Irske in Luksemburga. Več držav članic je izrazilo pridržke glede posameznih določb Konvencije.

(5) Konvencija Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (ETS št. 141), sprejeta 8. novembra 1990. Unija ni pogodbenica te konvencije, saj ta ne vsebuje klavzule, ki bi Uniji omogočala, da postane pogodbenica Konvencije.

(6) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o povrnitvi in odvzemu sredstev (COM(2022) 245 final z dne 25. maja 2022).

(7) Poročilo o zasedanju, 15. zasedanje konference pogodbenic Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198) 9. in 10. novembra 2023 (C198–COP(2023)10).

(8) Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (UL L 303, 28.11.2018, str. 1).

(9) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o povrnitvi in odvzemu sredstev (COM(2022) 245 final z dne 25. maja 2022).

(10) Skupni ukrep 98/699/PNZ z dne 3. decembra 1998 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi predmetov in premoženjske koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (UL L 333, 9.12.1998, str. 1).

(11) Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ z dne 26. junija 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (UL L 182, 5.7.2001, str. 1).

(12) Okvirni sklep Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji (UL L 68, 15.3.2005, str. 49).

(13) Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji (UL L 196, 2.8.2003, str. 45).

(14) Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (UL L 328, 24.11.2006, str. 59).

(15) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(16) Zadeva C-114/12, Komisija/Svet, ECLI: ECLI:EU:C:2014:2151, točki 69 in 70.

(17) Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7.6.2016, str. 389).

(18) 1 Konvencijo št. 198 so s pridržki ali brez njih podpisale vse države članice EU, razen Češke in Irske.

(19) 2 Konvencijo št. 198 so ratificirale vse države članice EU, razen Češke, Finske, Irske in Luksemburga.

(20) 3 Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (UL L 303, 28.11.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1805/oj).

(21) 4 Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji (UL L 196, 2.8.2003, str. 45, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2003/577/oj).

(22) 5 Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (UL L 328, 24.11.2006, str. 59, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2006/783/oj).