EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.3.2024

COM(2024) 150 final

2024/0061(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa za evropsko obrambno industrijo ter okvira ukrepov za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti in dobave obrambnih proizvodov (EDIP)

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Rusija je 24. februarja 2022 začela obsežno vojaško invazijo na Ukrajino, ki ima uničujoče posledice za Ukrajino in njene prebivalce. Intenzivni spopadi, težko artilerijsko obstreljevanje in zračni napadi so v dveh letih povzročili veliko število civilnih žrtev in ogromno človeško trpljenje. Ruska vojna agresija je povzročila obsežno škodo civilni in obrambni kritični infrastrukturi, proizvodnim zmogljivostim in storitvam po vsej Ukrajini ter vsesplošno uničenje mest v nekaterih delih države. Zaradi nastale humanitarne krize je na milijone Ukrajincev razseljenih, številni pa nujno potrebujejo hrano, zatočišče in zdravniško pomoč. Rusija še vedno izvaja zračne napade na cilje po vsej državi. Da se bo prebolela travma te nesmiselne vojne, bodo potrebna leta, če ne desetletja. EU podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, njeno neodtujljivo pravico do samoobrambe ter njeno prizadevanje za celovit, pravičen in trajen mir v skladu z mednarodnim pravom in Ustanovno listino ZN. Ruska vojna agresija proti Ukrajini pomeni temeljno grožnjo ne le Ukrajini, temveč tudi evropski in svetovni varnosti. Prispevek EU k samoobrambi Ukrajine je ključna naložba v lastno varnost. V tem smislu bodo Evropska unija in države članice skupaj s partnerji prispevale k prihodnjim varnostnim zavezam Ukrajini, kar ji bo pomagalo pri obrambi, upiranju prizadevanjem za destabilizacijo in odvračanju dejanj agresije v prihodnosti. Brez obrambne industrije ni obrambe. Ukrajina je močno odvisna od vojaške podpore, ki jo zagotavljajo EU in njene države članice, tudi zaradi svoje večinoma uničene industrijske baze obrambe.

Ruska vojaška agresija proti Ukrajini je znamenje dramatične vrnitve teritorialnih konfliktov in zelo intenzivnega vojskovanja na evropskih tleh. Proizvodna zmogljivost tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (v nadaljnjem besedilu: EDTIB) je bila torej prilagojena predvsem za zadostitev omejenim potrebam držav članic, večinoma po nacionalnih ločnicah, saj je bilo desetletja premalo javnih naložb. V tem scenariju so morala obrambna podjetja pogosto upočasniti proizvodnjo, da so lahko ohranila proizvodne linije in obdržala usposobljeno osebje, obenem pa so proizvajala omejeno količino obrambnih sistemov za nacionalne kupce. Izvoz obrambne opreme strankam zunaj EU danes predstavlja pomemben trg za številna evropska obrambna podjetja.

Povpraševanje po nekaterih obrambnih proizvodih v Evropi, ki ga je povzročilo korenito spremenjeno varnostno okolje, je naraslo ob tej omejeni proizvodni zmogljivosti EDTIB, prilagojeni za čas miru. Dolgoročno se zaradi teh razmer postavlja vprašanje pripravljenosti obrambne industrije v Evropi, tj. zmogljivosti EDTIB za učinkovito odzivanje (pravočasno in v zadostnem obsegu) na spremembe v evropskem povpraševanju po obrambnih proizvodih. To je tesno povezano s širšim izzivom zanesljivosti dobave obrambne opreme v Evropi. Čeprav ta tema za države članice EU ni nova, jo je nedavni načrt za strelivo postavil v ospredje, saj je izpostavil vprašanje, ali je EDTIB sposobna zagotoviti zanesljivost dobave obrambne opreme v Evropi tako v času miru kot v vojnih časih.

Po izbruhu vojne in v skladu z Izjavo iz Versaillesa iz marca 2022 sta Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik)/vodja Evropske obrambne agencije (EDA) maja 2022 sprejela skupno sporočilo o analizi vrzeli pri naložbah v obrambo in nadaljnjih korakih (JOIN/2022/24 final). V njem je bilo poudarjeno, da je nezadostno vlaganje držav članic v obrambo v zadnjih desetletjih povzročilo vrzeli v zmogljivostih in industriji v Uniji.

Od predstavitve skupnega sporočila iz maja 2022 je bilo predloženih več ukrepov za odziv na najbolj neposredne posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini:

–kot je bilo napovedano v navedenem sporočilu, sta Komisija in visoki predstavnik/vodja Evropske obrambne agencije ustanovila projektno skupino za skupna javna naročila za obrambo, da bi sodelovala z državami članicami za podporo pri usklajevanju zelo kratkoročnih potreb po javnih naročilih. Projektna skupina se je osredotočila na odpravljanje konfliktov in usklajevanje, da bi se izognila tekmi za zagotovitev naročil. Pripravila je tudi skupno oceno potreb ter evidentirala in izpostavila širitev industrijskih proizvodnih zmogljivosti EU, potrebnih za izpolnitev potreb;

–kot je bilo napovedano v navedenem sporočilu, je Komisija julija 2022 predstavila tudi instrument za okrepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (v nadaljnjem besedilu: EDIRPA), katerega cilj je s finančno podporo spodbuditi sodelovanje držav članic pri javnem naročanju najnujnejše in najbolj kritične obrambne opreme. Instrument EDIRPA, ki sta ga sozakonodajalca sprejela 18. oktobra 2023, prispeva h krepitvi prilagajanja obrambne industrije Unije strukturnim spremembam na trgu. Veljati bo prenehal 31. decembra 2025;

–vrzeli v zmogljivostih, poudarjene v navedenem sporočilu, so bile različne, vendar se je glede na razvoj razmer v Ukrajini pojavila še posebej nujna potreba po strelivu zemlja-zemlja in artilerijskem strelivu, pa tudi po izstrelkih. To je uradno potrdil Svet, ki se je 20. marca 2023 dogovoril o tristranskem pristopu k dobavi in skupnem javnem naročanju streliva za Ukrajino. V zvezi s tem je Komisija maja 2023 predložila nov predlog uredbe o podpori proizvodnji streliva (v nadaljnjem besedilu: ASAP), da bi se soočili z nenadnim povečanjem povpraševanja po teh proizvodih in nemudoma omogočili njihovo pravočasno razpoložljivost, in sicer z mobilizacijo proračuna EU za podporo naložbam v povečanje proizvodnih zmogljivosti EDTIB na tem področju. Sozakonodajalca sta ASAP sprejela 20. julija 2023. Veljati bo prenehala 30. junija 2025.

Nezakonita ruska vojna proti Ukrajini je povzročila nujne izzive za EU in njene države članice, njeno nadaljevanje pa prav tako vztrajno poslabšuje strukturne težave, ki vplivajo na konkurenčnost EDTIB, in hkrati odpira vprašanja o njeni zmožnosti, da državam članicam zagotovi zadostno raven zanesljivosti dobave. Zato mora EU zdaj preiti s priložnostnih odzivov na izredne razmere (ponazorjenega z zgoraj opisanimi ukrepi) na pripravljenost svoje obrambne industrije, kar vključuje tako zagotavljanje razpoložljivosti potrošne opreme v potrebnem obsegu v kriznih časih kot pravočasno zagotavljanje prihodnjih najsodobnejših kritičnih zmogljivosti v prihodnjih letih. Ravno to je namen strategije za evropsko obrambno industrijo (v nadaljnjem besedilu: EDIS), ki je bila predstavljena 5. marca. Komisija za izvajanje smernic, določenih v EDIS, in ukrepov, ki jih napoveduje, predlaga novo uredbo o programu za evropsko obrambno industrijo (v nadaljnjem besedilu: EDIP). Cilj EDIP, ki je bil napovedan v skupnem sporočilu iz maja 2022 in h kateremu je pozval Evropski svet, je uskladitev nujnega z dolgoročnejšim, in sicer z nadaljnjo podporo EDTIB v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira in krepitvijo pripravljenosti obrambne industrije EU na prihodnost. Pri tem bo EDIP prevedel del EDIS v konkretne ukrepe s pristopom, ki temelji na treh glavnih stebrih:

-okrepitev konkurenčnosti in odzivnosti EDTIB. Za večje združevanje in uskladitev evropskega povpraševanja po obrambni opremi EDTIB, EDIP predlaga pravni okvir, pripravljen za uporabo, tj. strukturo za evropske oborožitvene programe (v nadaljnjem besedilu: SEAP), za sodelovanje in skupno upravljanje obrambne opreme v celotnem življenjskem ciklu. Podobno EDIP podaljšuje logiko EDIRPA na obdobje po letu 2025, da bi še naprej odpravljal razdrobljenost in usklajeval evropsko povpraševanje. EDIP prav tako prevzema logiko ASAP glede podpore produktivnim naložbam EDTIB, pomaga EDTIB pri prehodu na prožnejše proizvodne zmogljivosti in zagotavlja proizvodno fazo projektov v okviru Evropskega obrambnega sklada. Za lažji dostop EDTIB do financiranja EDIP vključuje tudi ustanovitev sklada, da bi se spodbudile in pospešile naložbe, potrebne za povečanje obrambnih proizvodnih zmogljivosti MSP in malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v EU, ter zmanjšalo njihovo tveganje, in sicer na podlagi izkušenj Komisije z Okrepitvenim skladom v okviru ASAP ter uspešno vzpostavitvijo kapitalskega instrumenta za obrambo EUDIS;

-okrepitev sposobnosti EDTIP, da zagotovi pravočasno razpoložljivost in dobavo obrambnih proizvodov. Cilj EDIP je podpreti prizadevanja držav članic pri doseganju najvišje možne ravni zanesljivosti dobave obrambne opreme, in sicer z vzpostavitvijo režima zanesljivosti dobave na ravni EU. Slednji bi tudi okrepil zaupanje držav članic v čezmejne dobavne verige in hkrati ustvaril ključno konkurenčno prednost za EDTIB. Celovit okvir za krizno upravljanje bi omogočil usklajevanje odzivov na morebitne prihodnje krize v dobavi v zvezi s specifično obrambno opremo ali vzdolž njenih dobavnih verig;

-prispevanje k okrevanju, obnovi in posodobitvi tehnološke in industrijske baze ukrajinske obrambe (v nadaljnjem besedilu: ukrajinska DTIB). Trenutne potrebe Ukrajine po vojaški opremi močno presegajo njene industrijske proizvodne zmogljivosti, medtem ko ji EU in njene države članice zagotavljajo vojaško pomoč iz svojih (večinoma izčrpanih) zalog in z obrambno industrijo, prilagojeno za čas miru. V zvezi s tem je v interesu obeh industrij, da poglobita sodelovanje. Nevzpostavitev tesnega odnosa med zadevnima industrijskima bazama bi lahko kratkoročno pomenila zamujeno poslovno priložnost, srednje- do dolgoročno pa povzročila gospodarske in strateške odvisnosti. Z vidika pristopa Ukrajine k EU v prihodnosti je nujno, da EDIP okrepi sodelovanje z Ukrajino na industrijski ravni. EU bi morala v okviru prihodnjih varnostnih zavez EU do Ukrajine 1 spodbujati tesnejše sodelovanje z ukrajinsko DTIB, da bi povečala svojo zmogljivost izpolnjevanja takojšnjih potreb ter si prizadevala za uskladitev standardov in boljšo interoperabilnost. Tesnejše sodelovanje z ukrajinsko DTIB bo prispevalo h krepitvi ukrajinske sposobnosti samoobrambe in izboljšalo zmogljivost EDTIB za podporo potrebam držav članic in Ukrajine.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

EDIP bo ustvaril sinergije z obrambno politiko EU in izvajanjem strateškega kompasa za varnost in obrambo. Izvajal se bo ob doslednem upoštevanju načrta EU za razvoj zmogljivosti, v katerem so določene prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti na ravni EU, ter usklajenega letnega pregleda na področju obrambe EU (CARD), v katerem so med drugim ugotovljene nove možnosti za sodelovanje na področju obrambe. EDIP bo tudi olajšal prizadevanja držav članic za sodelovanje v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO). Služiti bi moral izvajanju projektov PESCO ter prispevati k pospeševanju, olajševanju in podpiranju izpolnjevanja večjih obveznosti, ki so jih v zvezi s tem prevzele države članice. Program bo dopolnjeval že obstoječe ukrepe Evropske obrambne agencije na področju zanesljivosti dobave. Temeljil bo zlasti na delovnem sklopu Evropske obrambne agencije za ključne strateške dejavnosti, da bi prispeval k razpravam v okviru odbora za pripravljenost obrambne industrije. EDIP se bo izvajal popolnoma skladno z vojaško pomočjo EU Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta. Koristno bo dopolnjeval cilje za okrevanje in obnovo, ki jih zasleduje EU v okviru instrumenta za Ukrajino, zlasti s krepitvijo ukrajinske sposobnosti samoobrambe z opiranjem na odporno in odzivno tehnološko in industrijsko bazo. V širšem smislu bi bilo mogoče upoštevati tudi ustrezne dejavnosti Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) in drugih partnerjev, kadar so v varnostnem in obrambnem interesu Unije in ne izključujejo nobene države članice iz sodelovanja.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

EDIP vzpostavlja sklop ukrepov in določa proračun, namenjen podpiranju obrambne pripravljenosti Unije in njenih držav članic s krepitvijo konkurenčnosti, odzivnosti in sposobnosti EDTIB, da se zagotovita pravočasna razpoložljivost in dobava obrambnih proizvodov, ter prispevanju k okrevanju, obnovi in posodobitvi ukrajinske DTIB. Uredba zato temelji na treh različnih pravnih podlagah:

–členu 173 PDEU v zvezi s konkurenčnostjo EDTIB;

–členu 114 PDEU v zvezi z evropskim trgom za obrambno opremo (EDEM);

–členu 212 PDEU v zvezi s krepitvijo ukrajinske DTIB in

–členu 322 PDEU v zvezi s finančnimi določbami.

Da bi se upoštevale vse te pravne podlage, je EDIP sestavljen iz treh stebrov, od katerih vsak ustreza eni od pravnih podlag te uredbe.

–Prvi steber sestavljajo ukrepi za zagotovitev pogojev, potrebnih za konkurenčnost EDTIB, pri čemer ustrezno pravno podlago predstavlja člen 173 PDEU. Kot je opisano v EDIS, je nezakonita vojna agresija Rusije proti Ukrajini drastično in strukturno spremenila varnostno okolje v Evropi, kar je privedlo do novih tržnih razmer za EDTIB. Vendar se mora EDTIB dve leti po izbruhu neupravičene vojne Rusije proti Ukrajini še vedno prilagoditi tej novi realnosti. Poleg tega mora EDTIB, kot je navedeno v EDIS, sprejeti prožen proizvodni aparat, ki se bo lahko prilagodil razvoju evropskega povpraševanja. Zato lahko Komisija v skladu s členom 173(1) sprejme ukrepe za pospeševanje prilagajanja obrambne industrije strukturnim spremembam. Ukrepi, kot so podaljšanje logike EDIRPA in ASAP, vzpostavitev pravnega okvira SEAP in ustanovitev sklada, bodo namenjeni pomoči EDTIB pri prilagajanju novi tržni realnosti. V skladu s členom 173(2) lahko Komisija da kakršno koli koristno pobudo za pospeševanje usklajevanja med državami članicami na področju obrambnoindustrijske politike.

–Drugi steber sestavljajo ukrepi, katerih cilj je delovanje notranjega trga in zlasti evropskega trga za obrambno opremo, pri čemer je ustrezna pravna podlaga za take ukrepe člen 114. Zagotavljanje javne varnosti ozemlja Unije je prevladujoči cilj javne politike in ta varnost je odvisna tudi od razpoložljivosti obrambnega blaga in storitev v zadostnih količinah. Kot je opisano v EDIS, sedanje geopolitične razmere vodijo k splošnemu povečanju obrambne opreme in morebitnemu prihodnjemu vrhuncu povpraševanja po določenih obrambnih proizvodih v Uniji in morda na svetovni ravni. Te razmere vplivajo na delovanje notranjega trga za te proizvode in ogrožajo zanesljivost njihove dobave. Za zagotavljanje zanesljivosti dobave vojaške opreme so v okviru nacionalne obrambe v prvi vrsti odgovorne države članice. Vendar ima zanesljivost dobave, kot je pojasnjeno v EDIS, vse bolj evropsko razsežnost. Poleg tega so se, kot je zlasti razvidno iz krize pri dobavi streliva, ki jo obravnava ASAP, različna nacionalna zakonodaja, predvsem v zvezi s certificiranjem obrambnih proizvodov, in različni pristopi k nacionalni varnosti izkazali za ozka grla za evropske dobavne verige obrambnih proizvodov in ovire za interoperabilnost. Zato je zagotavljanje delovanja notranjega trga s preprečevanjem pomanjkanja obrambnih proizvodov v Uniji najbolje obravnavati s harmonizacijsko zakonodajo Unije na podlagi člena 114 Pogodbe. Vzpostavitev režima zagotavljanja dobave obrambne opreme na ravni EU temelji na več vidikih. Prvič, EDIP vključuje ukrepe za izboljšanje pripravljenosti držav članic v novih geopolitičnih razmerah, za katere je značilna zlasti potreba po čimprejšnji obnovitvi zalog in nadaljnji razširitvi obrambnih zmogljivosti. Vključuje predvsem ukrepe za poenostavitev ponovnega odprtja obstoječih in prihodnjih okvirnih pogodb z EDTIB drugim državam članicam. Drugič, EDIP zajema ukrepe za opredelitev in spremljanje kritičnih proizvodov in industrijskih zmogljivosti v dobavnih verigah nekaterih obrambnih proizvodov. Nazadnje, v primeru krize pri dobavi bo EDIP zagotovil modularni in postopni okvir kriznega upravljanja, pri čemer bo imel odbor možnost, da se odloči o najprimernejšem načinu kriznega upravljanja ter ob resnejših krizah o ukrepih, ki jih je treba aktivirati. Zato bo EDIP zagotovil, da bodo motnje v dobavi pravočasno predvidene in nemudoma odpravljene, da se ohrani delovanje notranjega trga in zagotovi ustrezna raven zanesljivosti dobave za države članice.

–Tretji steber sestavljajo ukrepi, ki prispevajo k okrevanju, obnovi in posodobitvi ukrajinske DTIB ter njenemu postopnemu vključevanju v EDTIB. Ustrezna pravna podlaga za take ukrepe je člen 212. Posebna pozornost se bo namenila cilju podpiranja Ukrajine pri postopnem usklajevanju s pravili, standardi, politikami in praksami Unije (v nadaljnjem besedilu: pravni red) z namenom prihodnjega članstva v Uniji. S tem tretjim stebrom bodo dejavnosti Unije dopolnjevale in krepile dejavnosti držav članic.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Države članice se kritično zanašajo na zmogljivost EDTIB za pravočasno in dovolj obsežno zadovoljevanje potreb svojih oboroženih sil. Zaradi škode, ki jo je ruska vojna agresija povzročila Ukrajini in njeni industrijski bazi obrambe, bo Ukrajina potrebovala obsežno in trajno podporo, ki je nobena država članica ne more zagotoviti sama. Zato je ključno zagotoviti, da bosta EDTIB in ukrajinska DTIB sposobni opravljati to strateško vlogo. Ukrepi na evropski ravni se zdijo najprimernejši na tem področju.

Kar zadeva podporo konkurenčnosti EDTIB:

–Unija in njene države članice se na eni strani soočajo z brutalno spremembo svojega varnostnega okolja, zaradi česar se je povečalo evropsko povpraševanje po obrambni opremi, na drugi strani pa z EDTIB, ki jo omejuje proizvodna zmogljivost, prilagojena času miru. Če se bodo te razmere nadaljevale na dolgi rok, bodo še naprej strukturno vplivale na konkurenčnost EDTIB in jo slabšale. Čeprav dobavne verige EDTIB na nižjih ravneh običajno segajo čez meje, na višjih ravneh ostajajo strukturno razdeljene po nacionalnih ločnicah. To je posledica povpraševanja držav članic EU po obrambni opremi, ki kljub nedavnemu povečanju ostaja v veliki meri razdrobljeno, s čimer EDTIB prikrajšuje za prednosti resnično delujočega obrambnega trga EU. Države članice niso nikoli dosegle skupne referenčne vrednosti, ki so jo določile leta 2007 in v skladu s katero bi 35 % vseh svojih javnih naročil obrambne opreme namenile evropskemu skupnemu javnemu naročanju. To kaže, da se države članice soočajo s precejšnjimi težavami, zaradi katerih ne morejo povečati skupnega javnega naročanja obrambne opreme. Zato je Unija v najboljšem položaju, da sprejme ukrepe za spodbujanje združevanja in usklajevanja povpraševanja EU po obrambni opremi ter za olajšanje dolgoročnega sodelovanja držav članic v celotnem življenjskem ciklu obrambne opreme;

–poleg tega bi pomanjkanje usklajevanja in prevelika koncentracija povpraševanja držav članic po isti vrsti obrambnih proizvodov v istem časovnem okviru ter ob tem še morebitno pomanjkanje zalog povzročili skokovito naraščanje cen in učinek izrivanja (tj. težave za države članice z bolj omejeno kupno močjo pri zagotavljanju potrebnih obrambnih proizvodov). Zato bodo ukrepi, sprejeti na evropski ravni za združevanje povpraševanja držav članic EU, s preprečevanjem morebitnih konfliktov med vzporednimi nacionalnimi prizadevanji za javna naročila okrepili tudi solidarnost med državami članicami;

–neusklajeno povpraševanje prav tako zmanjšuje prepoznavnost tržnih trendov. Po drugi strani pomanjkanje prepoznavnosti in predvidljivosti evropskega povpraševanja ovira sposobnost industrije za vlaganje v sektor, ki v celoti temelji na povpraševanju. Vendar si Unija zaradi novega varnostnega okolja ne more privoščiti čakanja, da bo imela EDTIB dovolj predvidljiva naročila za naložbe v prilagoditev svojih proizvodnih zmogljivosti. Evropska obrambna industrija se mora čim prej prilagoditi novim razmeram na trgu. To pomeni, da je treba podpreti zmanjševanje tveganosti naložb industrije v prožne proizvodne zmogljivosti. Tovrstno posredovanje samo na ravni držav članic bi lahko privedlo do neravnovesja v geografski porazdelitvi naložb in večje razdrobljenosti dobavnih verig. Zdi se, da je evropska raven tudi najprimernejša za sprejemanje ukrepov za zmanjšanje tveganj naložb v EDTIB po vsej Uniji in za pomoč sektorju pri razvoju prilagodljive proizvodnje;

–za konkurenčnost EDTIB je pomembno tudi, da izkoristi rezultate Evropskega obrambnega sklada, tako v smislu proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz projektov programov, kot tudi glede odpiranja dobavnih verig, doseženih z njimi. Vendar lahko več vprašanj ovira skupno javno naročanje končnih proizvodov, ki izhajajo iz raziskav in razvoja v okviru Evropskega obrambnega sklada, ali celo odvrača od tovrstnega naročanja. To pomeni, da bi se lahko rezultati projektov Evropskega obrambnega sklada soočili z novo komercializacijsko vrzeljo v fazah po raziskavah in razvoju, ki je države članice same ne bi mogle odpraviti. Unija je v najboljšem položaju, da sprejme ukrepe za zagotovitev, da se bodo skupna prizadevanja, začeta v okviru Evropskega obrambnega sklada, nadaljevala tudi po fazi raziskav in razvoja.

Kar zadeva zanesljivost dobave obrambne opreme v Evropi:

-Čeprav je bila zanesljivost dobave obrambne opreme opredeljena predvsem na ravni držav članic, saj je obramba v nacionalni pristojnosti, to področje dobiva vse bolj evropsko razsežnost, saj se industrijske dobavne verige vse bolj širijo po notranjem trgu EU in zunaj njega. To velja zlasti za kritične sestavne dele in surovine, od katerih so vse bolj medsebojno odvisne tudi države članice. Kot je razvidno iz načrta za strelivo, imajo države članice omejen vpogled v splošne zmogljivosti in dobavne verige EDTIB, kar jim preprečuje sprejemanje informiranih odločitev. Zato je za zagotovitev zadostne ravni zanesljivosti dobave, tudi v času krize, primerno, da se na ravni Unije predvidi vzpostavitev vseevropskega režima zanesljivosti dobave v okviru EDIP. Tak okvir bo okrepil usklajevanje odzivov na krize v dobavi obrambnih proizvodov, zaupanje držav članic v čezmejne dobavne verige ter odpornost EDTIB v korist vseh držav članic na učinkovitejši način kot mozaik vzporednih nacionalnih ukrepov.

Kar zadeva krepitev ukrajinske DTIB:

-ukrajinska obrambna industrija je strateško pomemben sektor ukrajinskega gospodarstva. Država si prizadeva ohraniti in povečati svoje proizvodne zmogljivosti, da bi zadovoljila nacionalne potrebe po obrambni opremi. Vendar bo Ukrajina zaradi škode, ki jo je ruska vojna agresija povzročila ukrajinskim infrastrukturam DTIB, potrebovala posebno podporo, ki je nobena država članica ne bi mogla zagotoviti sama. Ukrepi, predlagani v okviru EDIP, bodo neposredno okrepili ukrajinsko DTIB in njeno industrijsko sodelovanje z EDTIB. EU je z EDIP v edinstvenem položaju, da pravočasno in v zadostnem obsegu spodbudi obe DTIB, da bi ti s skupnimi prizadevanji izpolnili potrebe Ukrajine in držav članic. S prisotnostjo svoje delegacije na terenu v Ukrajini lahko zagotovi celovit dostop do informacij o razvoju dogodkov, ki vplivajo na državo. Je pomemben akter na področju vojaške pomoči Ukrajini in sodeluje tudi v večini večstranskih procesov, namenjenih reševanju obrambnih izzivov, s katerimi se država sooča. To EU omogoča, da se vedno zaveda novih potreb v smislu obrambne opreme in okoliščin obrambnih proizvodnih zmogljivosti Ukrajine ter tako prilagaja podporo spreminjajočim se potrebam, pri čemer se tesno usklajuje z drugimi nacionalnimi ali industrijskimi deležniki. Cilj priprave držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v Uniji je prav tako najbolje obravnavati na ravni Unije.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega minimuma, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev na evropski ravni, in tistega, kar je potrebno za ta namen.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

Uradnega posvetovanja z deležniki ni bilo mogoče izvesti zaradi nujnosti priprave predloga, da bi ga sozakonodajalca lahko pravočasno sprejela, da bi postal operativen od začetka leta 2025, ko bo treba zadovoljiti nove potrebe v zvezi z geopolitičnimi razmerami ter po okrevanju in obnovi industrijske baze ukrajinske obrambe.

Komisija je v tesnem sodelovanju z visokim predstavnikom izvedla celovit postopek posvetovanja z državami članicami, industrijo, finančnim sektorjem in možganskimi trusti, da bi prispevala k delu v zvezi EDIS. Posvetovanje je temeljilo na prispevkih deležnikov na dogodkih (delavnicah, srečanjih) in pisnih prispevkih. Komisija je pred temi delavnicami delila tematske dokumente (objavljene na spletišču Evropske komisije), ki so pokrivali zlasti teme v zvezi z ukrepi EDIP in so bili podlaga za razpravo na dogodkih. Navedeni tematski dokumenti so bili tudi podlaga za pisne prispevke, ki so jih deležniki, s katerimi so potekala posvetovanja, delili s Komisijo in visokim predstavnikom. Vsak državljan EU, ki se je želel udeležiti posvetovanja, je bil pozvan, naj pošlje pisni prispevek na namenski elektronski naslov. Skupaj je bilo Komisiji in visokemu predstavniku poslanih več kot 270 pisnih prispevkov več kot 90 različnih deležnikov, ki so bili nato analizirani kot podlaga za pripravljalno delo EDIS. Organizirano je bilo tudi srečanje s predstavniki Ukrajine, ki so prav tako izmenjali pisne prispevke, da bi izrazili svoja stališča o prihodnji EDIS.

Ker je namen EDIP začeti izvajati vizijo, razvito v okviru EDIS, in udejanjiti ukrepe iz te strategije, so bili prejeti prispevki v okviru strategije v veliki meri upoštevani pri oblikovanju ukrepov EDIP. Na splošno je mogoče prejete prispevke, povezane z glavnimi ukrepi EDIP, opisati na naslednji način:

–kar zadeva podporo prilagoditvi EDTIB strukturnim spremembam, ki so posledica novih varnostnih razmer, je večina deležnikov podprla zamisel. Podaljšanje intervencijske logike ASAP in EDIRPA ter potreba po izkoristku rezultatov Evropskega obrambnega sklada sta bili pogosto ocenjena pozitivno. Komisija je upoštevala ta večinoma usklajena stališča, kot je med drugim razvidno iz predloga ukrepov za podaljšanje logike ASAP in EDIRPA ter zagotovitev tržnega uvajanja proizvodov Evropskega obrambnega sklada;

–kar zadeva zanesljivost dobave, je večina deležnikov poudarila pomen tega vprašanja na ravni EU. Večina prispevkov je tudi poudarila, da bi bilo treba najti zadovoljivo ravnovesje med potrebo po izboljšanju zanesljivosti dobave na ravni EU ter spoštovanjem suverenosti in pristojnosti držav članic na področju obrambe. Da bi dosegli tako ravnovesje, Komisija predlaga zlasti postopen in sorazmeren režim zanesljivosti dobave, s katerim bi bile države članice v celoti in stalno vključene, gospodarski interesi industrije pa se ustrezno upoštevali in sorazmerno zaščitili;

–kar zadeva vključevanje kulture pripravljenosti obrambne industrije, se je večina deležnikov, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, strinjala, da je treba obrambnemu sektorju, zlasti MSP, dejavnim v EDTIB, zagotoviti zadosten dostop do financiranja. Komisija je stališčem, izraženim v zvezi s tem, namenila posebno pozornost, zlasti s predlogom vzpostavitve sklada za pospešitev preoblikovanja obrambnih dobavnih verig (FAST), ki bo po zasnovi koristil MSP in malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

–kar zadeva sodelovanje z Ukrajino na področju obrambne industrije, je bila večina deležnikov naklonjena zamisli. Komisija je upoštevala prispevke deležnikov in stališča Ukrajine, da bi na najustreznejši način prilagodila namenske ukrepe v okviru EDIP.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Ocene učinka ni bilo mogoče izvesti zaradi nujnosti predloga, ki je zasnovan za podporo hitremu prilagajanju evropske obrambne industrije novemu geopolitičnemu okolju in zagotavljanje pomoči državi v vojni od začetka leta 2024.

Zaradi geopolitičnih razmer in zlasti nadaljevanja ruske vojaške agresije proti Ukrajini se je Komisija odločila, da se bo s priložnostnih odzivov na izredne razmere julija (ASAP) in oktobra 2023 (EDIRPA) hitro preusmerila na bolj strukturiran pristop k obravnavanju dolgoročnih posledic, s katerimi se sooča EDTIB, in še naprej podpirala Ukrajino.

Poleg tega je Evropski svet v sklepih z dne 14. in 15. decembra 2023 pozval k „hitri“ predstavitvi predloga za EDIP, v sklepih z dne 1. februarja 2024 pa navedel, da bo „vprašanje varnosti in obrambe, vključno s potrebo Evrope po povečanju njene splošne obrambne pripravljenosti in nadaljnji krepitvi njene tehnološke in industrijske baze na področju obrambe, ponovno obravnaval na naslednjem zasedanju marca 2024, da bi se dogovoril o nadaljnjih korakih za večjo odpornost, inovativnost in konkurenčnost evropske obrambne industrije“.

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

–EDIP vsebuje določbe o zahtevah po informacijah in mehanizmih prednostnega razvrščanja (prednostna naročila in prednostne zahteve), ki so strogo pogojene z aktivacijo najprimernejšega kriznega stanja s sprejetjem izvedbenega akta Sveta v zvezi s kriznim stanjem dobave in kriznim stanjem dobave, povezanim z varnostjo.

–Obveznost razkritja posebnih informacij Komisiji, če so izpolnjeni nekateri pogoji, spoštuje bistvo pravice do gospodarske pobude (člen 16 Listine) in nanjo ne bo nesorazmerno vplivala. Vsaka zahteva po informacijah služi cilju splošnega interesa Unije, da se omogoči zbiranje informacij o proizvodnih zmožnostih, proizvodnih zmogljivostih in primarnih motnjah morebitnih blažilnih ukrepov za pomanjkanje, ki vpliva na proizvodnjo v krizi pomembnih proizvodov ali obrambnih proizvodov. Te zahteve po informacijah so primerne in učinkovite za dosego cilja z zagotavljanjem informacij, nujno potrebnih za oceno zadevne krize. Komisija načeloma zahteva želene informacije le od predstavniških združenj in lahko na posamezna podjetja naslovi zahteve le, če je to dodatno potrebno. Ker informacije o stanju ponudbe sicer niso na voljo, ni enako učinkovitega ukrepa za pridobitev informacij, ki bi evropskim nosilcem odločanja omogočile, da sprejmejo blažitvene ukrepe. Glede na hude gospodarske in družbene posledice pomanjkanja obrambnih proizvodov in temu primeren pomen blažitvenih ukrepov so zahteve po informacijah sorazmerne z želenim ciljem. Poleg tega je omejitev pravice do gospodarske pobude in lastninske pravice izravnana z ustreznimi zaščitnimi ukrepi. Vsaka zahteva po informacijah se lahko vloži le za v krizi pomembne obrambne proizvode, surovine ali njihove sestavne dele, ki jih Komisija posebej opredeli z izvedbenim aktom in na katere vplivajo motnje ali morebitne motnje, ki povzročijo znatno pomanjkanje.

–Obveznost sprejemanja in prednostne obravnave prednostnih naročil spoštuje bistvo pravice do gospodarske pobude in pogodbene svobode (člen 16 Listine) ter lastninsko pravico (člen 17 Listine) in nanje ne bo nesorazmerno vplivala. Ta obveznost je v splošnem interesu Unije, saj obravnava motnje v dobavi v krizi pomembnih obrambnih proizvodov. Obveznost je primerna in učinkovita za dosego tega cilja, saj zagotavlja prednostno uporabo razpoložljivih virov za proizvodnjo zadevnih obrambnih proizvodov. Enako učinkovitega ukrepa ni. Kar zadeva v krizi pomembne proizvode, ki jih je prizadela kriza pri dobavi, je sorazmerno zavezati podjetja, ki so vključena v dobavno verigo teh proizvodov, da sprejmejo in prednostno razvrstijo nekatera naročila. Ustrezni zaščitni ukrepi zagotavljajo, da kakršen koli negativen vpliv obveznosti prednostne obravnave na pravico do gospodarske pobude, pogodbeno svobodo in lastninsko pravico ne pomeni kršitve teh pravic. Vsaka obveznost prednostne razvrstitve nekaterih naročil se lahko vloži le za v krizi pomembne proizvode, ki jih Komisija posebej opredeli z izvedbenim aktom in na katere vplivajo motnje ali morebitne motnje, ki povzročijo znatno pomanjkanje. Če zadevno podjetje prednostnega naročila ne more izvršiti ali če bi izvršitev naročila zanj pomenila nerazumno ekonomsko breme in bi povzročila posebne težave, lahko od Komisije zahteva, da naročilo pregleda. Poleg tega je subjekt, za katerega velja obveznost, izvzet iz vsakršne odškodninske odgovornosti za kršitev pogodbenih obveznosti, ki izhaja iz izpolnitve obveznosti.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

2024/0061 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa za evropsko obrambno industrijo ter okvira ukrepov za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti in dobave obrambnih proizvodov (EDIP)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 114(1), člena 173(3), člena 212(2) in člena 322(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 2 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča 3 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Voditeljice in voditelji držav ali vlad Unije so se 11. marca 2022 na srečanju v Versaillesu zavezali, da bodo zaradi neizzvane in neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini okrepili evropske obrambne zmogljivosti. Dogovorili so se, da bodo povečali obrambne izdatke, okrepili sodelovanje s skupnimi projekti in skupnimi javnimi naročili obrambnih zmogljivosti, odpravili pomanjkljivosti, spodbudili inovacije ter okrepili in razvili obrambno industrijo EU, vključno z vzpostavitvijo programa za evropsko obrambno industrijo (v nadaljnjem besedilu: Program).

(2)Dolgoročno poslabšanje regionalnih in svetovnih ravni ogroženosti zahteva korenito spremembo obsega in hitrosti razvoja in proizvodnje celotnega spektra vojaških zmogljivosti s strani tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (v nadaljnjem besedilu: EDTIB). Vrnitev zelo intenzivnega vojskovanja in ozemeljskih spopadov negativno vpliva na varnost Unije in držav članic, zato je treba znatno povečati sposobnost držav članic, da okrepijo svoje obrambne zmogljivosti.

(3)Evropski svet je 14. in 15. decembra 2023 po preučitvi dela, opravljenega za izvajanje Izjave iz Versaillesa in strateškega kompasa za varnost in obrambo, v sklepih poudaril, da je treba več storiti za izpolnitev ciljev Unije glede povečanja obrambne pripravljenosti. Močna obrambna industrija je predpogoj za doseganje takšne pripravljenosti in obrambo Unije: evropska obrambna industrija mora postati odpornejša, inovativnejša in konkurenčnejša.

(4)Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta 18. maja 2022 predložila Skupno sporočilo o analizi vrzeli pri naložbah v obrambo in nadaljnjih korakih, v katerem je bilo poudarjeno, da v Uniji obstajajo vrzeli v financiranju, industriji in zmogljivostih na področju obrambe. 18. oktobra 2023 je bila sprejeta Uredba (EU) 2023/2418 Evropskega parlamenta in Sveta 4 o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (v nadaljnjem besedilu: EDIRPA), katere namen je podpreti sodelovanje med državami članicami v fazi javnega naročanja, da bi skupaj odpravile najnujnejše in najbolj kritične vrzeli, zlasti tiste, ki so nastale zaradi odziva na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini. 20. julija 2023 je bila sprejeta Uredba (EU) 2023/1525 Evropskega parlamenta in Sveta 5 o podpori proizvodnji streliva (v nadaljnjem besedilu: ASAP), katere cilj je nemudoma podpreti okrepitev proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije, varnost dobavnih verig, večjo učinkovitost postopkov javnega naročanja, odpravo pomanjkljivosti v proizvodnih zmogljivostih in spodbujanje naložb.

(5)EDIRPA in ASAP sta bila zasnovana kot kratkoročna programa za odzivanje na izredne razmere, ki bosta prenehala veljati leta 2025 (ASAP 30. junija in EDIRPA 31. decembra). Program bi moral temeljiti na dosežkih EDIRPA in ASAP ter njuno logiko podaljšati do leta 2027 z zagotavljanjem finančne podpore za okrepitev EDTIB na predvidljiv, neprekinjen in pravočasen način ter na podlagi celostnega pristopa. Glede na trenutne varnostne razmere se zdi nujno, da Unija podpre širši obseg obrambne opreme, vključno s potrošno opremo, kot so brezpilotni sistemi, ki imajo odločilno vlogo na vojnem prizorišču v Ukrajini.

(6)Evropski svet je 23. junija 2022 sklenil, da Ukrajini, ki je izrazila močno voljo, da obnovo poveže z reformami na svoji evropski poti, podeli status države kandidatke. Voditelji EU so decembra 2023 sklenili, da začnejo pristopna pogajanja z Ukrajino. Evropski svet je 15. decembra 2023 izjavil, da so Unija in države članice še naprej zavezane, da bodo dolgoročno in skupaj s partnerji prispevale k varnostnim zavezam Ukrajini, kar ji bo pomagalo pri obrambi, upiranju prizadevanjem za destabilizacijo in odvračanju dejanj agresije v prihodnosti. Močna podpora Ukrajini je ključna prednostna naloga Unije in ustrezen odziv na odločno politično zavezanost Unije, da Ukrajino podpira, dokler bo to potrebno.

(7)Škoda, ki jo je ruska vojna agresija povzročila ukrajinskemu gospodarstvu, družbi in infrastrukturi, zlasti škoda, povzročena tehnološki in industrijski bazi ukrajinske obrambe (v nadaljnjem besedilu: ukrajinska DTIB), zahteva celovito podporo za njeno obnovo. To je bistvenega pomena, da se ukrajinski državi zagotovi zmožnost, da ohrani svoje bistvene funkcije, omogoči hitro okrevanje, obnovo in modernizacijo ter spodbudi njeno vključevanje v evropski trg obrambne opreme. Močna ukrajinska DTIB je bistvena za dolgoročno varnost in obnovo Ukrajine.

(8)V zvezi s tem bi bilo treba financirati ukrepe, ki podpirajo krepitev ukrajinske DTIB. Ta podpora dopolnjuje podporo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta za Ukrajino, ter vojaško podporo Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta in dvostranske pomoči držav članic.

(9)Rusija mora v celoti odgovarjati in plačati za ogromno škodo, povzročeno z njeno vojno agresijo proti Ukrajini, ki je očitna kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Unija in njene države članice bi si morale v tesnem sodelovanju z drugimi mednarodnimi partnerji ter v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom še naprej prizadevati za ta cilj, pri tem pa upoštevati, da Rusija resno krši prepoved uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov in načela odgovornosti države za mednarodno protipravna dejanja, vključno z obveznostjo povračila povzročene škode, ki jo je mogoče finančno oceniti. Med drugim je pomembno, da se v usklajevanju z mednarodnimi partnerji doseže napredek glede tega, kako bi lahko v skladu z veljavnimi pogodbenimi obveznostmi ter s pravom Unije in mednarodnim pravom izredne prihodke, ki jih imajo zasebni subjekti in ki izhajajo neposredno iz ruskih imobiliziranih sredstev, usmerili v podporo za Ukrajino, vključno za njeno DTIB. Če bi Svet na predlog visokega predstavnika sprejel sklep SZVP na podlagi člena 29 PEU o prenosu izrednih denarnih sredstev centralnih depotnih družb, ki izhajajo iz nepričakovanih in izrednih prihodkov iz ruskih imobiliziranih državnih sredstev, na Unijo, bi se taka dodatna podpora lahko črpala iz teh prihodkov v skladu s cilji skupne zunanje in varnostne politike Unije.

(10)Z Ukrajino bi bilo treba skleniti okvirni sporazum o določitvi načel sodelovanja med Unijo in Ukrajino na podlagi te uredbe. Z Ukrajino in pravnimi subjekti s sedežem v Ukrajini bi bilo treba skleniti tudi sporazume o nepovratnih sredstvih ali skupnih javnih naročilih, da se opredelijo pogoji za sprostitev sredstev.

(11)Za financiranje ukrepov, katerih cilj je krepitev konkurenčnosti, odzivnosti in sposobnosti EDTIB na podlagi člena 173 PDEU, ter ukrepov sodelovanja z Ukrajino za okrepitev njene DTIB v skladu s členom 212 PDEU bi bilo treba v tej uredbi določiti skupne cilje in skupne finančne mehanizme, pri čemer bi bilo treba jasno razlikovati med dvema proračunskima vrsticama, ki ustrezata vsakemu od zastavljenih ciljev, ter vzpostaviti program, v katerem se določijo pogoji za finančno podporo Unije na podlagi člena 173 PDEU, in instrument za podporo Ukrajini, v katerem se določijo posebni pogoji za finančno podporo Unije v skladu s členom 212 PDEU.

(12)Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje Programa, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev.

(13)Možnosti iz člena 73(4) Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta se lahko uporabijo, če je projekt skladen s pravili iz navedene uredbe ter s področji uporabe Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada plus, kot sta določeni v Uredbi (EU) 2021/1058 oziroma Uredbi (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta možnost bi se lahko uporabila predvsem, kadar pri proizvodnji zadevnih obrambnih proizvodov pride do nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin na ozemljih držav članic, zlasti na ranljivih in oddaljenih območjih, ter taka sredstva prispevajo k uresničevanju ciljev programa, iz katerega se prerazporedijo. V skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/1060 mora Komisija spremenjene programe, ki jih predložijo države članice, oceniti in v dveh mesecih po predložitvi spremenjenega programa podati svoje pripombe.

(14)Glede na potrebo po boljših in skupnih naložbah v obrambne zmogljivosti držav članic in pridruženih držav ter v okrevanje, obnovo in posodobitev industrijske baze ukrajinske obrambe, bi moralo biti državam članicam, tretjim državam, mednarodnim organizacijam, mednarodnim finančnim institucijam ali drugim virom omogočeno, da prispevajo k izvajanju programa. Taki prispevki bi se morali izvajati v skladu z istimi pravili in pogoji ter bi morali predstavljati zunanje namenske prejemke v smislu člena 21(2), točka (a)(ii) ter točki (d) in (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da uporabijo prožnost pri izvrševanju svojih dodelitev v okviru deljenega upravljanja, ki jo zagotavlja Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta. Zato bi moralo biti mogoče nekatera finančna sredstva, dodeljena v okviru deljenega upravljanja, prerazporediti v Program pod pogoji iz ustreznih določb Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta. Neporabljena sredstva do najpozneje leta 2028 se lahko na zahtevo države članice prerazporedijo nazaj v enega ali več zadevnih izvornih programov v skladu s pogoji iz ustreznih določb Uredbe (EU) 2021/1060.

(15)Ker je cilj Programa povečati konkurenčnost in učinkovitost obrambne industrije Unije in Ukrajine, bi morali biti prejemniki finančne podpore, da bi lahko izkoristili program, pravni subjekti s sedežem v Uniji, pridruženih državah ali Ukrajini, ki niso pod nadzorom nepridruženih tretjih držav, razen Ukrajine, ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav. Kadar so države članice, pridružene države ali Ukrajina prejemnice finančne podpore, zlasti za ukrepe skupnega javnega naročanja, bi se morala ta pravila smiselno uporabljati za izvajalce ali podizvajalce v pogodbah o javnem naročilu. V zvezi s tem bi bilo treba nadzor razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Poleg tega bi se morala za zagotovitev zaščite bistvenih varnostnih in obrambnih interesov Unije in držav članic infrastruktura, objekti, sredstva in viri pravnih subjektov, vključenih v ukrepe, ki se uporabljajo za namene ukrepa, nahajati na ozemlju države članice, pridružene države ali Ukrajine.

(16)V določenih okoliščinah bi moralo biti mogoče odstopati od načela, da nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav nimajo nadzora nad pravnimi subjekti, vključenimi v ukrep, ki ga podpira Program. V tem okviru je lahko pravni subjekt s sedežem v Uniji ali pridruženi tretji državi, ki je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, udeležen kot prejemnik, če so izpolnjeni strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, določeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), tudi v smislu krepitve tehnološke in industrijske baze evropske obrambe.

(17)Poleg tega nepridružena tretja država ali subjekt iz nepridružene tretje države ne bi smela nadzorovati ali omejevati obrambnih proizvodov, za katere veljajo ukrepi, ki jih podpira Program.

(18)Zaradi posebnosti obrambne industrije, v kateri povpraševanje prihaja skoraj izključno od držav, ki nadzorujejo tudi vso nabavo proizvodov in tehnologij, povezanih z obrambo, vključno z izvozom, delovanje sektorja obrambne industrije ne sledi običajnim pravilom in poslovnim modelom, ki prevladujejo na bolj tradicionalnih trgih. Industrija zato ne izvaja znatnih industrijskih naložb iz lastnih sredstev, temveč to počne le na podlagi konkretnih naročil. Čeprav so konkretna naročila držav članic predpogoj za kakršno koli naložbo, lahko Komisija posreduje z izravnavo zapletenosti sodelovanja za skupna javna naročila in zmanjševanjem tveganj industrijskih naložb z nepovratnimi sredstvi in posojili ter tako omogoči hitrejše prilagajanje sedanjim strukturnim spremembam na trgu. Praviloma bi morala podpora Unije kriti do 100 % neposrednih upravičenih stroškov ali 100 % zneska, določenega za ukrepe, pri katerih se uporablja financiranje, ki ni povezano s stroški. Podpora Unije za ukrepe za okrepitev industrije bi morala kriti do 50 % neposrednih upravičenih stroškov, da bi lahko prejemniki čim prej izvedli ukrepe in zmanjšali tveganja svojih naložb ter tako pospešili razpoložljivost zadevnih obrambnih proizvodov.

(19)Program bi moral s sredstvi, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046, zagotoviti finančno podporo za ukrepe, ki bodo pripomogli k pravočasni razpoložljivosti in dobavi obrambnih proizvodov, kot so sodelovanje za skupna javna naročila javnih organov, dejavnosti industrijskega usklajevanja in mreženja, vključno z rezervacijo in skladiščenjem obrambnih proizvodov, dostop do financiranja za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo zadevnih obrambnih proizvodov, rezervacija proizvodnih zmogljivosti (t. i. vedno pripravljeni obrati), industrijski procesi obnove proizvodov s pretečenim rokom uporabe, širjenje, optimizacija, posodobitev, nadgradnja ali sprememba namena obstoječih proizvodnih zmogljivosti na tem področju ali vzpostavitev novih ter usposabljanje osebja.

(20)Da se doseže potreben učinek spodbude, se lahko nepovratna sredstva v okviru Programa dodeljujejo v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški in temelji na rezultatih, doseženih glede na delovne pakete, mejnike ali cilje postopkov skupnih javnih naročil.

(21)Kadar so nepovratna sredstva Unije v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, bi morala Komisija v delovnem programu določiti pogoje financiranja za vsak ukrep, zlasti (a) opis ukrepa, ki vključuje sodelovanje pri skupnih javnih naročilih, da bi se obravnavale najnujnejše in najbolj kritične potrebe po zmogljivostih, (b) mejnike za izvajanje ukrepa in (c) najvišji razpoložljivi prispevek Unije.

(22)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem delovnih programov za določitev prednostnih nalog financiranja in veljavnih pogojev financiranja. Upoštevati bi bilo treba posebnosti obrambnega sektorja, zlasti odgovornost držav članic, pridruženih držav ali Ukrajine za postopek načrtovanja in nabave. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(23)V skladu s členom 193(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se lahko nepovratna sredstva dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da se omogoči kontinuiteta možnosti financiranja za ukrepe, ki bi jih bilo mogoče podpreti s financiranjem v okviru ASAP in EDIRPA za leto 2024, bi moralo biti v sklepu o financiranju mogoče določiti finančne prispevke v zvezi z ukrepi, ki zajemajo obdobje od 5. marca 2024.

(24)Komisija bi morala pri ocenjevanju predlogov vložnikov posebno pozornost nameniti njihovemu prispevku k ciljem instrumenta. Predloge bi bilo treba oceniti zlasti glede na njihov prispevek k povečanju pripravljenosti obrambne industrije, zlasti s povečanjem proizvodnih zmogljivosti in odpravo ozkih grl. Oceniti bi jih bilo treba tudi glede na njihov prispevek k spodbujanju odpornosti obrambne industrije, pri čemer bi bilo treba upoštevati vidike, kot so pravočasna razpoložljivost in dobava na vseh lokacijah, krepitev zanesljivosti dobave po vsej Uniji, tudi v tistih državah članicah, ki so najbolj izpostavljene tveganju uresničitve konvencionalnih vojaških groženj. Ocene bi se morale nanašati tudi na prispevek k sodelovanju na področju obrambne industrije prek pristnega oborožitvenega sodelovanja med državami članicami, pridruženimi državami in Ukrajino ter na razvoj in operacionalizacijo čezmejnega sodelovanja podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP) ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki delujejo v zadevnih dobavnih verigah.

(25)Komisija bi morala pri oblikovanju, dodeljevanju in izvajanju finančne podpore Unije posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da taka podpora ne vpliva negativno na pogoje konkurence na notranjem trgu.

(26)Za ta Program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 z njenimi poznejšimi spremembami. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju in finančnih instrumentih.

(27)V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU) 2017/1939 se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, med drugim goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in v primeru držav članic, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(28)Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebno določbo, s katero se od teh tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. Na podlagi člena 85 Sklepa Sveta (EU) 2021/1764 so fizične osebe ter organi in institucije s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero so zadevni ČDO povezani.

(29)Komisija bi si morala, med drugim na podlagi izkušenj s kapitalskim instrumentom za obrambo, vzpostavljenim v okviru Evropskega obrambnega sklada kot operacija mešanega financiranja InvestEU, prizadevati za vzpostavitev posebnega instrumenta Programa, ki bi se imenoval Sklad za pospešitev preoblikovanja obrambnih dobavnih verig (v nadaljnjem besedilu: FAST). Izvajati bi se moral v okviru posrednega upravljanja. FAST bo spodbudil in pospešil naložbe, potrebne za povečanje obrambnih proizvodnih zmogljivosti MSP in malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v EU, ter zmanjšal njihovo tveganje, in sicer z operacijo mešanega financiranja, ki bo zagotavljala podporo v obliki dolžniškega in/ali lastniškega kapitala. Vzpostaviti bi se moral kot operacija mešanega financiranja, tudi v okviru programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta, v tesnem sodelovanju z izvajalskimi partnerji.

(30)FAST bi moral doseči zadovoljiv multiplikacijski učinek v skladu z mešanico dolžniškega in lastniškega kapitala ter prispevati k privabljanju financiranja iz javnega in zasebnega sektorja. Da bi prispeval k splošnemu cilju krepitve konkurenčnosti EDTIB, bi moral zagotavljati tudi podporo MSP (vključno z zagonskimi podjetji in podjetji v razširitveni fazi) in malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo po vsej EU, proizvodnji obrambnih tehnologij in proizvodov ter podjetjem, ki so dejansko ali potencialno del dobavne verige obrambne industrije in se soočajo s težavami pri dostopu do financiranja. FAST bi moral pospešiti naložbe na področju proizvodnje obrambnih tehnologij in proizvodov ter tako okrepiti zanesljivost dobave vrednostnih verig obrambne industrije Unije.

(31)Programi za sodelovanje na področju oboroževanja v Uniji se soočajo z velikimi izzivi, saj so večinoma vzpostavljeni priložnostno in jih pestijo zapletenost, zamude in prekoračitve stroškov. Za izboljšanje teh razmer in zagotovitev stalne zavezanosti držav članic v celotnem življenjskem ciklu obrambnih zmogljivosti je potreben bolj strukturiran pristop na ravni EU. V ta namen bi morala Komisija podpreti prizadevanja držav članic z dajanjem na voljo novega pravnega okvira, tj. strukture za evropske oborožitvene programe (v nadaljnjem besedilu: SEAP), ki bi podprl in okrepil sodelovanje na področju obrambe. Ukrepi, sprejeti v tem okviru, bi se morali vzajemno dopolnjevati z ukrepi v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti in stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO).

(32)V okviru SEAP bi morale države članice imeti koristi od standardiziranih postopkov za vzpostavitev in upravljanje skupnih obrambnih programov. Sodelovanje v okviru SEAP bi moralo državam članicam prav tako omogočiti, da pod določenimi pogoji izkoristijo višjo stopnjo financiranja, poenostavljene in usklajene postopke javnega naročanja ter, kadar si skupaj lastijo naročeno opremo, oprostitev plačila DDV. Status mednarodne organizacije bi moral državam članicam omogočiti, da po želji izdajo obveznice za zagotovitev dolgoročnega finančnega načrta oborožitvenih programov. Čeprav Unija ne bi bila odgovorna za izdajanje dolžniških instrumentov s strani držav članic, bi prispevki v okviru EDIP za delovanje SEAP lahko izboljšali pogoje za financiranje oborožitvenih programov, ki so upravičeni do podpore Unije, s strani držav članic.

(33)Da bi se omogočil učinkovit postopek za vzpostavitev SEAP, morajo države članice, pridružene države ali Ukrajina, ki so pripravljene vzpostaviti SEAP, predložiti vlogo Komisiji, ta pa bi morala oceniti, ali so predlagani statuti oborožitvenega programa v skladu s to uredbo. Taka vloga bi morala vsebovati izjavo države članice gostiteljice o priznavanju SEAP, od njene vzpostavitve dalje, za mednarodni organ ali organizacijo za namene uporabe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in Direktive Sveta (EU) 2020/262 z dne 19. decembra 2019 o določitvi splošnega režima za trošarino.

(34)Zaradi preglednosti bi morala biti odločitev o vzpostavitvi SEAP objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Iz istega razloga bi bilo treba tej odločitvi priložiti bistvene elemente statuta.

(35)SEAP bi morala imeti pravno osebnost za čim bolj učinkovito izvajanje svojih nalog in čim širšo pravno sposobnost od dneva začetka veljavnosti odločitve o njeni ustanovitvi. Zaradi določitve prava, ki se uporablja, bi morala imeti statutarni sedež na ozemlju ene od svojih članic, ki je država članica.

(36)Članstvo SEAP bi morale sestavljati najmanj tri države članice, pridružile pa bi se lahko tudi pridružene države in Ukrajina.

(37)Za izvajanje SEAP bi bilo treba v statutu določiti natančnejše določbe, na podlagi katerih bi morala Komisija preučiti skladnost vloge s pravili iz te uredbe.

(38)Na eni strani je treba zagotoviti, da ima SEAP potrebno prožnost za spremembo svojega statuta, po drugi strani pa, da se s potrebnim nadzorom na ravni Unije ohranijo nekateri bistveni elementi, zlasti tisti, ki so bili potrebni za odobritev statuta SEAP. Če sprememba zadeva bistveni element statuta, priloženega odločitvi o ustanovitvi SEAP, bi bilo treba to spremembo pred začetkom veljavnosti odobriti z odločitvijo Komisije, sprejeto po enakem postopku kot odločitev o ustanovitvi SEAP. O kakršni koli drugi spremembi bi bilo treba obvestiti Komisijo, ki lahko ugovarja, če meni, da je sprememba v nasprotju s to uredbo.

(39)SEAP bi morala imeti možnost imenovati pooblaščenca za javna naročila, ki bi deloval v lastnem imenu. Prav tako bi morala imeti možnost, da obrambne proizvode naroči v svojem imenu ali v imenu svojih članic. Če SEAP nabavlja v svojem imenu, bi se morala šteti za mednarodno organizacijo, ki kupuje za lastne namene v smislu člena 12(c) Direktive 2009/81/ES v skladu s pravili o državni pomoči. Pri javnem naročanju v imenu svojih članic, da bi se zagotovila ustrezna spodbuda za države članice k sodelovanju v okviru SEAP, bi morala imeti možnost, da z odstopanjem od Direktive 2009/81/ES opredeli svoja pravila javnega naročanja. Ta pravila bi morala zagotoviti skladnost z načeli primarnega prava EU, ki se uporabljajo za javna naročila, zlasti načeli preglednosti, nediskriminacije in konkurence.

(40)SEAP bi lahko bila upravičena do financiranja v skladu z naslovom VI Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Možno bi bilo tudi financiranje v okviru kohezijske politike v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti.

(41)SEAP bi morala biti za čim bolj učinkovito izvajanje nalog in kot logična posledica svoje pravne osebnosti odgovorna za svoje dolgove. Da se članicam zagotovijo ustrezne rešitve v zvezi z njihovo odgovornostjo, bi bilo treba omogočiti, da se v statutu določijo različne ureditve odgovornosti, ki presega odgovornost, omejeno na prispevke članic.

(42)Ker se SEAP ustanovi v skladu s pravom Unije, bi jo moralo poleg prava države, v kateri ima statutarni sedež, urejati pravo Unije. Vendar bi lahko imela SEAP sedež poslovanja v drugi državi. V posebnih primerih iz statuta SEAP bi se morala uporabljati zakonodaja te države. Poleg tega bi morale za SEAP veljati izvedbena pravila, ki so skladna s statutom.

(43)Za zagotovitev zadostnega nadzora skladnosti s to uredbo bi morala SEAP predložiti Komisiji in zadevnim javnim organom svoje letno poročilo in kakršne koli informacije o okoliščinah, ki lahko resno ogrozijo izvajanje njenih nalog. Če Komisija na osnovi letnega poročila ali drugače sumi, da SEAP resno krši to uredbo ali drugo veljavno zakonodajo, bi morala od SEAP in/ali njenih članic zahtevati pojasnilo in/ali ukrepanje. V izrednih primerih in če ni sprejet noben ukrep za odpravo pomanjkljivosti, lahko Komisija razveljavi odločitev o ustanovitvi SEAP in jo s tem posledično likvidira.

(44)Evropski parlament in Svet sta po sprejetju ASAP Komisijo pozvala, naj razmisli o pripravi pravnega okvira za zagotavljanje zanesljivosti dobave (skupna izjava z dne 11. julija 2023). Navedena skupna izjava sozakonodajalcev je odražala sklepe Evropskega sveta iz decembra 2013, v katerih ta poziva k celovitemu režimu zanesljivosti dobave po vsej EU, in priporočilo Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2022, ki Komisijo poziva, naj nemudoma predstavi tak režim.

(45)Kriza, ki je posledica vojne agresije Rusije proti Ukrajini, ni pokazala le pomanjkljivosti v sektorju obrambne industrije Unije in Ukrajine, temveč je povzročila tudi izzive za delovanje notranjega trga obrambnih proizvodov. Zaradi stalnega slabšanja geopolitičnih razmer je že prišlo do znatnega in dolgotrajnega povečanja povpraševanja, kar lahko vpliva na delovanje notranjega trga proizvodnje in prodaje nekaterih obrambnih proizvodov ter njihovih sestavnih delov v Uniji. Medtem ko so nekatere države članice zaradi nacionalne varnosti sprejele ali bodo verjetno sprejele ukrepe za ohranitev svojih zalog, se druge soočajo s težavami pri dostopu do blaga, potrebnega za proizvodnjo ali nabavo zadevnih obrambnih proizvodov. Včasih težave pri dostopu do ene surovine ali določenega sestavnega dela ovirajo celotne proizvodne verige. Da bi se zagotovila delovanje notranjega trga v vseh okoliščinah in njegova odpornost na kakršne koli pretrese, je treba na usklajen način določiti harmonizirana pravila za povečanje zanesljivosti dobave obrambnih proizvodov. Ti ukrepi bi morali temeljiti na členu 114 PDEU.

(46)Da bi uresničili splošni cilj javne politike, ki je zagotoviti varnost, je treba čim prej vzpostaviti proizvodne zmogljivosti, povezane s proizvodnjo zadevnih obrambnih proizvodov, pri tem pa čim bolj zmanjšati upravno breme. Zato bi morale države članice kar najhitreje obravnavati vloge, povezane z načrtovanjem, gradnjo in upravljanjem obratov in naprav za proizvodnjo zadevnih obrambnih proizvodov. Takim vlogam bi bilo treba dati prednost pri usklajevanju pravnih interesov v posameznih primerih.

(47)Glede na cilj te uredbe ter izredne razmere in izjemne okoliščine njenega sprejetja bi morale države članice za vsak primer posebej preučiti možnost uporabe izvzetij v zvezi z obrambo na podlagi nacionalnega prava in prava Unije, ki se uporablja, če menijo, da bi uporaba takih izvzetij olajšala izpolnjevanje tega cilja. To bi lahko veljalo zlasti za pravo Unije, povezano z okoljskimi, zdravstvenimi in varnostnimi vprašanji, ki je nujno za izboljšanje varovanja zdravja ljudi in okolja ter trajnosten in varen razvoj. Vendar bi lahko izvajanje tega prava povzročilo tudi regulativne ovire, ki zavirajo potencial obrambne industrije Unije za okrepitev proizvodnje in dobave zadevnih obrambnih proizvodov. Unija in njene države članice imajo skupno odgovornost, da takoj preučijo vse ukrepe, ki bi lahko bili potrebni za ublažitev morebitnih ovir. Kateri koli tak ukrep na ravni Unije, regionalni ali nacionalni ravni ne bi smel ogrožati okolja, zdravja in varnosti.

(48)Cilj Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta je uskladiti postopke za oddajo javnih naročil na področju obrambe in varnosti in tako omogočiti izpolnjevanje varnostnih zahtev držav članic in obveznosti, ki izhajajo iz PDEU. Navedena direktiva vsebuje zlasti posebne določbe za nujne primere, ki so posledica krize, zlasti glede krajših rokov za sprejemanje ponudb in možnosti uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu. Vendar bi lahko bila v izjemno nujnih primerih, zlasti med krizami pri dobavi in varnostnimi krizami, ta pravila nezdružljiva tudi z navedenimi določbami v primerih, kadar nameravata skupno javno naročilo izvesti dve ali več držav članic. V nekaterih primerih je edina rešitev, ki ščiti varnostne interese teh držav članic, odprtje obstoječega okvirnega sporazuma naročnikom držav članic, ki prej niso bile njegove pogodbenice, tudi če taka možnost v prvotnem okvirnem sporazumu ni bila predvidena.

(49)V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije so spremembe javnega naročila strogo omejene na to, kar je v danih okoliščinah nujno potrebno, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo načela nediskriminacije, preglednosti in sorazmernosti. Zato bi moralo biti mogoče odstopati od Direktive 2009/81/ES s povečanjem količine, določene v okvirnem sporazumu, hkrati pa ta sporazum odpreti naročnikom drugih držav članic. V zvezi s temi dodatnimi količinami bi morali za te javne naročnike veljati enaki pogoji kot za prvotnega javnega naročnika, ki je sklenil prvotni okvirni sporazum. V takih primerih bi moral prvotni javni naročnik vsakemu gospodarskemu subjektu, ki izpolnjuje pogoje, ki jih je javni naročnik prvotno določil v postopku za oddajo javnega naročila za okvirni sporazum, vključno z zahtevami za priznanje sposobnosti iz členov 39 do 46 Direktive 2009/81/ES, tudi dovoliti, da pristopi k temu okvirnemu sporazumu. Poleg tega bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preglednost, da se zagotovi, da so vse potencialno zainteresirane strani obveščene.

(50)Čeprav so se EU in države članice na neposreden izziv ruske vojne agresije proti Ukrajini odzvale hitro in odločno, je čas, da EU preide z odzivanja na izredne razmere na krepitev dolgoročne pripravljenosti EU. Odpornost je predpogoj za pripravljenost in konkurenčnost EDTIB. EU je že razvila orodja in okvire za povečanje pripravljenosti in odpornosti industrije za reševanje prihodnjih kriznih razmer. Vendar taki ukrepi niso na voljo za podporo EDTIB.

(51)Zato je treba vzpostaviti modularen in postopen režim zanesljivosti dobave v EU, da se okrepita solidarnost in učinkovitost pri odzivanju na napetosti vzdolž dobavnih verig ali na varnostne krize ter omogoči pravočasno prepoznavanje morebitnih ozkih grl. Tak režim bi moral EU in državam članicam omogočiti, da predvidijo in obravnavajo posledice kriz pri dobavi, kadar pomanjkanje civilnih sestavnih delov, sestavnih delov z dvojno rabo ali surovin resno ogroža pravočasno razpoložljivost in dobavo obrambnih proizvodov, pa tudi posledice tistih kriz pri dobavi, ki so neposredno povezane z obstojem varnostne krize v Uniji ali njenem sosedstvu in ki povzročajo pomanjkanje nekaterih obrambnih proizvodov.

(52)Da bi pristojni nacionalni organi omogočili predvidevanje morebitnih pomanjkanj, bi morali v primeru, da opazijo tveganje hude motnje v dobavi v krizi pomembnih proizvodov ali imajo konkretne in zanesljive informacije o morebitnem drugem relevantnem dejavniku tveganja ali dogodku, na to opozoriti Komisijo. Za zagotovitev usklajenega pristopa bi morala Komisija, kadar izve za tveganje hude motnje v dobavi obrambnih proizvodov ali ima konkretne ali zanesljive informacije o morebitnem drugem relevantnem dejavniku tveganja ali dogodku, sklicati izredni sestanek odbora za pripravljenost obrambne industrije, na kateri bi se razpravljalo o resnosti motenj in morebitnem začetku postopka za aktiviranje kriznega stanja dobave ter o tem, ali bi bilo morda primerno, potrebno in sorazmerno, da države članice vzpostavijo dialog z deležniki z namenom opredelitve, priprave in po možnosti uskladitve takih preventivnih ukrepov. Komisija bi se morala v skladu z mednarodnimi obveznostmi in brez poseganja v postopkovne zahteve po potrebi posvetovati in sodelovati z zadevnimi tretjimi državami, da bi skupaj obravnavale motnje v dobavni verigi.

(53)Glede na kompleksnost obrambnih dobavnih verig in tveganje pomanjkanja v bližnji prihodnosti bi morala ta uredba zagotoviti instrumente za usklajen pristop k pregledu in spremljanju dobavnih verig nekaterih obrambnih proizvodov ter sorazmernemu in učinkovitemu odpravljanju morebitnih motenj na trgu.

(54) Cilj pregleda obrambnih dobavnih verig Unije bi moral biti zagotoviti analizo njihovih prednosti in slabosti, da se zagotovita zanesljivost dobave in odpornost. V ta namen bi morala Komisija na podlagi vložkov in nasvetov odbora za pripravljenost obrambne industrije opredeliti proizvode, sestavne dele in surovine, ki veljajo za kritične za dobavo obrambnih proizvodov, ki so še posebej pomembni za obrambne interese Unije in njenih držav članic (tj. v krizi pomembnih proizvodov). Pregled bi moral temeljiti na javno in komercialno dostopnih podatkih ter po potrebi na podatkih, pridobljenih prek prostovoljnih zahtev podjetij po informacijah, v posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije.

(55)Za napovedovanje prihodnjih motenj v različnih fazah obrambnih dobavnih verig v Uniji in v trgovini znotraj Unije ter za pripravo na take motnje bi morala Komisija ob pomoči odbora za pripravljenost obrambne industrije in na podlagi rezultatov pregleda opredeliti kazalnike zgodnjega opozarjanja in pripraviti seznam le-teh. Taki kazalniki bi lahko vključevali netipično daljše dobavne roke, razpoložljivost surovin, polizdelkov in človeškega kapitala, potrebnih za proizvodnjo v krizi pomembnih proizvodov, ali ustrezne proizvodne opreme, napovedano povpraševanje, dvig cen, ki presega običajno cenovno nihanje, učinek varnostnih kriz, napadov, naravnih nesreč ali drugih hudih dogodkov, učinek trgovinskih politik, carin, izvoznih omejitev, trgovinskih ovir in drugih ukrepov, povezanih s trgovino, ter učinek zaprtja podjetij, selitev proizvodnje ali prevzemov ključnih udeležencev na trgu. Komisija bi se morala pri dejavnostih spremljanja osredotočati na te kazalnike zgodnjega opozarjanja.

(56)Da bi se čim bolj zmanjšalo upravno breme, ki ga imajo podjetja zaradi odzivanja na spremljanje, in zagotovila možnost smiselnega združevanja pridobljenih informacij, bi morala Komisija zagotoviti standardizirane in varne načine za vsakršno zbiranje informacij. S temi načini bi bilo treba zagotoviti, da se vse zbrane informacije obravnavajo zaupno, kar bi zajamčilo poslovno tajnost in kibernetsko varnost.

(57)Na podlagi tega bi morala Komisija pripraviti seznam v krizi pomembnih obrambnih proizvodov ter surovin zanje ali njihovih sestavnih delov, v zvezi s katerimi obstajajo ali bi lahko obstajale motnje v delovanju enotnega trga in njegovih dobavnih verig, ki bi lahko povzročile znatno pomanjkanje. Komisija bi morala ta seznam redno posodabljati, pri čemer bi se morala osredotočiti le na morebitne motnje ali ozka grla, ki vplivajo na zanesljivost dobave zadevnih obrambnih proizvodov ter surovin zanje in njihovih sestavnih delov.

(58)Zaradi občutljive narave odločitve o sprožitvi kriznega stanja dobave ali z varnostjo povezanega kriznega stanja dobave ter morebitnih ukrepov, ki se lahko sprejmejo v odziv nanju, vključno z znatnim učinkom, ki bi ga taki ukrepi lahko imeli na zasebna podjetja v Uniji, bi bilo treba na Svet prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta v zvezi s sprožitvijo, podaljšanjem in končanjem navedenih stanj.

(59)Kadar se sproži krizno stanje dobave ali z varnostjo povezano krizno stanje dobave, bi Komisija morala imeti možnost, da od podjetij, ki se ukvarjajo s temi proizvodi, sestavnimi deli ali surovinami, zahteva informacije, potrebne za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti v krizi pomembnih proizvodov, v dogovoru z državo članico, v kateri imajo ta podjetja sedež. Take informacije bi morale biti Komisiji v pomoč pri sprejemanju odločitev o ustreznih ukrepih v skladu s to uredbo za odpravo morebitnih motenj ali ozkih grl, ki vplivajo na zanesljivost dobave zadevnih obrambnih proizvodov ter surovin in sestavnih delov.

(60)Tak mehanizem za določitev, popis in stalno spremljanje bi moral omogočati analizo v skoraj realnem času v zvezi s proizvodnimi zmogljivostmi v Uniji, kritičnimi dejavniki, ki vplivajo na zanesljivost dobave zadevnih obrambnih proizvodov, in stanjem zalog. Komisiji bi moral omogočati tudi oblikovanje ukrepov za odzivanje na izredne razmere zaradi dejanskega ali pričakovanega pomanjkanja.

(61)Preprečevanje pomanjkanja zadevnih obrambnih proizvodov je bistveno za ohranitev cilja splošnega varnostnega interesa Unije in njenih držav članic ter po potrebi upravičuje sorazmerne posege v temeljne pravice podjetij, ki zagotavljajo v krizi pomembne obrambne proizvode, kot sta svoboda gospodarske pobude v skladu s členom 16 Listine in lastninska pravica v skladu s členom 17 Listine, ob upoštevanju člena 52 Listine. Ti posegi so lahko upravičeni predvsem, kadar si več držav članic posebej prizadeva strniti povpraševanje s skupnimi javnimi naročili, kar prispeva k nadaljnjemu povezovanju in nemotenemu delovanju notranjega trga za zadevne obrambne proizvode.

(62)Kot skrajni instrument za zagotovitev, da lahko kritični sektorji še naprej delujejo v času krize, in le, kadar je to potrebno in sorazmerno za ta namen, bi lahko Komisija od zadevnih podjetij zahtevala, da sprejmejo in prednostno razvrstijo naročila v krizi pomembnih proizvodov. Odločitev o prednostnem naročilu bi bilo treba sprejeti v skladu z vsemi veljavnimi pravnimi obveznostmi Unije, ob upoštevanju okoliščin primera. Obveznost določanja prednosti bi moralo imeti prednost pred katero koli izpolnitveno obveznostjo po zasebnem ali javnem pravu, razen tistih, ki so neposredno povezane z vojaškimi naročili, hkrati pa bi bilo treba upoštevati legitimne cilje podjetij ter stroške in trud, ki so potrebni za kakršno koli spremembo proizvodnega vrstnega reda. Vsako prednostno naročilo bi bilo treba oddati po pošteni in razumni ceni, ki bi morala upoštevati oportunitetne stroške podjetja glede na obstoječe pogodbe. 

(63)Obveznost prednostne obravnave pri proizvodnji nekaterih proizvodov ne bi smela nesorazmerno vplivati na svobodo gospodarske pobude in pogodbeno svobodo iz člena 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ter lastninsko pravico iz člena 17 Listine. V skladu s členom 52(1) Listine bi moralo biti kakršno koli omejevanje pravic predpisano z zakonom, spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter upoštevati načelo sorazmernosti.

(64)Kadar se sproži z varnostjo povezano krizno stanje dobave, bi morali biti na podlagi ocene Komisije ob podpori visokega predstavnika na voljo tudi ukrepi, ki so na voljo v okviru kriznega stanja dobave. Poleg slednjih bi moral Svet aktivirati ukrepe, za katere meni, da so primerni glede na krizo. V ta namen bi moral Svet posebej upoštevati potrebo po zagotovitvi visoke ravni varnosti Unije, držav članic in državljanov Unije.

(65)Kadar se sproži z varnostjo povezano krizno stanje dobave, in da bi se obravnavali primeri, ko se država članica sooča ali bi se lahko soočala s hudimi težavami pri oddaji naročila ali izvajanju pogodbe za dobavo obrambnih proizvodov zaradi pomanjkanja ali resnih tveganj pomanjkanja v krizi pomembnih proizvodov, bi moral imeti Svet možnost, da sproži ukrepe na ravni Unije, ki so namenjeni zagotavljanju razpoložljivosti v krizi pomembnega blaga, kot so prednostne zahteve za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga in njegovih obrambnih dobavnih verig.

(66)Prednostne zahteve bi morale biti kot skrajni instrument namenjene obravnavanju primerov, ko proizvodnje ali dobave v krizi pomembnih proizvodov, ki so obrambni proizvodi, ni bilo mogoče doseči z drugimi ukrepi. Prednostne zahteve bi morale temeljiti na objektivnih, dejanskih, merljivih in utemeljenih podatkih. Pri tem bi bilo treba upoštevati legitimne interese podjetij ter stroške in trud, ki so potrebni za vsako spremembo proizvodnega vrstnega reda. Ko je prednostna zahteva sprejeta, bi morala imeti obveznost izpolnitve te zahteve prednost pred katero koli izpolnitveno obveznostjo po zasebnem ali javnem pravu. Vsako prednostno zahtevo bi bilo treba oddati po pošteni in razumni ceni.

(67)Za podporo Komisiji pri izvajanju te uredbe bi bilo treba ustanoviti evropski odbor za pripravljenost obrambne industrije, ki bi ga sestavljali Komisija, visoki predstavnik/vodja Evropske obrambne agencije in države članice. Poleg tega bosta visoki predstavnik/vodja Evropske obrambne agencije in Komisija zunaj okvira sedanje uredbe na svojo pobudo sklicala sestanke članov v okviru odbora in jim sopredsedovala, da bi izvajala funkcijo skupnega načrtovanja in javnega naročanja ter zagotavljala strateške smernice in nasvete za povečanje pripravljenosti obrambne industrije EDTIB v skladu s strategijo za evropsko obrambno industrijo.

(68)Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v pravila Unije o konkurenci, zlasti v člene od 101 do 109 PDEU in pravne akte, ki uveljavljajo te člene.

(69)V skladu s členom 41(2) PEU morajo odhodki pri poslovanju, ki nastanejo zaradi izvajanja poglavja 2 naslova V PEU bremeniti proračun Unije, kar pa ne velja za odhodke, ki nastanejo zaradi vojaških ali obrambnih ukrepov.

(70)Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa proračun in sklop ukrepov, namenjenih podpiranju pripravljenosti obrambne industrije Unije in njenih držav članic s krepitvijo konkurenčnosti, odzivnosti in sposobnosti tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB), da se zagotovita pravočasna razpoložljivost in dobava obrambnih proizvodov ter prispeva k okrevanju, obnovi in posodobitvi tehnološke in industrijske baze ukrajinske obrambe (ukrajinska DTIB), zlasti z:

(1)vzpostavitvijo programa za evropsko obrambno industrijo (v nadaljnjem besedilu: Program), ki zajema ukrepe za krepitev konkurenčnosti, odzivnosti in sposobnosti EDTIB, kar lahko vključuje vzpostavitev sklada za pospešitev preoblikovanja obrambnih dobavnih verig (FAST);

(2)vzpostavitvijo programa sodelovanja z Ukrajino za okrevanje, obnovo in posodobitev tehnološke in industrijske baze ukrajinske obrambe (v nadaljnjem besedilu: instrument za podporo Ukrajini);

(3)pravnim okvirom, ki določa zahteve in postopke za vzpostavitev strukture za evropske oborožitvene programe (SEAP), kot je določeno v poglavju III;

(4)pravnim okvirom, katerega cilj je zagotoviti zanesljivost dobave, odpraviti ovire in ozka grla ter podpreti proizvodnjo obrambnih proizvodov, kot je določeno v poglavju IV;

(5)ustanovitvijo odbora za pripravljenost obrambne industrije, kot je določeno v poglavju V.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„vnaprejšnji sporazum o nabavi“ pomeni javno naročilo pri enem ali več podjetjih, katerega cilj je podpreti hiter razvoj in/ali proizvodnjo proizvoda in na podlagi katerega je pravica do nakupa določenega števila proizvodov v določenem časovnem okviru in po določeni ceni odvisna od predfinanciranja dela vnaprejšnjih stroškov, ki jih imajo zadevna podjetja. Čeprav je vnaprejšnji sporazum o nabavi pravno zavezujoč za sodelujoče javne naročnike in izvajalca, ga je treba nadalje izvajati s sklenitvijo pogodb z zadevnimi izvajalci;

(2)„ozko grlo“ pomeni točko zastoja v proizvodnih sistemih, zaradi katere se proizvodnja ustavi ali močno upočasni;

(3)„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrep, ki se podpira iz proračuna Unije, tudi v okviru mehanizma mešanega financiranja ali platforme, kot je opredeljeno v členu 2, točka 6, Uredbe (EU, Euratom) [2018/1046], ki kombinira nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij ali iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(4)„skupno javno naročanje“ pomeni javno naročanje, ki ga skupaj izvajajo vsaj tri države članice;

(5)„nadzor“ pomeni možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov;

(6)„tajni podatki“ pomenijo podatke ali gradivo v kakršni koli obliki, katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Unije ali ene ali več držav članic in ki imajo eno od oznak stopnje tajnosti EU ali enakovredno oznako stopnje tajnosti, kot je določeno s Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije;

(7)„obrambni proizvodi“ pomenijo vse obrambne proizvode iz člena 2 Direktive 2009/43/ES;

(8)„izvršna upravna struktura“ pomeni organ pravnega subjekta, ki je imenovan v skladu z nacionalnim pravom in ki, kadar je to ustrezno, poroča izvršnemu direktorju, ki je pooblaščen za vzpostavljanje strategije, ciljev in splošne usmerjenosti pravnega subjekta ter ki nadzoruje in spremlja odločanje uprave;

(9)„pravni subjekt“ pomeni pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu s pravom Unije, nacionalnim ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in sposobnost, da v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt, ki ni pravna oseba, iz člena 197(2), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046;

(10)„ukrep na področju obrambnih inovacij“ pomeni ukrep, ki je sestavljen zlasti iz dejavnosti, neposredno usmerjenih v izdelavo načrtov in ureditev ali zasnov za nove, spremenjene ali izboljšane obrambne proizvode, procese ali storitve, kar bi lahko vključevalo izdelavo prototipov, preizkušanje, predstavitvene dejavnosti, poskusno izvajanje, potrjevanje proizvodov v velikem obsegu in tržno replikacijo;

(11)„podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni MSP in ki zaposluje največ 3 000 oseb, pri čemer je število zaposlenih izračunano v skladu s členi 3 do 6 Priloge k Priporočilu 2003/361/ES;

(12)„subjekt iz nepridružene tretje države“ pomeni pravni subjekt, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi, ali pravni subjekt, ki ima sedež v Uniji ali v pridruženi državi, izvršno upravno strukturo pa v nepridruženi tretji državi;

(13)„sporazum o odjemu“ pomeni vsak pogodbeni dogovor med najmanj [tremi] državami članicami in vsaj enim proizvajalcem obrambnih proizvodov, ki vsebuje zavezo držav članic, da bodo v določenem obdobju naročile določeno količino obrambnih proizvodov, ali zavezo proizvajalca obrambnih proizvodov, da bo državam članicam zagotovil možnost, da to storijo;

(14)„pooblaščenec za javna naročila“ pomeni javnega naročnika, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 1, Direktive 2014/24/EU in členu 3(1), Direktive 2014/25/EU, s sedežem v državi članici ali pridruženi državi oziroma Evropsko obrambno agencijo, strukturo evropskih oborožitvenih programov ali mednarodno organizacijo, ki so jo države članice, pridružene države ali Ukrajina imenovale, da v njihovem imenu izvajajo skupna javna naročila;

(15)„dobavni rok“ pomeni obdobje od oddaje naročila do izpolnitve naročila s strani proizvajalca;

(16)„surovine“ pomenijo materiale, potrebne za proizvodnjo obrambnih proizvodov;

(17)„pečat odličnosti“ pomeni znak kakovosti, ki kaže, da je predlog, predložen na podlagi razpisa za zbiranje predlogov v okviru Programa ali Instrumenta, sicer zadostil vsem ocenjevalnim pragovom, določenim v programu dela, vendar ga ni bilo mogoče financirati zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis za zbiranje predlogov v programu dela in bi lahko prejel podporo iz drugih virov financiranja Unije ali nacionalnih virov financiranja; 

(18)„varnostna kriza“ pomeni vsako situacijo v državi članici, pridruženi tretji državi ali nepridruženi tretji državi, v kateri se je zgodil škodljiv dogodek ali pa je kot neposredna nevarnost obravnavan škodljiv dogodek, ki očitno presega razsežnosti škodljivih dogodkov v vsakdanjem življenju in ki znatno ogroža ali omejuje življenje in zdravje ljudi ali zahteva ukrepe za oskrbo prebivalstva s potrebščinami ali znatno vpliva na vrednost premoženja, vključno z oboroženimi spopadi in vojnami;

(19)„občutljivi podatki“ pomeni informacije in podatke, vključno s tajnimi podatki, ki jih je treba zaščititi pred nepooblaščenim dostopom ali razkritjem, ker tako izhaja iz obveznosti, določenih v pravu Unije ali nacionalnem pravu, ali zato da se zaščiti zasebnost ali varnost fizične ali pravne osebe;

(20)„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES;

(21)„podizvajalci, vključeni v skupna javna naročila“ pomenijo vse pravne subjekte, ki zagotavljajo kritične vire z edinstvenimi lastnostmi, bistvenimi za delovanje proizvoda, in jim je dodeljeno vsaj 15 % vrednosti naročila.

(22)„malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni MSP in ima največ 499 zaposlenih, izračunano v skladu s členi 3 do 6 Priloge k Priporočilu 2003/361/ES, ter katerega letni promet ne presega 100 milijonov EUR ali katerega letna bilanca stanja ne presega 86 milijonov EUR;

(23)„v krizi pomembni proizvodi“ pomenijo obrambne proizvode ali njihove ključne sestavne dele ali surovine ali katere koli proizvode ali storitve ključnega pomena za njihovo proizvodnjo, za katere je bilo ugotovljeno, da so resno prizadeti zaradi motenj ali možnih motenj v delovanju notranjega trga in njegovih dobavnih verig, ki povzročajo dejansko ali potencialno znatno pomanjkanje.

Poglavje II

Oddelek 1: Splošne določbe, ki se uporabljajo za Program in instrument za podporo Ukrajini

Člen 3

Uporaba financiranja, ki ni povezano s stroški

1.Nepovratna sredstva so v skladu s členom 180(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 lahko v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški.

2.Če so nepovratna sredstva Unije v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški za ukrepe, ki krepijo EDTIB, se lahko višina prispevka Unije, ki se pripiše vsakemu ukrepu, določi na podlagi dejavnikov, kot so:

(a)zapletenost skupnih javnih naročil, pri katerih se lahko sorazmerni delež ocenjene vrednosti pogodbe o skupnem javnem naročilu in izkušnje, pridobljene s podobnimi ukrepi, uporabijo kot začetni približek;

(b)značilnosti sodelovanja, ki bodo verjetno spodbudile boljše rezultate glede interoperabilnosti in dolgoročne naložbene signale za industrijo, zlasti kadar skupna javna naročila zajemajo dejavnosti, ki bi bile upravičene do financiranja iz proračuna Unije, npr. raziskave in razvoj, preizkušanje in certificiranje, začetna proizvodnja ali podporne dejavnosti med obratovanjem;

(c)število sodelujočih držav članic in pridruženih držav ali vključitev dodatnih držav članic ali pridruženih držav v obstoječa sodelovanja;

(d)prizadevanja, povezana s povečanjem potrebnih proizvodnih zmogljivosti;

(e)naročilo dodatnih količin za druge države članice (združena sredstva za obrambno pripravljenost).

3.Če so nepovratna sredstva Unije v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški za ukrepe, ki krepijo ukrajinsko DTIB, se lahko višina prispevka Unije poleg dejavnikov iz odstavka 2 določi še na podlagi dejavnikov, kot so:

(a)zapletenost pristopnega procesa Ukrajine, vključno s strukturnimi reformami in ukrepi za spodbujanje konvergence s pravnim redom Unije;

(b)prizadevanja za prilagoditev ukrajinskih postopkov javnih naročil za obrambo in okolja za ukrajinsko obrambno industrijo, vključno z izpolnjevanjem standardov Nata;

(c)prizadevanja in tveganja, povezana s sedanjo vojno agresijo, pri čemer se upošteva, da je treba na odporen način obnoviti in posodobiti infrastrukturo, poškodovano zaradi vojne, ter po potrebi z ustreznimi ukrepi preprečiti ali zmanjšati ter po možnosti kompenzirati te učinke.

Člen 4

Cilji

1.Cilj Programa in instrumenta za podporo Ukrajini je povečati pripravljenost obrambne industrije EDTIB in ukrajinske DTIB, zlasti z:

(a)začetkom in pospešitvijo prilagajanja industrije strukturnim spremembam, vključno z vzpostavitvijo in povečanjem njenih proizvodnih zmogljivosti ter odprtjem dobavnih verig za čezmejno sodelovanje ter učinkovito razpoložljivost in dobavo po vsej Uniji, pri čemer so v veliki meri vključena zlasti mala in srednja podjetja, mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in druga podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(b)spodbujanjem sodelovanja pri javnih naročilih za obrambo, da bi prispevali k solidarnosti, preprečili učinke izrivanja, povečali učinkovitost javne porabe in zmanjšali prekomerno razdrobljenost, kar bi nazadnje privedlo do večje standardizacije obrambnih sistemov in večje interoperabilnosti.

2.Ukrepi, ki prispevajo k okrevanju, obnovi in posodobitvi ukrajinske DTIB, upoštevajo njeno morebitno prihodnjo vključitev v EDTIB, s čimer prispevajo k vzajemni stabilnosti, varnosti, miru, blaginji in trajnosti.

3.Cilji iz odstavka 1, točka (a), se uresničujejo s poudarkom na začetku in pospešitvi prilagajanja industrije hitrim strukturnim spremembam, ki jih narekuje razvijajoče se varnostno okolje. To lahko vključuje izboljšanje in pospešitev zmogljivosti prilagajanja dobavnih verig za v krizi pomembne proizvode, vzpostavitev proizvodnih zmogljivosti ali njihovo povečanje ter skrajšanje časa njihove proizvodnje po vsej Uniji, ob upoštevanju ciljev strateškega kompasa za varnost in obrambo ter nasvetov odbora za pripravljenost obrambne industrije.

4.Cilji iz odstavka 1, točka (b), se uresničujejo s poudarkom na razvoju EDTIB po vsej Uniji, da se bodo lahko obravnavale zlasti potrebe držav članic po obrambnih proizvodih v smislu kakovosti, razpoložljivosti ter časa in lokacije dobave v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti, ob upoštevanju ciljev strateškega kompasa za varnost in obrambo ter nasvetov odbora za pripravljenost obrambne industrije.

5.Cilji iz odstavka 2 se uresničujejo s poudarkom na krepitvi čezmejnega sodelovanja med EDTIB in ukrajinsko DTIB, ob upoštevanju potreb Ukrajine po obrambnih proizvodih, z vzpostavitvijo proizvodnih zmogljivosti ali povečanjem teh zmogljivosti v skladu s standardi Nata, zaščito sredstev, tehnično pomočjo in izmenjavo osebja, okrepljenim sodelovanjem pri skupnih javnih naročilih obrambnih proizvodov za Ukrajino in licenciranjem sodelovanja na področju proizvodnje prek javno-zasebnih partnerstev ali drugih oblik sodelovanja, npr. skupnih podjetij. Posebna pozornost se nameni cilju podpiranja Ukrajine pri postopnem usklajevanju s pravili, standardi, politikami in praksami Unije (v nadaljnjem besedilu: pravni red) z namenom prihodnjega članstva v Uniji.

Člen 5

Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje Programa in instrumenta za podporo Ukrajini so sestavljena, kot sledi:

(a)za ukrepe, ki krepijo EDTIB: 1 500 milijonov EUR v tekočih cenah za obdobje od [... – vstaviti določen datum] do 31. decembra 2027 ter dodatni prispevki v skladu s členom 6;

(b)za ukrepe za okrepitev ukrajinske DTIB: znesek dodatnih prispevkov v skladu s členom 6 v predvidenem obsegu ob morebitnem sprejetju sporazuma iz člena 59.

2.Komisija lahko v odziv na nepredvidene razmere ali nove dogodke in potrebe prerazporedi do največ 20 % zneska, dodeljenega za ukrepe iz odstavka 1, razen za dodatna finančna sredstva iz člena 6(2), ki se ne prerazporedijo.

3.Znesek iz odstavkov 1 in 5 tega člena ter zneski dodatnih prispevkov iz člena 6 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Programa, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, vključno z institucionalnimi sistemi in platformami informacijske tehnologije, ter za vso drugo tehnično in upravno pomoč ali odhodke za osebje, ki jih ima Komisija pri upravljanju Programa/drugih elementov predmeta urejanja te uredbe.

4.Poleg tega, kar je določeno v členu 12(4) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil samodejno prenesejo in se lahko porabijo oziroma obveznosti zanje prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o prenesenih odobritvah za prevzem obveznosti v skladu s členom 12(6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

5.Z odstopanjem od člena 209(3), prvi, drugi in četrti pododstavek, Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 so vsi prihodki in povračila iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, notranji namenski prejemki v smislu člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 za Program ali program, ki ga bo nasledil.

6.Poleg tega, kar je določeno v členu 15 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, se odobritve za prevzem obveznosti, ki ustrezajo znesku izterjav in sproščenih obveznosti, v okviru proračunskega postopka ponovno dajo na voljo Programu ali instrumentu za podporo Ukrajini ali njunim naslednikom.

7.Proračunske obveznosti za dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke.

8.Za kritje odhodkov, potrebnih za izpolnjevanje ciljev iz člena 4, pa tudi odhodkov za ključne operativne dejavnosti in storitve se lahko odobritve knjižijo v proračun Unije po letu 2027, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do izteka Programa.

Člen 6

Dodatna finančna sredstva

1.Države članice, institucije, organi in agencije Evropske unije, tretje države, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije ali druge tretje osebe lahko v skladu s členom 208(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 zagotovijo dodatne finančne prispevke za Program, vključno s Skladom za pospeševanje preoblikovanja obrambnih dobavnih verig (FAST) iz člena 19. Taki finančni prispevki so zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(2), točka (a)(ii) [točka (a) prenovljene finančne uredbe], točka (d) ali (e), ali člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.Vsi dodatni zneski, prejeti na podlagi ustreznih omejevalnih ukrepov Unije, so zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in se uporabijo za ukrepe v okviru instrumenta za podporo Ukrajini, vključno z ukrepi za okrepitev ukrajinske DTIB.

3.Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v Program pod pogoji, določenimi v ustreznih določbah Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta 6 . Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1), točka (a) prvega pododstavka, Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 ali posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka. Dodajo se sredstvom iz člena 5(3), točka (a). Navedena sredstva se uporabijo v korist zadevne države članice.

4.Če Komisija ni prevzela pravne obveznosti v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja sredstev, prerazporejenih v skladu z odstavkom 3, se lahko zadevna neporabljena sredstva na zahtevo države članice najpozneje leta 2028 prerazporedijo nazaj v enega ali več izvornih programov v skladu s pogoji iz ustreznih določb Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta.

Oddelek 2: Program

Člen 7

Alternativno, kombinirano in kumulativno financiranje

1.Program se izvaja v sinergiji z drugimi programi Unije. Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če se s prispevkom ne krijejo isti stroški. Za zadevni prispevek se uporabljajo pravila zadevnega programa Unije, lahko pa se za vse prispevke uporabi enoten sklop pravil katerega koli programa Unije, iz katerega se prispeva, in se sklene ena sama pravna obveznost. Kumulativna podpora iz proračuna Unije ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa in se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2.Za podelitev pečata odličnosti v okviru Programa morajo ukrepi izpolnjevati vse naslednje pogoje: 

(a)bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru Programa; 

(b)izpolnjujejo minimalne zahteve po kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov; 

(c)zaradi proračunskih omejitev se ne financirajo v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov. 

3.V skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/1060 lahko ESRR ali ESS+ podpira predloge, predložene na podlagi razpisa za zbiranje predlogov v okviru Programa, ki jim je bil v skladu s Programom podeljen pečat odličnosti. 

Člen 8

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 ali s posrednim upravljanjem z subjekti iz člena 62(1), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.Financiranje Unije se lahko zagotovi v kateri koli obliki iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil in finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja v okviru programa InvestEU v skladu z naslovom X Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.Z odstopanjem od člena 192(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 lahko Komisija v zvezi z dejavnostmi iz člena 11(3), točka (d), za katere se zagotovi financiranje Unije v obliki nepovratnih sredstev in s katerimi se ustvari dobiček, izterja odstotek dobička, ki ustreza prispevku Unije k upravičenim stroškom, ki jih je upravičenec, ki izvaja ukrep, dejansko imel, in sicer do končnega zneska prispevka Unije. Dobiček se izračuna kot presežek prejemkov nad upravičenimi stroški ukrepa, kadar so prejemki omejeni na financiranje Unije, financiranje držav članic, vključno z javnimi naročili, druge prihodke, ustvarjene med ukrepom, in vse prihodke, ki izhajajo iz ukrepa. V programu dela so lahko določene dodatne podrobnosti.

4.Z odstopanjem od člena 193(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 lahko finančni prispevki, kadar je ustrezno in potrebno za izvajanje ukrepa, zajemajo ukrepe, ki so se začeli izvajati pred datumom vložitve predloga za navedene ukrepe, in stroške, nastale pred navedenim datumom, pod pogojem, da se ti ukrepi niso začeli izvajati pred 5. marcem 2024 in niso zaključeni pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih.

Člen 9

Tretje države, pridružene Programu

Program je odprt za sodelovanje članic Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (pridružene tretje države).

Člen 10

Upravičeni pravni subjekti

1.Poleg meril iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 do 7.

2.Prejemniki finančnih sredstev Unije imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi.

3.Infrastruktura, objekti, sredstva in viri prejemnikov, ki se uporabljajo za namene ukrepa, se nahajajo na ozemlju države članice ali pridružene države. Kadar prejemniki nimajo takoj na voljo nadomestnih možnosti ali ustrezne infrastrukture, objektov, sredstev in virov v Uniji ali pridruženi državi, lahko izvajalci in podizvajalci, vključeni v skupna javna naročila, uporabljajo svojo infrastrukturo, objekte, sredstva in vire, ki so zunaj ozemlja držav članic ali pridruženih držav, pod pogojem, da takšna uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic ter je v skladu s cilji iz člena 4.

4.Za namene ukrepa, ki ga podpira Program, prejemniki niso pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države.

5.Z odstopanjem od odstavka 4 je pravni subjekt s sedežem v Uniji ali pridruženi državi, ki je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, upravičen, da postane prejemnik, če je bila pridobitev nadzora s strani nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države predmet pregleda v smislu Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta in po potrebi ustreznih blažilnih ukrepov ob upoštevanju ciljev iz člena 4 te uredbe, ali če Komisiji da na voljo jamstva, ki jih je odobrila država članica ali pridružena država, v kateri ima sedež v skladu z nacionalnimi postopki.

Ta jamstva dajejo zagotovila, da vključitev takega pravnega subjekta v ukrep ne bi bila v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, določenimi v okviru SZVP na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ali cilji, določenimi v členu 4. Jamstva so skladna tudi s členom 11(8), točka (c). Z jamstvi se zlasti jamči, da so za namene ukrepa sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo, da:

(a)se nadzor nad pravnim subjektom ne izvaja tako, da bi zmanjševal ali omejeval sposobnost pravnega subjekta za izvedbo ukrepa in dosego rezultatov, da bi nalagal omejitve glede infrastrukture, objektov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja pravnega subjekta, potrebnih za namene ukrepa, ali da bi slabil zmogljivosti in standarde pravnega subjekta, potrebne za izvedbo ukrepa;

(b)je nepridruženi tretji državi ali subjektu iz nepridružene tretje države onemogočen dostop do občutljivih podatkov v zvezi z ukrepom in da bodo zaposleni ali druge osebe, vključene v ukrep, po potrebi imeli nacionalno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga bo izdala država članica ali pridružena država.

Zagotovijo se lahko dodatna jamstva, če država članica ali pridružena država, v kateri ima pravni subjekt sedež, presodi, da je to ustrezno.

Komisija odbor iz člena 57 obvesti o vseh pravnih subjektih, za katere se šteje, da so upravičeni v skladu s tem odstavkom.

6.Prejemniki lahko pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo tudi s pravnimi subjekti, ki imajo sedež zunaj ozemlja držav članic ali pridruženih držav ali so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, pri čemer med drugim lahko uporabijo sredstva, infrastrukturo, objekte in vire takšnih pravnih subjektov, pod pogojem, da to ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Takšno sodelovanje se mora ujemati s cilji iz člena 4 in biti skladno s členom 11(8), točka (c).

Nepridružena tretja država ali drug subjekt iz nepridružene tretje države nima dostopa do tajnih podatkov v zvezi z izvedbo ukrepa, če za to ni pooblaščen, in treba je preprečiti negativne učinke na zanesljivost dobave nujnih sredstev za ukrep.

Stroški, povezani s temi dejavnostmi, niso upravičeni do podpore iz Programa.

7.Odstavki 2 do 6 se ne uporabljajo za:

(a)javne naročnike držav članic in pridruženih držav;

(b)mednarodne organizacije;

(c)strukture za evropske oborožitvene programe;

(d)Evropsko obrambno agencijo.

Člen 11

Upravičeni ukrepi

1.Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 4. Upravičeni ukrep se nanaša na eno ali več dejavnosti iz odstavkov 2 do 5:

2.dejavnosti, povezane s sodelovanjem javnih organov v postopkih javnega naročanja za obrambo (ukrepi obrambnega sodelovanja), lahko zajemajo sodelovanje za skupna javna naročila obrambnih proizvodov v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov, vključno z namenom vzpostavitve združenih sredstev za pripravljenost obrambne industrije, kot je navedeno v členu 14(1), točka (b).

3.Dejavnosti, povezane s pospešitvijo prilagajanja na strukturne spremembe proizvodnih zmogljivosti za obrambne proizvode, vključno z njihovimi sestavnimi deli in ustreznimi surovinami, če so namenjeni ali se v celoti uporabljajo za proizvodnjo obrambnih proizvodov (ukrepi za okrepitev industrije), lahko zajemajo:

(a)optimizacijo, razširitev, posodobitev, nadgradnjo ali spremembo namena obstoječih ali vzpostavitev novih proizvodnih zmogljivosti za sestavne dele in surovine, če so ti namenjeni ali se v celoti uporabljajo za proizvodnjo obrambnih proizvodov, zlasti z namenom povečanja proizvodne zmogljivosti ali skrajšanja časa proizvodnje, tudi na podlagi javnega naročanja ali pridobitve potrebnih obdelovalnih strojev in kakršnih koli drugih potrebnih vhodnih materialov;

(b)vzpostavitev čezmejnih industrijskih partnerstev, tudi z javno-zasebnimi partnerstvi ali drugimi oblikami industrijskega sodelovanja, v okviru skupnih industrijskih prizadevanj, vključno z dejavnostmi, katerih cilj je usklajevanje pridobivanja ali rezervacije in skladiščenja obrambnih proizvodov, sestavnih delov in ustreznih surovin, če se ti sestavni deli in surovine v celoti uporabljajo kot neposredni vhodni material za proizvodnjo obrambnih proizvodov ali so namenjeni za tako uporabo, ter usklajevanje proizvodnih zmogljivosti in proizvodnih načrtov;

(c)izgradnjo in dajanje na voljo rezervnih dodatnih proizvodnih zmogljivosti (vedno pripravljene zmogljivosti) za zadevne obrambne proizvode, njihove sestavne dele in ustrezne surovine, če se ti sestavni deli in surovine v celoti uporabljajo kot neposredni vhodni material za proizvodnjo zadevnih obrambnih proizvodov ali so namenjeni za tako uporabo, v skladu z naročenim ali načrtovanim obsegom proizvodnje;

(d)spodbujanje industrializacije in komercializacije obrambnih proizvodov, ki so bili razviti v okviru ukrepov, ki jih financira Unija, ali drugih dejavnosti sodelovanja, izvedenih s podporo vsaj dveh držav članic, vključno z vzpostavitvijo čezmejnih industrijskih partnerstev, javno-zasebnih partnerstev ali drugih oblik industrijskega sodelovanja, povečanjem začetne proizvodnje in licenciranjem proizvodnje, kadar je to ustrezno;

(e)preizkušanje, vključno s potrebno infrastrukturo, in po potrebi certificiranje obnove obrambnih proizvodov, da bi odpravili njihovo zastarelost in bi jih lahko uporabljali končni uporabniki.

4.Dejavnosti za podporo uvedbi evropskega obrambnega projekta skupnega interesa.

5.Podporne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: podporni ukrepi) lahko zajemajo:

(a)dejavnosti, katerih cilj je povečati interoperabilnost in zamenljivost, vključno z navzkrižnim certificiranjem obrambnih proizvodov in dejavnostmi, ki vodijo k vzajemnemu priznavanju certificiranja ali olajšujejo izvajanje vojaških standardov;

(b)dejavnosti za krepitev zanesljivosti dobave in odpornosti, zlasti z olajšanjem dostopa do obrambnega trga za MSP, mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, druga podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in zagonska podjetja ter podporo za pridobitev potrebnih certifikatov kakovosti in proizvodnje;

(c)usposabljanje, preusposabljanje ali strokovno izpopolnjevanje osebja v zvezi z dejavnostmi iz tega člena;

(d)javno naročanje sistemov fizične in kibernetske zaščite v zvezi z dejavnostmi iz odstavka 3, vključno z učinkovitimi obrambnimi operacijami;

(e)ukrepe za usklajevanje in (tehnično) podporo, zlasti za odpravo ugotovljenih ozkih grl v proizvodnih zmogljivostih in dobavnih verigah, da bi zagotovili in pospešili proizvodnjo v krizi pomembnih proizvodov ter tako omogočili njihovo učinkovito dobavo in pravočasno razpoložljivost;

(f)podporo Unije strukturam za evropske oborožitvene programe, zlasti za upravljanje in vzdrževanje združenih sredstev za pripravljenost obrambne industrije, kot je navedeno v členu 14(1), točka (b);

(g)dejavnosti v izrednih razmerah, vključno z inovacijami na področju obrambe v izrednih razmerah, kadar se aktivira ukrep iz člena 52.

6.Za dejavnosti iz odstavka 2, odstavka 3, točka (d), in odstavka 55, točka (a), ukrep izvajajo pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorciju vsaj treh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v vsaj treh različnih državah članicah ali pridruženih državah. Vsaj trije od teh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v vsaj dveh različnih državah članicah ali pridruženih državah v celotnem obdobju izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim nadzorom istega pravnega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

7.Z odstopanjem od odstavka 6 se lahko ukrep izvaja v okviru strukture za evropske oborožitvene programe.

8.Do financiranja v okviru Programa niso upravičeni naslednji ukrepi:

(a)ukrepi v zvezi z blagom ali storitvami, prepovedanimi z veljavnim mednarodnim pravom;

(b)ukrepi v zvezi s smrtonosnim avtonomnim orožjem brez možnosti smiselnega človeškega nadzora nad odločitvami o izbiri in uporabi pri izvajanju napadov na ljudi;

(c)ukrepi v zvezi z blagom ali storitvami, za katere velja nadzor ali omejitve s strani nepridruženih tretjih državah ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav, neposredno ali posredno prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov, tudi v smislu prenosa tehnologije;

(d)ukrepi ali deli ukrepov, ki se že v celoti financirajo iz drugih javnih ali zasebnih virov.

Člen 12

Posebne določbe, ki se uporabljajo za ukrepe skupnega javnega naročanja

1.Do financiranja po Programu so upravičeni samo naslednji subjekti:

(a)javni naročniki držav članic in pridruženih držav;

(b)mednarodne organizacije;

(c)strukture za evropske oborožitvene programe;

(d)Evropska obrambna agencija.

2.Države članice in pridružene države, ki sodelujejo pri skupnih javnih naročilih, upravičen pravni subjekt soglasno imenujejo za pooblaščenca za javna naročila, ki v njihovem imenu sodeluje pri skupnih javnih naročanjih. Pooblaščenec za javna naročila izvaja postopke javnega naročanja in na podlagi tega z izvajalci v imenu sodelujočih držav sklepa pogodbe. Pooblaščenec za javna naročila lahko pri ukrepu sodeluje kot upravičenec in lahko deluje kot koordinator konzorcija, zato lahko upravlja in združuje sredstva iz Programa in sredstva sodelujočih držav članic in pridruženih držav.

3.Ta uredba ne posega v pravila, določena v Direktivi 2009/81/ES, o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo javni naročniki na področju obrambe in varnosti.

4.Postopki javnega naročanja iz odstavka 2 temeljijo na sporazumu, ki ga s pooblaščencem za javna naročila pod pogoji, določenimi v programu dela, podpišejo sodelujoče države članice in pridružene države. V sporazumu se zlasti določijo praktične ureditve, ki urejajo skupna javna naročila in postopek odločanja o izbiri postopka, ocenjevanju ponudb in oddaji naročila.

5.Pooblaščenec za javna naročila pri skupnih javnih naročilih ter v pogodbah z izvajalci in podizvajalci smiselno uporablja pogoje, enakovredne tistim iz člena 10, za postopke javnega naročanja.

6.Pooblaščenci za javna naročila Komisiji zagotovijo jamstva in blažilne ukrepe iz člena 10(6). Na zahtevo se Komisijo dajo na voljo dodatne informacije o jamstvih in blažilnih ukrepih. Komisija obvesti odbor iz člena 58 o vseh uradnih obvestilih, predloženih v skladu s tem odstavkom.

7.Pogodba o skupnem javnem naročilu vključuje določbe, ki urejajo nakup dodatnih količin obrambnih proizvodov za druge države članice, pridružene države ali Ukrajino.

Takšne določbe ne posegajo v veljavne določbe prava Unije in so v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi držav članic v zvezi z izvozom obrambnih proizvodov.

Člen 13

Posebne določbe, ki se uporabljajo za ukrepe za okrepitev industrije

1.Da bi bile dejavnosti iz člena 11(3), točke (a), (b) in (c), upravičene do financiranja ukrepov, morajo biti izključno povezane s proizvodnimi zmogljivostmi za obrambne proizvode, vključno z njihovimi sestavnimi deli in surovinami, če so namenjeni ali se v celoti uporabljajo za proizvodnjo obrambnih proizvodov.

2.Ti ukrepi ne posegajo v pravila Unije o konkurenci in zlasti v člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Člen 14

Posebne določbe, ki se uporabljajo za dejavnosti, ki prispevajo k evropskemu mehanizmu za prodajo vojaške opreme

1.Da bi zagotovili pravočasno in zadostno razpoložljivost obrambnih proizvodov EU ter s tem spodbudili konkurenčnost EDTIB in, kjer je ustrezno, ukrajinske DTIB, Komisija podpira naslednji sklop ukrepov:

(a)vzpostavitev enotnega, centraliziranega in posodobljenega kataloga obrambnih proizvodov, ki jih je razvila EDTIB;

(b)vzpostavitev združenih sredstev za pripravljenost obrambne industrije, da bi povečali razpoložljivost in pospešili čas dobave obrambnih proizvodov, izdelanih v EU, s čimer bi državam članicam, pridruženim državam in Ukrajini zagotovili takojšen in prednostni nakup ali možnost uporabe/najema;

(c)olajšanje in pospešitev postopkov javnega naročanja v duhu solidarnosti;

(d)podpora za krepitev upravnih zmogljivosti v zvezi z javnim naročanjem obrambnih proizvodov, da se olajša skupno javno naročanje.

2.Komisija na podlagi posvetovanj z odborom za pripravljenost obrambne industrije pripravi tehnične specifikacije za korporativno informacijsko platformo, potrebno za pripravo kataloga iz odstavka 1, točka (a), tega člena, in jo naroči.

3.Če države članice skupaj naročijo dodatne količine ali v okviru strukture za evropske oborožitvene programe s prispevki v naravi prispevajo k vzpostavitvi združenih sredstev za pripravljenost obrambne industrije iz odstavka 2, točka (b), Komisija pobudo finančno podpre s:

(a)podporo skupnim javnim naročilom dodatnih količin iz člena 11(2);

(b)prispevkom k neposrednim in posrednim stroškom upravljanja in vzdrževanja združenih sredstev za pripravljenost obrambne industrije iz člena 11(5), točka (f);

(c)prispevkom h krepitvi upravnih zmogljivosti iz člena 11(5).

4.Da bi države članice, pridružene države ali Ukrajina lahko kupovale iz združenih sredstev za pripravljenost obrambne industrije, upravljanih s strukturo za evropske oborožitvene programe, se javno naročilo šteje za meddržavno pogodbo iz člena 13, točka (f), Direktive 2009/81/ES.

Člen 15

Posebne določbe, ki se uporabljajo za dejavnosti, ki prispevajo k evropskim obrambnim projektom skupnega interesa

1.Komisija lahko v programu dela iz člena 18 opredeli evropske obrambne projekte skupnega interesa, ki se bodo financirali.

2.Komisija pri opredeljevanju projektov iz odstavka 1:

(a)ustrezno upošteva smernice, zagotovljene v okviru odbora za pripravljenost obrambne industrije, zlasti prispevek projekta k prednostni nalogi na področju zmogljivosti, opredeljeni v okviru SZVP, predvsem v okviru načrta za razvoj zmogljivosti, ter ciljem strateškega kompasa za varnost in obrambo;

(b)opredeli splošne potrebe po financiranju in morebitne učinke na proračun Unije;

(c)upošteva vsa stališča držav članic.

3.Evropski obrambni projekti skupnega interesa izpolnjujejo naslednja splošna merila:

(a)cilj projekta je razviti zmogljivosti, vključno s tistimi, ki zagotavljajo dostop do strateških področij in spornih prostorov, strateške spodbujevalce in po potrebi sisteme, ki delujejo kot evropska obrambna infrastruktura skupnega interesa in za skupno uporabo;

(b)potencialne splošne koristi projekta odtehtajo njegove stroške, tudi dolgoročno.

4.Evropski obrambni projekt skupnega interesa vključuje vsaj štiri države članice. Evropska komisija lahko po potrebi sodeluje pri projektu.

5.Evropski obrambni projekti skupnega interesa naj bi prispevali k obrambnim zmogljivostim, ki so kritične za varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, in so zato v javnem interesu. Oblikujejo se lahko v okviru struktur za evropske oborožitvene programe iz poglavja III.

6.Države članice lahko brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU uporabljajo sheme podpore in zagotovijo upravno podporo za evropske obrambne projekte skupnega interesa.

7.Finančni prispevek Unije iz člena 17 ne presega 25 % zneska iz člena 5(1).

8.Uvajanje evropskih obrambnih projektov skupnega interesa se lahko šteje kot nujni razlog prevladujočega javnega interesa v smislu člena 6(4) in člena 16(1), točka (c), Direktive 92/43/EGS ali prevladujočega javnega interesa v smislu člena 4(7) Direktive 2000/60. Zato se načrtovanje, gradnja in delovanje zadevnih proizvodnih obratov lahko šteje za prevladujoči javni interes, če so izpolnjeni preostali pogoji iz teh določb.

Člen 16

Merila za oddajo javnega naročila

1.Vsak predlog se oceni na podlagi naslednjih meril:

(a)pripravljenost obrambne industrije: prispevek h konkurenčnosti, povečanje proizvodnih zmogljivosti, skrajšanje roka dobave in odprava ozkih grl ter s tem povečanje interoperabilnosti in zamenljivosti;

(b)odpornost obrambne industrije: prispevanje k odpornosti, povečanje pravočasne razpoložljivosti in dobave na vseh lokacijah, krepitev zanesljivosti dobave po vsej Uniji in neodvisnost od virov nepridruženih tretjih držav;

(c)sodelovanje na področju obrambne industrije: spodbujanje pristnega oborožitvenega sodelovanja med državami članicami, pridruženimi državami ali Ukrajino ter razvoj in operacionalizacija čezmejnega sodelovanja med podjetji s sedežem v različnih državah članicah, pridruženih državah ali Ukrajini, pri čemer so kot prejemniki, podizvajalci ali druga podjetja v dobavni verigi vključena zlasti MSP, mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in druga podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(d)kakovost izvedbenega načrta ukrepa, zlasti ukrepi za spoštovanje rokov dobave, tudi v smislu postopkov in spremljanja.

2.V programu dela se določijo nadaljnje podrobnosti v zvezi z uporabo meril za dodelitev iz odstavka 1, vključno z morebitnimi ponderji, ki jih je treba uporabiti. Posamezni pragi v programu dela niso določeni.

Člen 17

Finančni prispevek Unije

1.Z odstopanjem od člena 190 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 lahko Program financira do 100 % upravičenih stroškov. Vendar za dejavnosti iz člena 11(3) podpora iz Programa ne presega 35 % upravičenih stroškov.

2.Ukrep je upravičen do višje stopnje financiranja, če izpolnjuje eno ali več naslednjih meril:

(a)ukrep je razvit v okviru strukture za evropske oborožitvene programe (SEAP) iz poglavja III te uredbe ali v okviru projekta PESCO, če ta projekt izpolnjuje obveznosti, primerljive z obveznostmi iz člena 22(1), člena 23(1) ter členov 25 in 26 te uredbe, in ni bil deležen primerljive višje stopnje financiranja v drugem programu financiranja EU;

(b)Ukrajina je prejemnica obrambnih proizvodov, proizvedenih ali nabavljenih v okviru Programa, ti proizvodi pa so upravičeni do finančne podpore v okviru evropskega mirovnega instrumenta;

(c)države članice se dogovorijo o skupnem pristopu k izvozu obrambnih proizvodov, ki so bili razviti in naročeni v okviru strukture za evropske oborožitvene programe (SEAP);

(d)upravičenec je MSP ali malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo ali pa je večina upravičencev, ki sodelujejo v konzorciju, MSP ali malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

3.V programu dela se določijo nadaljnje podrobnosti, po potrebi vključno z višjimi stopnjami financiranja iz odstavka 3.

Člen 18

Programi dela

1.Program se izvaja s programi dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. V programih dela se določijo ukrepi in z njimi povezana proračunska sredstva, potrebni za doseganje ciljev Programa, in po potrebi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

2.Komisija sprejme programe dela z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(3).

Člen 19

Sklad za pospešitev preoblikovanja obrambnih dobavnih verig (FAST)

1.Da bi spodbudili in pospešili naložbe, potrebne za povečanje obrambnih proizvodnih zmogljivosti MSP in malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter zmanjšali njihovo tveganost, se lahko vzpostavi operacija mešanega financiranja, ki ponuja podporo za dolžniški in/ali lastniški kapital (sklad za pospešitev preoblikovanja obrambnih dobavnih verig (FAST)). Izvaja se v skladu z naslovom X Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in Uredbo (EU) 2021/523 7 .

2.Posebni cilji sklada FAST so:

(a)doseči zadovoljiv multiplikacijski učinek v skladu z mešanico dolžniškega in lastniškega kapitala ter prispevati k privabljanju financiranja iz javnega in zasebnega sektorja;

(b)zagotavljanje podpore MSP (vključno z zagonskimi podjetji in podjetji v razširitveni fazi) in malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo po vsej Uniji, ki se soočajo s težavami pri dostopu do financiranja in ki:

(i) industrializirajo obrambne tehnologije in/ali proizvajajo obrambne proizvode ali to načrtujejo ali

(ii) so del dobavne verige obrambne industrije ali načrtujejo, da bodo to postali;

(c)pospešiti naložbe na področju proizvodnje obrambnih tehnologij in proizvodov ter tako okrepiti zanesljivost dobave vrednostnih verig obrambne industrije Unije.

Oddelek 3: Instrument za podporo Ukrajini

Člen 20

Posebne določbe, ki se uporabljajo za instrument za podporo Ukrajini

1.Člen 13 se uporablja za ukrepe v okviru instrumenta za podporo Ukrajini. Členi 8, 11, 12, 14, 16, 17 in 18 se uporabljajo smiselno.

2.Z odstopanjem od člena 17(1) lahko dejavnosti iz člena 11(3) financirajo do 100 % upravičenih stroškov.

3.Sklici na pridružene države v členih 8, 9, 11, 12, 14 in 16 se ne uporabljajo za ta oddelek.

4.Sklici na operacije mešanega financiranja iz člena 8 se ne uporabljajo za ta oddelek.

Člen 21

Upravičeni pravni subjekti

1.Poleg meril iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 do 7.

2.Prejemniki finančnih sredstev Unije imajo sedež v Uniji ali Ukrajini.

3.Infrastruktura, objekti, sredstva in viri prejemnikov, ki se uporabljajo za namene ukrepa, se nahajajo na ozemlju države članice ali Ukrajine. Če prejemniki nimajo takoj na voljo nadomestnih možnosti ali ustrezne infrastrukture, objektov, sredstev in virov v Uniji ali Ukrajini, lahko uporabljajo svojo infrastrukturo, objekte, sredstva in vire, ki so zunaj ozemlja držav članic ali Ukrajine, pod pogojem, da takšna uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic ter je v skladu s cilji iz člena 4.

4.Za namene ukrepa, ki ga podpira instrument za podporo Ukrajini, prejemniki niso pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države.

5.Z odstopanjem od odstavka 4 je pravni subjekt s sedežem v Uniji, ki je pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države, upravičen, da postane prejemnik, če je bil predmet pregleda v smislu Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta in po potrebi blažilnih ukrepov ob upoštevanju ciljev iz člena 4 te uredbe, ali če Komisiji da na voljo jamstva, ki jih je odobrila država članica, v kateri ima sedež v skladu z nacionalnimi postopki.

Ta jamstva dajejo zagotovila, da vključitev takega pravnega subjekta v ukrep ne bi bila v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, določenimi v okviru SZVP na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ali cilji, določenimi v členu 4. Jamstva so skladna tudi s členom 11(8), točka (c). Z jamstvi se zlasti jamči, da so za namene ukrepa sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo, da:

(a)se nadzor nad pravnim subjektom ne izvaja tako, da bi zmanjševal ali omejeval sposobnost pravnega subjekta za izvedbo ukrepa in dosego rezultatov, da bi nalagal omejitve glede infrastrukture, objektov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja pravnega subjekta, potrebnih za namene ukrepa, ali da bi slabil zmogljivosti in standarde pravnega subjekta, potrebne za izvedbo ukrepa;

(b)tretja država ali subjekt iz tretje države ne bo imel dostopa do občutljivih informacij v zvezi z ukrepom ter da imajo zaposleni ali druge osebe, ki sodelujejo pri ukrepu, po potrebi nacionalno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga izda država članica;

se lahko zagotovijo dodatna jamstva, če se to zdi ustrezno državi članici, v kateri ima pravni subjekt sedež.

Komisija odbor iz člena 57 obvesti o vseh pravnih subjektih, za katere se šteje, da so upravičeni v skladu s tem odstavkom.

6.Prejemniki lahko pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo tudi s pravnimi subjekti, ki imajo sedež zunaj ozemlja držav članic ali Ukrajine ali so pod nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države, pri čemer med drugim lahko uporabijo sredstva, infrastrukturo, objekte in vire takšnih pravnih subjektov, pod pogojem, da to ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Takšno sodelovanje se mora ujemati s cilji iz člena 4 in biti skladno s členom 11(8), točka (c).

Tretja država ali drugi subjekt iz tretje države nima nepooblaščenega dostopa do tajnih informacij v zvezi z izvedbo ukrepa in treba je preprečiti negativne učinke na zanesljivost dobave nujnih sredstev za ukrep.

Stroški, povezani s temi dejavnostmi, niso upravičeni do podpore iz Programa.

7.Odstavki 2 do 6 se ne uporabljajo za:

(a)javne naročnike držav članic in Ukrajine;

(b)mednarodne organizacije;

(c)strukture za evropske oborožitvene programe;

(d)Evropsko obrambno agencijo.

Poglavje III

Strukture za evropske oborožitvene programe

Člen 22

Specifični cilj in dejavnosti SEAP

1.Struktura za evropske oborožitvene programe (SEAP) spodbuja konkurenčnost EDTIB in ukrajinske DTIB z združevanjem povpraševanja po obrambnih proizvodih v njihovem celotnem življenjskem ciklu.

2.Za dosego cilja iz odstavka 1 so glavne naloge SEAP naslednje:

(a)skupna javna naročila obrambnih proizvodov, tehnologij ali storitev, vključno z raziskavami in razvojem, preizkušanjem in certificiranjem na področju obrambe, enkratnimi naložbami, povezanimi z začetno proizvodnjo ali podporo med obratovanjem;

(b)skupno upravljanje življenjskega cikla obrambnih proizvodov, vključno z naročanjem rezervnih delov, logističnimi storitvami in po potrebi vzpostavitvijo javno-zasebnih partnerstev za zagotovitev učinkovitosti in visoke razpoložljivosti obrambnih proizvodov;

(c)dinamično upravljanje razpoložljivosti za dodatne količine, da se zagotovi takojšnja in prednostna možnost nakupa ali uporabe/zakupa za države članice, pridružene države ali Ukrajino (združena sredstva za pripravljenost obrambne industrije).

Člen 23

Zahteve v zvezi z vzpostavitvijo SEAP

1.SEAP izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)podpira skupni razvoj in naročanje obrambnih proizvodov in storitev v skladu s prednostnimi nalogami na področju zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice v okviru SZVP, tudi znotraj načrta za razvoj zmogljivosti;

(b)vzpostavijo jo vsaj tri države članice, pridružene države ali Ukrajina;

(c)med njenimi člani sta vsaj dve državi članici;

(d)sledi življenjskemu ciklu obrambnih proizvodov ali tehnologij do njihove razgradnje.

2.SEAP uporablja standardizirane postopke za začetek in upravljanje programov sodelovanja na področju obrambe ter upošteva vse smernice ali predloge, ki jih zagotovi Komisija, vključno s smernicami za vodenje projektov, financiranje in poročanje.

Člen 24

Vloga za vzpostavitev SEAP

1.Države članice, ki zaprosijo za vzpostavitev SEAP (kot „prosilci“), vložijo vlogo pri Komisiji. Vloga vsebuje:

(a)prošnjo Komisiji za vzpostavitev SEAP;

(b)predlagani statut SEAP iz člena 27, ki so ga v ustrezni obliki podpisali in sprejeli vsi pravni subjekti, ki so prosilci za predlagano SEAP;

(c)opis obrambne opreme, tehnologije ali storitve, ki bodo skupno naročene in upravljane v okviru SEAP, pri čemer se obravnavajo zlasti zahteve iz člena 23(1), točki (a) in (d);

(d)izjavo države članice gostiteljice o priznanju SEAP kot mednarodne organizacije v smislu člena 143(1), točka (g), in člena 151(1), točka (b), Direktive 2006/112/ES ter mednarodne organizacije v smislu člena 11(1) Direktive (EU) 2020/262 od dneva njene ustanovitve. Roki in pogoji za izjeme iz teh določb se določijo s sporazumom med člani SEAP.

2.Komisija oceni vlogo v skladu s pogoji iz te uredbe. Rezultat take ocene se sporoči prosilcem, ki se po potrebi pozovejo k dopolnitvi ali spremembi vloge.

3.Komisija ob upoštevanju rezultatov ocene iz odstavka 2 in v skladu s postopkom iz člena 58(3) sprejme izvedbeni akt, s katerim:

(a)vzpostavi SEAP, potem ko se prepriča, da so izpolnjene zahteve iz te uredbe; ali

(b)zavrne vlogo, če ugotovi, da zahteve iz te uredbe niso izpolnjene, vključno takrat, kadar ni priložena izjava iz odstavka (1), točka (d).

4.Odločitev o vlogi se sporoči prosilcem. V primeru zavrnitve je treba prosilcem odločitev jasno in natančno pojasniti.

5.Odločitev o vzpostavitvi SEAP se objavi tudi v seriji L Uradnega lista Evropske unije.

Člen 25

Status in sedež SEAP

1.SEAP je pravna oseba od dne, ko začne veljati odločitev o vzpostavitvi SEAP.

2.SEAP ima v vsaki državi članici čim širšo pravno sposobnost, ki je pravnim osebam dodeljena v skladu z zakonodajo zadevne države članice. Zlasti lahko sklepa pogodbe in je stranka v sodnih postopkih. Vse nacionalne agencije za financiranje držav članic jo (in njena nacionalna vozlišča) štejejo za upravičenega prejemnika nacionalnih finančnih prispevkov.

3.SEAP ima statutarni sedež, ki je na ozemlju države članice.

Člen 26

Zahteve za članstvo

1.Člani SEAP lahko postanejo naslednji pravni subjekti:

(a)države članice;

(b)pridružene države;

(c)Ukrajina.

2.Države članice, pridružene države ali Ukrajina se lahko pridružijo kot članice kadar koli po vzpostavitvi SEAP pod poštenimi in razumnimi pogoji, določenimi v statutu iz člena 27, in kot opazovalke brez glasovalne pravice pod pogoji, določenimi v statutu.

3.SEAP lahko sodeluje tudi z nepridruženimi tretjimi državami ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav, vključno z uporabo sredstev, infrastrukture, objektov in virov, če to ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic.

Člen 27

Statut

1.Statut SEAP določa vsaj naslednje:

(a)seznam članic, opazovalk in po potrebi pravnih subjektov, ki zastopajo članice, ter pogoje in postopek za spremembo članstva in zastopanja v skladu s členom 26;

(b)specifični cilj, naloge in dejavnosti SEAP v skladu s členom 23;

(c)seznam skupaj naročene obrambne opreme, tehnologije in/ali storitev, ki so v skupni lasti, če obstajajo, in so upravičene do oprostitve plačila DDV in/ali trošarin;

(d)uradni sedež SEAP v skladu s členom 25;

(e)ime SEAP;

(f)trajanje in postopek likvidacije SEAP v skladu s členom 32;

(g)ureditev odgovornosti v skladu s členom 30;

(h)pravice in obveznosti članic, vključno z obveznostjo prispevanja k uravnoteženemu proračunu in pravico glasovanja;

(i)organe članov, njihove naloge, pristojnosti ter način, kako so sestavljeni in kako odločajo, vključno v zvezi s spremembo statuta v skladu s členom 28;

(j)delovne jezike SEAP;

(k)sklice na pravila o izvajanju statuta;

(l)varnostno politiko za ravnanje s tajnimi podatki.

2.Poleg tega, kadar se člani SEAP odločijo za uporabo/upravljanje združenih sredstev za pripravljenost obrambne industrije iz člena 14(1), točka (b), statut vključuje pravila, ki urejajo upravljanje združenih sredstev za pripravljenost obrambne industrije iz člena 14(1), točka (b), po potrebi vključno s skupnim pristopom k izvozu.

Člen 28

Sprememba statuta

1.SEAP predloži Komisiji v odobritev kakršno koli spremembo statuta, povezano z vprašanji iz člena 27(1), točke (a) do (h). Komisija smiselno uporabi člen 24(2).

2.SEAP predloži Komisiji kakršno koli spremembo statuta, ki ni zajeta v odstavku 1, v desetih dneh po njenem sprejetju.

3.Komisija lahko ugovarja spremembam iz odstavka 1 v šestdesetih dneh od predložitve z navedbo razlogov, zakaj sprememba ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe.

4.Sprememba ne začne veljati pred potekom roka za ugovor ali preden ta rok odloži Komisija ali pred preklicem vloženega ugovora.

5.Vloga za spremembo vsebuje naslednje:

(a)besedilo predlaganih oziroma, če je primerno, sprejetih sprememb, vključno z datumom njihovega začetka veljavnosti, in

(b)spremenjeno prečiščeno besedilo statuta.

Člen 29

Posebni pogoji za javno naročanje

1.SEAP lahko imenuje pooblaščenca za javna naročila, ki bo deloval v njenem imenu.

2.Pri naročanju za SEAP za pooblaščenca za javna naročila veljajo enaka pravila kot za zadevno SEAP.

3.Kadar naroča obrambni proizvod v svojem imenu, se SEAP šteje za mednarodno organizacijo v smislu člena 12(c) Direktive 2009/81/ES. Kadar SEAP naroča obrambni proizvod v imenu svojih članov, z odstopanjem od člena 10 Direktive 2009/81/ES določi svoja pravila v skladu z načeli preglednosti, nediskriminacije in konkurence.

4.Javna naročila SEAP so v skladu z zahtevami iz člena 12, odstavki 3 do 6.

Člen 30

Odgovornost in zavarovanje

1.SEAP je odgovorna za svoje dolgove.

2.Finančna odgovornost članov za dolgove SEAP je omejena na njihove ustrezne prispevke v SEAP. Člani lahko v statutu navedejo, da bodo prevzeli vnaprej določeno odgovornost nad svojimi prispevki ali neomejeno odgovornost.

3.Če je finančna odgovornost članov omejena, SEAP sklene ustrezno zavarovanje za kritje tveganj, specifičnih za vzpostavitev in upravljanje zmogljivosti.

4.Unija ni odgovorna, tudi ne za kakršne koli dolgove SEAP.

Člen 31

Pravo, ki se uporablja, in sodna pristojnost

1.Vzpostavitev in notranje delovanje SEAP ureja:

(a)pravo Unije, zlasti ta uredba, in izvedbeni akti iz člena 24(3), točka(a);

(b)zakonodaja države, v kateri ima SEAP uradni sedež, pri zadevah, ki jih ne ureja ali jih le delno ureja zakonodaja iz točke (a);

(c)statut in njegova izvedbena pravila.

2.Za reševanje spora med člani v zvezi s SEAP ali med člani in SEAP ter za reševanje kakršnega koli spora, v katerem je udeležena Unija, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.Za spore med SEAP in tretjimi osebami se uporablja zakonodaja Unije o sodni pristojnosti. V primerih, ki niso zajeti v zakonodaji Unije, zakonodaja države, v kateri ima SEAP svoj uradni sedež, določi pristojno sodišče za reševanje takšnega spora.

Člen 32

Likvidacija in plačilna nesposobnost

1.V statutu se določi postopek, ki se uporabi v primeru likvidacije SEAP na podlagi sklepa skupščine članov ali v primeru, da Komisija razveljavi izvedbeni akt o vzpostavitvi SEAP, kot je navedeno v členu 33(6). Likvidacija lahko vključuje prenos dejavnosti na drug pravni subjekt.

2.Takoj ko skupščina članic sprejme sklep o likvidaciji SEAP, in v vsakem primeru v desetih dneh po njegovem sprejetju, SEAP o tem obvesti Komisijo. Komisija o takšnem sklepu objavi ustrezno obvestilo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.Takoj po zaključku postopka likvidacije in v vsakem primeru v desetih dneh po tem zaključku SEAP o tem obvesti Komisijo. Komisija v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi ustrezno obvestilo o zaključku postopka likvidacije. SEAP preneha obstajati z dnem objave obvestila.

4.Če SEAP ni sposobna plačati svojih dolgov, o tem takoj obvesti Komisijo. Komisija o tem objavi ustrezno obvestilo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 33

Poročanje in nadzor

1.SEAP pripravi letno poročilo o dejavnostih, ki vsebuje tehnični opis njenih dejavnosti iz člena 22 in finančno poročilo. Komisiji se to letno poročilo pošlje v šestih mesecih po koncu proračunskega leta.

2.Komisija lahko oblikuje priporočila za SEAP v zvezi z zadevami iz letnega poročila o dejavnostih.

3.SEAP in zadevne države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli okoliščinah, ki bi lahko resno ogrozile izpolnjevanje nalog SEAP ali ovirale njeno zmožnost izpolnjevanja zahtev iz te uredbe.

4.Če Komisija ugotovi, da SEAP resno krši to uredbo, izvedbeni akt o vzpostavitvi SEAP, svoj statut ali drugo veljavno zakonodajo, zahteva pojasnila od SEAP in/ali njenih članov.

5.Če Komisija po tem, ko je SEAP in/ali njenim članom zagotovila razumen rok za predložitev pripomb, ugotovi, da SEAP resno krši to uredbo, izvedbeni akt o vzpostavitvi SEAP, svoj statut ali drugo veljavno zakonodajo, lahko SEAP in njenim članom predlaga popravne ukrepe.

6.Če ni sprejet noben popravni ukrep, lahko Komisija razveljavi izvedbeni akt o vzpostavitvi SEAP. Akt o razveljavitvi se objavi v seriji L Uradnega lista Evropske unije. Objava akta sproži razpustitev SEAP.

Poglavje IV

Zanesljivost dobave

Oddelek 1

Pripravljenost

Člen 34

Pogoji za odprtje okvirnih sporazumov drugim državam članicam

1.Kadar vsaj dve državi članici skleneta sporazum o skupnem naročanju obrambnih proizvodov in če to upravičuje izjemna nujnost razmer, se lahko pravila iz odstavkov 2 do 6 uporabijo za okvirne sporazume, ki ne vključujejo pravil o možnosti njihove bistvene spremembe, tako da se lahko njihove določbe uporabljajo za javne naročnike, ki prvotno niso podpisniki okvirnega sporazuma.

2.Z odstopanjem od člena 29(2), drugi pododstavek, Direktive 2009/81/ES lahko javni naročnik obstoječi okvirni sporazum, ki je bil sklenjen po enem od postopkov iz člena 25 navedene direktive s podjetjem, ki izpolnjuje določbe iz člena 10, odstavka 1 in 2, spremeni tako, da se lahko njegove določbe uporabljajo za javne naročnike, ki prvotno niso bili pogodbeniki okvirnega sporazuma.

3.Z odstopanjem od člena 29(2), tretji pododstavek, Direktive 2009/81/ES lahko javni naročnik bistveno spremeni količine, določene v obstoječem okvirnem sporazumu s podjetjem, ki izpolnjuje določbe iz člena 10, odstavka 1 in 2, kolikor je to nujno potrebno za uporabo odstavka 2 tega člena. Kadar se količine, določene v obstoječem okvirnem sporazumu, bistveno spremenijo na podlagi tega odstavka, se vsakemu gospodarskemu subjektu, ki izpolnjuje pogoje, ki jih je javni naročnik prvotno določil v postopku za oddajo javnega naročila za okvirni sporazum, vključno z zahtevami za priznanje sposobnosti iz členov 39 do 46 Direktive 2009/81/ES, in ki izpolnjuje določbe iz člena 10, odstavka 1 in 2, omogoči, da pristopi k temu okvirnemu sporazumu. Javni naročnik to možnost oznani z ad hoc uradnim obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije.

4.Načelo nediskriminacije se uporablja za pogodbe in okvirne sporazume iz odstavkov 2 in 3 glede dodatnih količin ter zlasti za odnose med javnimi naročniki držav članic iz odstavka 1.

5.Javni naročniki, ki so spremenili pogodbo v primerih iz odstavkov 2 in 3 tega člena, o tem objavijo obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. Tako obvestilo se objavi v skladu s členom 32 Direktive 2009/81/ES.

6.Javni naročniki ne smejo uporabljati možnosti iz odstavkov 2 in 3 neustrezno ali tako, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.

Člen 35

Javna naročila

1.Z odstopanjem od [člena 168 prenovljene finančne uredbe] lahko države članice, pridružene države in po potrebi Ukrajina Komisijo zaprosijo, da:

(a)z njimi sodeluje pri skupnem javnem naročilu, kot je navedeno v [členu 168(2) prenovljene finančne uredbe], pri čemer lahko države članice, pridružene države ali Ukrajina v celoti nabavijo, najamejo ali zakupijo obrambne proizvode, ki so bili naročeni skupaj;

(b)deluje kot osrednji nabavni organ za naročanje obrambnih proizvodov v imenu zainteresiranih držav članic ali za njih, kot je navedeno v [členu 168(3) prenovljene finančne uredbe].

2.Postopek javnega naročanja iz odstavka 1 izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)z odstopanjem od [člena 168(2) in (3) prenovljene finančne uredbe] lahko pri začetku postopka za oddajo javnega naročila sodelujejo vse države članice, pridružene države in Ukrajina;

(b)Komisija v skupno pogajalsko skupino povabi vsaj štiri strokovnjake z ustreznimi izkušnjami, ki prihajajo iz sodelujočih držav s proizvodnimi zmogljivostmi za zadevni obrambni proizvod;

(c)sodelujoče države izrecno navedejo, če se odločijo za izvajanje vzporednih postopkov pogajanj za ta proizvod. Odločitev o vodenju vzporednih postopkov pogajanj za ta proizvod morajo soglasno odobriti sodelujoče države.

3.Komisija lahko v okviru javnega naročanja iz odstavka 1(b) naroči ustrezne sestavne dele in surovine za obrambne proizvode za namene oblikovanja strateških rezerv.

Kadar je to ustrezno utemeljeno z izjemno nujnostjo razmer, lahko Komisija z odstopanjem od člena 172(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 zahteva dobavo blaga ali storitev od datuma, ko se pošljejo osnutki pogodb, ki izhajajo iz javnega naročila, izvedenega za namene te uredbe, kar ne sme biti pozneje kot 24 ur od dodelitve.

4.Za sklenitev dogovorov o nabavi z gospodarskimi subjekti lahko predstavniki Komisije ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, v sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi organi opravijo obiske na kraju samem na lokacijah proizvodnih obratov za zadevne obrambne proizvode.

5.Lastništvo in izvoz obrambnih proizvodov, nabavljenih v skladu s tem členom, ostaneta v pristojnosti sodelujočih držav.

6.Komisija zagotovi, da so sodelujoče države pri izvajanju postopkov javnega naročanja in sporazumov, sklenjenih na njihovi podlagi, obravnavane enako.

7.Javno naročanje na podlagi člena 1 ne posega v druge instrumente iz finančne uredbe.

8.Poleg pogojev iz finančne uredbe se merila za upravičenost, enakovredna tistim iz člena 10 te uredbe, smiselno uporabljajo za ponudnike, izvajalce in podizvajalce v pogodbah, ki izhajajo iz javnega naročila, izvedenega v skladu s tem členom.

Člen 36

Vnaprejšnja nabava obrambnih proizvodov

1.Skupna nabava iz člena 35 je lahko v obliki vnaprejšnjih sporazumov o nabavi obrambnih proizvodov, ki so bili s pogajanji sklenjeni za sodelujoče države in v njihovem imenu. Navedeni sporazumi lahko vključujejo mehanizem predplačil za proizvodnjo takih proizvodov v zameno za predkupno pravico, pri čemer lahko ta mehanizem zajema samo tiste dele pogodbe, ki zadevajo enkratne stroške in/ali rezervacijo proizvodnih zmogljivosti.

2.Če sporazumi iz odstavka 1 tega člena vključujejo mehanizem predplačil, se vnaprejšnje plačilo izvajalcu krije iz finančnih sredstev iz člena 5(1). Prispevki sodelujočih držav iz člena 6 se upoštevajo pod enakimi pogoji za vsako postavko, ki jo naročijo sodelujoče države.

3.Če izpogajani zneski presegajo povpraševanje, Komisija na zahtevo zadevnih držav članic pripravi mehanizem za prerazporeditev v nacionalne zaloge ali vzpostavitev združenih sredstev za pripravljenost obrambne industrije iz člena 14(1), točka (b).

Člen 37

Lajšanje sporazumov o odjemu

1.Komisija vzpostavi sistem za lažje sklepanje sporazumov o odjemu, povezanih z industrijskim povečanjem proizvodnih zmogljivosti EDTIB in ukrajinske DTIB, ob upoštevanju mnenja in nasvetov odbora za pripravljenost obrambne industrije ter v skladu s pravili o konkurenci in javnem naročanju.

2.Sistem iz odstavka 1 zainteresiranim državam članicam, pridruženim državam in po potrebi Ukrajini omogoča, da predložijo ponudbe, v katerih navedejo:

(a)količino in kakovost obrambnih proizvodov, ki jih nameravajo nabaviti;

(b)predvideno ceno ali cenovni razpon;

(c)predvideno trajanje sporazuma o odjemu.

3.Sistem iz odstavka 1 proizvajalcem obrambnih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 10, omogoča, da pripravijo ponudbe, v katerih navedejo:

(a)količino in kakovost obrambnih proizvodov, za katere želijo skleniti sporazume o odjemu;

(b)nameravano ceno ali cenovni razpon, v okviru katerega so pripravljeni prodajati;

(c)predvideno trajanje sporazuma o odjemu.

4.Komisija na podlagi ponudb, prejetih v skladu z odstavkoma 2 in 3, vzpostavi stik med zadevnimi proizvajalci obrambnih proizvodov in zainteresiranimi državami članicami in pridruženimi državami ter Ukrajino, če je primerno.

5.Zainteresirane države članice in pridružene države ter Ukrajina, če je primerno, lahko na podlagi stika iz odstavka 4 Komisijo zaprosijo, da v skladu s členom 35 v njihovem imenu in/ali za njih sodeluje v postopku skupnega javnega naročanja ali v postopku javnega naročanja.

6.Finančna sredstva iz člena 5(1) lahko krijejo dele pogodbe, ki zadevajo enkratne stroške in/ali rezervacijo proizvodnih zmogljivosti.

Člen 38

Pospešitev postopka izdaje dovoljenj za pravočasno razpoložljivost in dobavo zadevnih obrambnih proizvodov

1.Države članice zagotovijo učinkovito in pravočasno obdelavo upravnih vlog, povezanih z načrtovanjem, gradnjo in upravljanjem proizvodnih obratov, prenosom vhodnih materialov v Uniji ter kvalifikacijo in certificiranjem končnih proizvodov. V ta namen vsi zadevni nacionalni organi zagotovijo, da se take vloge obravnavajo po najhitrejšem zakonitem postopku.

2.Države članice zagotovijo, da imata v postopku načrtovanja in izdaje dovoljenj gradnja ter upravljanje obratov in naprav za proizvodnjo zadevnih obrambnih proizvodov prednost pri usklajevanju pravnih interesov v posameznih zadevnih primerih.

Člen 39

Olajšanje postopka navzkrižnega certificiranja

1.Države članice sprejmejo seznam nacionalnih certifikacijskih organov za obrambne namene in o njem uradno obvestijo Komisijo, ki ga da na voljo državam članicam.

2.Komisija z izvedbenimi akti sestavi in posodablja uradni seznam nacionalnih certifikacijskih organov za obrambne namene, ki jih določijo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(3).

3.Organ za certificiranje ene države članice lahko od organa za certificiranje druge države članice zahteva osnovne informacije o obsegu certificiranja določenega obrambnega proizvoda.

Oddelek 2

Nadzor in spremljanje dobavne verige

Člen 40

Evidentiranje dobavnih verig na področju obrambe

1.Komisija v sodelovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije izvede pregled obrambnih dobavnih verig Unije.

2.Odbor za pripravljenost obrambne industrije pripravi seznam obrambnih proizvodov, ki so ključni za varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, zlasti za krepitev obrambnih zmogljivosti držav članic in pripravljenosti EDTIB (v nadaljnjem besedilu: ključni obrambni proizvodi). Ta seznam se redno posodablja, vsaj vsako leto.

3.Komisija po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije razvije okvir in metodologijo za opredelitev v krizi pomembnih proizvodov s poudarkom na opredelitvi ozkih grl in z njimi povezanih proizvodnih zmogljivosti v Uniji.

4.Pregled iz odstavka 1 in opredelitev iz odstavka 6 tega člena zagotavljata analizo prednosti in slabosti Unije v zvezi z dobavnimi verigami v krizi pomembnih proizvodov ter prispevata k načrtovanju Programa iz poglavja II.

5.V ta namen Komisija med drugim uporablja javno in komercialno dostopne podatke in ustrezne informacije podjetij, ki niso zaupne narave, rezultate podobne analize, ki je bila opravljena, tudi v okviru prava Unije na področju surovin in energije iz obnovljivih virov, ter ocene, izvedene na podlagi člena 66(1). Če to ne zadostuje za opredelitev v krizi pomembnih proizvodov, lahko Komisija po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije izda prostovoljne zahteve za informacije ustreznim akterjem, ki so vključeni v zadevne vrednostne verige in imajo sedež v Uniji.

6.Komisija z izvedbenim aktom pripravi in redno posodablja seznam v krizi pomembnih proizvodov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(3).

7.Komisija redno obvešča odbor za pripravljenost obrambne industrije o skupnih rezultatih dejavnosti, izvedenih v skladu z odstavkom 4. 

8.Komisija na podlagi rezultatov dejavnosti, izvedenih na podlagi odstavka 4, in po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije pripravi seznam kazalnikov zgodnjega opozarjanja. Komisija po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije redno, vsaj vsaki dve leti, pregleda seznam kazalnikov zgodnjega opozarjanja.

9.Vse informacije, pridobljene na podlagi tega člena, se obravnavajo v skladu z obveznostmi glede zaupnosti iz člena 61.

10.Ta člen ne posega v zaščito bistvenih varnostnih interesov držav članic iz člena 346(1)(a) PDEU.

Člen 41

Spremljanje

1.Komisija v posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije redno spremlja proizvodne zmogljivosti Unije, potrebne za dobavo v krizi pomembnih proizvodov, opredeljenih v skladu s členom 40(6), da bi opredelila dejavnike, ki bi lahko motili, ogrozili ali negativno vplivali na dobavo ključnih obrambnih proizvodov, ki jih te zmogljivosti pomagajo zagotavljati. Spremljanje vključuje naslednje dejavnosti:

(a)spremljanje kazalnikov zgodnjega opozarjanja, opredeljenih v skladu s členom 40(8);

(b)spremljanje integritete dejavnosti, ki jih izvajajo ključni udeleženci na trgu, opredeljeni v skladu s členom 42, s strani držav članic in poročanje držav članic o pomembnih dogodkih, ki bi lahko ovirali ustaljeni potek teh dejavnosti;

(c)opredelitev najboljših praks za preventivno zmanjševanje tveganja in večjo preglednost proizvodnih zmogljivosti Unije, potrebnih za dobavo v krizi pomembnih proizvodov.

Komisija po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije določi pogostost spremljanja.

2.Komisija posebno pozornost nameni MSP, da bi čim bolj zmanjšali upravno breme zaradi zbiranja informacij.

3.Komisija lahko po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije pozove ključne udeležence na trgu iz člena 42, države članice, nacionalna združenja obrambne industrije in druge ustrezne deležnike, da prostovoljno zagotovijo informacije za namene izvajanja dejavnosti spremljanja v skladu z odstavkom 1, prvi pododstavek, točka (a). 

4.Za namene odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), lahko države članice, kadar je to potrebno in sorazmerno, ključne udeležence na trgu iz člena 42 zaprosijo, da prostovoljno predložijo informacije. 

5.Za namene odstavka 3 pristojni nacionalni organi pripravijo in vodijo seznam kontaktnih oseb vseh zadevnih podjetij, ki dejansko prispevajo ali bi potencialno lahko prispevala k dobavi ključnih obrambnih proizvodov in imajo sedež na njihovem ozemlju. Ta seznam se predloži Komisiji. Komisija pripravi standardizirano obliko seznama kontaktnih oseb, da se zagotovi interoperabilnost.

6.Države članice brez poseganja v svoje bistvene varnostne interese in varstvo zaupnih poslovnih informacij, ki izhajajo iz sporazumov, ki so jih sklenile, odboru za pripravljenost obrambne industrije po potrebi zagotovijo vse dodatne ustrezne informacije, zlasti o morebitnem ali prihodnjem sprejetju ukrepov na nacionalni ravni za javno naročanje, nabavo ali proizvodnjo v krizi pomembnih proizvodov.

7.Komisija na podlagi informacij, zbranih v okviru dejavnosti iz odstavka 1, odboru za pripravljenost obrambne industrije redno poroča o zbirnih ugotovitvah. Odbor za pripravljenost obrambne industrije se sestane, da oceni rezultate spremljanja. Predsednik odbora za pripravljenost obrambne industrije lahko na take sestanke po potrebi povabi nacionalna združenja obrambne industrije, ključne tržne akterje ter strokovnjake iz akademskih krogov in civilne družbe.

8.Ta člen ne posega v zaščito bistvenih varnostnih interesov držav članic iz člena 346(1)(a) PDEU.

Člen 42

Ključni udeleženci na trgu

1.Države članice v sodelovanju s Komisijo opredelijo ključne udeležence na trgu, vključene v dobavo ključnih obrambnih proizvodov, s sedežem na njihovem ozemlju, pri čemer upoštevajo naslednje elemente:

(a)tržni delež, ki ga ima ključni udeleženec na trgu Unije ali na svetovnem trgu za navedeni proizvod;

(b)pomen udeleženca na trgu pri ohranjanju zadostne ravni dobave proizvoda v Uniji ob upoštevanju razpoložljivosti alternativnih načinov za zagotavljanje navedenega proizvoda v Uniji;

(c)vpliv, ki bi ga lahko imela motnja v dobavi proizvoda, ki ga zagotavlja udeleženec na trgu, na dobavo v krizi pomembnih proizvodov.

2.Države članice poročajo o pomembnih dogodkih, ki bi lahko ovirali redno izvajanje dejavnosti iz odstavka 1.

Oddelek 3

Kriza pri dobavi – preprečevanje in blažitev

Člen 43

Opozorila in preventivni ukrepi

1.Če pristojni nacionalni organ ugotovi, da obstaja tveganje hude motnje pri dobavi v krizi pomembnih proizvodov ali ima konkretne in zanesljive informacije o morebitnem drugem relevantnem in dejanskem dejavniku tveganja ali dogodku, ki vpliva na dobavo v krizi pomembnih proizvodov, o tem brez nepotrebnega odlašanja opozori odbor za pripravljenost obrambne industrije.

2.Če odbor za pripravljenost obrambne industrije ugotovi, da obstaja tveganje hude motnje pri dobavi v krizi pomembnih proizvodov ali ima konkretne in zanesljive informacije o morebitnem drugem relevantnem in dejanskem dejavniku tveganja ali dogodku, ki vpliva na dobavo v krizi pomembnih proizvodov, tudi na podlagi kazalnikov zgodnjega opozarjanja, po opozorilu iz odstavka 1 ali opozorilu mednarodnih partnerjev, Komisija nemudoma izvede naslednje preventivne ukrepe:

(a)skliče izredni sestanek odbora za pripravljenost obrambne industrije zaradi usklajevanja naslednjih ukrepov:

(1)razpravljanje o resnosti motenj v razpoložljivosti in dobavi zadevnih v krizi pomembnih proizvodov;

(2)priporočilo Komisiji, naj začne ukrepe v skladu s poglavjem II te uredbe;

(3)razpravljanje o pristopih pristojnih nacionalnih organov, tudi za oceno stanja pripravljenosti ključnih udeležencev na trgu;

(4)vzpostavitev dialoga z deležniki o proizvodnih zmogljivostih Unije, potrebnih za dobavo v krizi pomembnih proizvodov, da se opredelijo, pripravijo in po možnosti uskladijo preventivni ukrepi;

(5)razpravljanje o sprožitvi kriznega stanja dobave iz člena 44, kadar je to potrebno in sorazmerno;

(b)v imenu Unije začne posvetovanja ali sodelovanje z zadevnimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, da bi poiskale kooperativne rešitve za odpravo motenj v dobavni verigi v skladu z mednarodnimi obveznostmi, kar po potrebi vključuje usklajevanje v ustreznih mednarodnih forumih.

Člen 44

Sprožitev kriznega stanja dobave

1.Šteje se, da je do krize pri dobavi prišlo, kadar:

(a)prihaja do resnih motenj pri zagotavljanju proizvodov, ki niso obrambni proizvodi, ali resnih ovir za trgovino s takimi proizvodi v Uniji, ki povzročajo njihovo znatno pomanjkanje, ter

(b)zaradi takega znatnega pomanjkanja ni mogoče zagotoviti popravil ali vzdrževanja obrambnih proizvodov oziroma dobave teh proizvodov, to pa bi lahko imelo izjemno škodljiv učinek na delovanje Unije.

2.Če Komisija ali odbor za pripravljenost obrambne industrije na podlagi člena 43 ugotovi, da obstaja možnost krize pri dobavi, oceni, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena. Pri tej oceni se upoštevajo morebitni pozitivni in negativni učinki in posledice kriznega stanja dobave na obrambne dobavne verige Unije ter ocene, izvedene v drugih ustreznih okvirih Unije za krizno upravljanje. Kadar ta ocena vsebuje konkretne in zanesljive dokaze, lahko Komisija po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije Svetu predlaga, da sproži krizno stanje dobave.

3.Svet lahko s kvalificirano večino sproži krizno stanje dobave z izvedbenim aktom Sveta. Trajanje kriznega stanja dobave se določi v izvedbenem aktu in ni daljše od 12 mesecev.

4.Komisija Svetu in Evropskemu parlamentu redno in vsaj vsake tri mesece poroča o stanju krize.

5.Pred iztekom obdobja kriznega stanja dobave Komisija oceni, ali je krizno stanje primerno podaljšati. Če taka ocena zagotovi konkretne in zanesljive dokaze, da so pogoji za sprožitev kriznega stanja dobave še vedno izpolnjeni, lahko Komisija po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije Svetu predlaga, da krizno stanje podaljša.

6.Svet lahko s kvalificirano večino podaljša krizno stanje z izvedbenim aktom Sveta. Trajanje podaljšanja je omejeno in se določi v izvedbenem aktu Sveta.

7.Komisija lahko enkrat ali večkrat predlaga podaljšanje kriznega stanja, kadar je to ustrezno utemeljeno.

8.Komisija v kriznem stanju po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije oceni ustreznost predčasne prekinitve kriznega stanja. Komisija lahko na podlagi te ocene Svetu predlaga prekinitev kriznega stanja.

9.Svet lahko prekine krizno stanje z izvedbenim aktom Sveta.

10.V kriznem stanju Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo po potrebi skliče izredne sestanke odbora za pripravljenost obrambne industrije. Države članice tesno sodelujejo s Komisijo in jo pravočasno obveščajo o vseh nacionalnih ukrepih, sprejetih v okviru odbora za pripravljenost obrambne industrije v zvezi z zadevno obrambno dobavno verigo.

11.Po izteku obdobja, za katero se sproži krizno stanje dobave, ali v primeru njegove predčasne prekinitve na podlagi odstavka 8 tega člena se ukrepi, sprejeti v skladu s členi 46 in 47, nemudoma prenehajo uporabljati.

12.Komisija najpozneje šest mesecev po izteku kriznega stanja dobave posodobi pregled in spremljanje obrambnih dobavnih verig Unije na podlagi členov 40 in 41 ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med krizo.

Člen 45

Nabor izrednih orodij za krizo pri dobavi

1.Kadar se sproži krizno stanje dobave na podlagi člena 44 in če je to potrebno za reševanje krize pri dobavi v Uniji, lahko Komisija sprejme ukrepe iz členov 45 in 46 pod pogoji, določenimi v navedenih členih.

2.Komisija po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije omeji uporabo ukrepov iz členov 46 in 47 na tiste v krizi pomembne proizvode, pri katerih prihaja do motenj ali ki jim grozijo motnje zavoljo krize pri dobavi. Uporaba ukrepov iz odstavka 1 tega člena je sorazmerna in omejena na to, kar je potrebno za obravnavo hudih motenj, ki vplivajo na dobavne verige v krizi pomembnih proizvodov v Uniji, ter mora biti v najboljšem interesu Unije. Pri uporabi teh ukrepov se je potrebno izogibati nesorazmernemu upravnemu bremenu, zlasti za MSP.

3.Kadar se sproži krizno stanje dobave na podlagi člena 44 in če je to primerno za reševanje krize dobave v Uniji, lahko odbor za pripravljenost obrambne industrije oceni in predlaga ustrezne in učinkovite nujne ukrepe.

4.Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o vseh ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, in pojasni razloge za svojo odločitev.

5.Komisija lahko po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije izda smernice o izvajanju in uporabi nujnih ukrepov.

Člen 46

Zbiranje informacij

1.Kadar se v skladu s členom 44 sproži krizno stanje dobave, lahko Komisija od zadevnih podjetij, ki prispevajo k proizvodnji v krizi pomembnih proizvodov, ki niso obrambni proizvodi, ob predhodnem soglasju države članice, v kateri imajo sedež, zahteva, da v določenem roku zagotovijo informacije o svojih proizvodnih zmogljivostih, proizvodnih kapacitetah in trenutnih primarnih motnjah. Zahtevane informacije so omejene na tisto, kar je potrebno za oceno narave krize pri dobavi ali za opredelitev in oceno morebitnih blažilnih ali nujnih ukrepov na ravni Unije ali nacionalni ravni. Zahteve po informacijah ne vključujejo zagotavljanja informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi držav članic.

2.Komisija lahko pred vložitvijo zahteve po informacijah izvede prostovoljno posvetovanje z reprezentativnim številom zadevnih podjetij, da bi opredelila ustrezno in sorazmerno vsebino take zahteve. Komisija zahtevo po informacijah pripravi v sodelovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije.

3.Komisija za vložitev zahteve za informacije in obravnavo vseh pridobljenih informacij v skladu s členom 61 uporablja varne načine. V ta namen pristojni nacionalni organi pošljejo Komisiji seznam kontaktnih oseb, vzpostavljen na podlagi člena 41(5).

4.Komisija nemudoma posreduje kopijo zahteve po informacijah pristojnemu nacionalnemu organu države članice, na ozemlju katere se nahaja proizvodni obrat zadevnega podjetja. Če tako zahteva pristojni nacionalni organ, Komisija informacije, ki jih je pridobila od zadevnega podjetja, posreduje v skladu s pravom Unije.

5.V zahtevi po informacijah se navede pravna podlaga, omeji se na minimalno potrebne informacije in mora biti sorazmerna glede podrobnosti in obsega podatkov ter pogostosti dostopa do zahtevanih podatkov, v njej se upoštevajo legitimni cilji podjetja ter strošek in napor, ki sta potrebna za zagotovitev razpoložljivosti podatkov, določi pa se tudi rok, v katerem je treba informacije zagotoviti. Navedejo se tudi kazni, določene v členu 55.

6.Lastniki podjetij ali njihovi predstavniki in v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so na podlagi zakona ali njihovega statuta pooblaščene za zastopanje, predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja.

7.Če od podjetja s sedežem v Uniji informacije o njegovih dejavnostih v zvezi s kritično obrambno dobavno verigo zahteva tretja država, podjetje o tem pravočasno obvesti Komisijo na način, ki Komisiji omogoča, da od podjetja zahteva podobne informacije. Komisija odbor za pripravljenost obrambne industrije obvesti o obstoju take zahteve tretje države.

8.Če podjetje predloži napačne, nepopolne ali zavajajoče informacije v odgovor na zahtevo na podlagi tega člena ali jih ne predloži v predpisanem roku, se mu naložijo globe, določene v skladu s členom 55, razen če ima podjetje zadostne razloge, da zahtevanih informacij ne predloži.

Člen 47

Prednostna naročila

1.Kadar se sproži krizno stanje v skladu s členom 44, lahko država članica, ki se zaradi pomanjkanja ali resnega tveganja pomanjkanja vzdolž kritične obrambne dobavne verige Unije sooča z resnimi težavami pri oddaji naročila ali izvajanju pogodbe za dobavo ključnih obrambnih proizvodov ali bi se lahko soočila s takšnimi resnimi težavami, Komisijo zaprosi, da od podjetja zahteva, da sprejme ali prednostno razvrsti naročilo v krizi pomembnih proizvodov, ki niso obrambni proizvodi (v nadaljnjem besedilu: prednostno naročilo).

2.Na prošnjo iz odstavka 1 lahko Komisija po posvetovanju z državo članico, v kateri ima zadevno podjetje sedež, in z njenim soglasjem zadevno podjetje uradno obvesti, da mu namerava naložiti prednostno naročilo.

3.Uradno obvestilo iz odstavka 2 vsebuje informacije o pravni podlagi za zahtevek, navedbo zadevnega proizvoda, njegove specifikacije in količine ter časovni razpored in rok, v katerem bi bilo treba izvršiti naročilo, ter navedbo razlogov, zaradi katerih je upravičena uporaba prednostnega naročila.

4.Podjetje Komisiji odgovori v petih delovnih dneh od uradnega obvestila iz odstavka 2 in navede, ali lahko naročilo sprejme ali ne. V nujnih primerih lahko Komisija ob utemeljitvi nujnosti skrajša rok, v katerem mora podjetje odgovoriti.

5.Če podjetje zavrne prednostno naročilo, Komisiji predloži podrobno utemeljitev.

6.Če podjetje sprejme prednostno naročilo, se šteje, da je naročilo sprejeto pod pogoji, opisanimi v naročilu Komisije v smislu odstavka 1, naročilo pa je za podjetje pravno zavezujoče.

7.Če uradno obveščeno podjetje zavrne prednostno naročilo, se šteje, da je naročilo zavrnjeno. Ob ustreznem upoštevanju utemeljitev, na katere se sklicuje podjetje, lahko Komisija:

(a)sklene, da bo naročilo opustila;

(b)sprejme izvedbeni akt, s katerim zadevnemu podjetju naloži, da prednostno naročilo sprejme ali izvrši po pošteni in razumni ceni.

8.Komisija upošteva ugovore podjetja iz odstavka 7 in navede razloge, zaradi katerih bilo treba izvedbeni akt iz odstavka 7, točka (b), v skladu z načelom sorazmernosti in temeljnimi pravicami podjetja na podlagi Listine Unije o temeljnih pravicah sprejeti glede na okoliščine, opisane v odstavku 1.

9.Komisija v izvedbenem aktu iz odstavka 7, točka (b), navede pravno podlago za prednostno naročilo, določi rok za izvršitev naročila ter določi proizvod, specifikacije, količino in vse druge parametre, ki jih je treba upoštevati. Navede tudi kazni iz člena 55 za neizpolnjevanje obveznosti.

10.Če podjetje sprejme prednostno naročilo Komisije v skladu z odstavkom 6 ali če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 7, točka (b):

(a)se prednostno naročilo odda po pošteni in razumni ceni, pri čemer se ustrezno upoštevajo oportunitetni stroški gospodarskega subjekta pri izpolnjevanju prednostnih naročil glede na obstoječe pogodbene obveznosti;

(b)ima prednostno naročilo prednost pred katero koli izpolnitveno obveznostjo na podlagi zasebnega ali javnega prava, razen tistih, ki so neposredno povezane z vojaškimi naročili.

11.Vsako navzkrižje med prednostnim naročilom in ukrepom v okviru katerega koli drugega mehanizma prednostnega razvrščanja Unije reši Komisija na podlagi tehtanja javnega interesa.

12.Če se podjetje strinja z naročilom Komisije v skladu z odstavkom 6 ali če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu z odstavkom 7, točka (b), lahko podjetje od Komisije zahteva, da pregleda prednostno naročilo, če meni, da je to ustrezno utemeljeno iz enega od naslednjih razlogov:

(a)podjetje ne more izvršiti prednostnega naročila zaradi nezadostne zmožnosti proizvodnje ali proizvodne zmogljivosti, niti s prednostno obravnavo naročila;

(b)sprejetje naročila bi pomenilo nerazumno gospodarsko breme in bi podjetju povzročilo posebne težave.

13.Podjetje da na razpolago vse pomembne in utemeljene informacije, na podlagi katerih lahko Komisija oceni utemeljenost ugovorov.

14.Na podlagi preučitve razlogov in dokazov, ki jih je podalo podjetje, lahko Komisija po posvetovanju z državo članico, v kateri ima sedež, spremeni svoj izvedbeni akt, tako da zadevno podjetje delno ali v celoti oprosti obveznosti iz tega člena.

15.Ta člen ne posega v uporabo nacionalnih mehanizmov ali pobud z enakim učinkom.

16.Kadar za podjetje s sedežem v Uniji velja ukrep tretje države, ki vključuje prednostno naročilo, podjetje o tem uradno obvesti Komisijo. Komisija nato obvesti odbor o obstoju takih ukrepov.

17.Če podjetje sprejme ali mora sprejeti in prednostno obravnavati prednostno naročilo v skladu z odstavkom 6 ali 7(b), je zaščiteno pred kakršno koli pogodbeno ali nepogodbeno odgovornostjo v zvezi z izpolnitvijo prednostnih naročil. Odgovornost se izključi le v toliko, kolikor je bila kršitev pogodbenih obveznosti potrebna zaradi upoštevanja zahtevane prednostne razvrstitve.

18.Kadar gospodarski subjekt, potem ko je izrecno sprejel prednostna naročila, ki jih je zahtevala Komisija, ali je bil zavezan k temu, da jih sprejme, namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolni obveznosti prednostne obravnave navedenih naročil, se mu naložijo globe, določene v skladu s členom 54, razen če ima podjetje zadostne razloge za neizpolnjevanje obveznosti prednostne obravnave navedenih naročil.

19.Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim se določijo praktične in operativne ureditve za delovanje prednostnih naročil.

20.Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(3).

Oddelek 4

Z varnostjo povezano krizno stanje dobave

Člen 48

Sprožitev z varnostjo povezanega kriznega stanja dobave

1.Šteje se, da je do z varnostjo povezane krize pri dobavi prišlo, kadar:

(a)je prišlo do varnostne krize ali se šteje, da je prišlo do nje;

(b)se pojavijo resne motnje pri dobavi proizvodov ali resne ovire za trgovino z obrambnimi proizvodi v Uniji, ki povzročijo znatno pomanjkanje obrambnih proizvodov ali povezanih vmesnih proizvodov, surovin ali predelanih materialov.

2.Če pride do z varnostjo povezane krize pri dobavi ali če Komisija ali odbor za pripravljenost obrambne industrije na podlagi člena 43 ugotovi, da obstaja možnost z varnostjo povezane krize pri dobavi, Komisija ob podpori visokega predstavnika oceni, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena. Pri tej oceni upošteva morebitne pozitivne in negativne učinke in posledice z varnostjo povezanega kriznega stanja dobave na obrambne dobavne verige. Če ta ocena vsebuje konkretne in zanesljive dokaze, lahko Komisija Svetu predlaga, da sproži z varnostjo povezano krizno stanje dobave.

3.Svet lahko na predlog Komisije in s kvalificirano večino sprejme izvedbeni akt, s katerim sproži z varnostjo povezano krizno stanje dobave, če je to primerno za reševanje krize, pri čemer upošteva potrebo po zagotovitvi visoke ravni varnosti Unije, držav članic in državljanov Unije.

4.Svet v izvedbenem aktu o sprožitvi z varnostjo povezanega kriznega stanja dobave določi, kateri ukrepi iz členov 49 do 54 so primerni za krizo, pri čemer upošteva, da je treba zagotoviti visoko raven varnosti Unije, držav članic in državljanov Unije, in katere ukrepe je zato treba aktivirati.

5.Z varnostjo povezano krizno stanje dobave se sproži za največ dvanajst mesecev. Najpozneje tri tedne pred iztekom obdobja, za katero je bilo sproženo z varnostjo povezano krizno stanje dobave, Komisija ob podpori visokega predstavnika Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, ali bi bilo treba to obdobje podaljšati. V poročilu analizira zlasti varnostne razmere in gospodarske posledice varnostne krize v Uniji kot celoti in v državah članicah ter učinek ukrepov, ki so bili sproženi že prej na podlagi te uredbe.

6.Če se v oceni iz odstavka 4 ugotovi, da je podaljšanje obdobja, za katerega se sproži z varnostjo povezano krizno stanje dobave, ustrezno, lahko Komisija Svetu predlaga podaljšanje in natančno navede, katere ukrepe bi bilo ustrezno podaljšati. Podaljša se za obdobje do šest mesecev. Svet se lahko s kvalificirano večino večkrat odloči podaljšati obdobje, za katero je bilo sproženo z varnostjo povezano krizno stanje dobave, če je to primerno za reševanje krize, pri čemer upošteva potrebo po zagotovitvi visoke ravni varnosti Unije, držav članic in državljanov Unije.

7.Komisija lahko po posvetovanju z odborom za pripravljenost obrambne industrije Svetu predlaga, da sprejme izvedbeni akt, s katerim poleg ukrepov, ki jih je že sprožila, sproži dodatne ukrepe ali prekine sprožene ukrepe iz členov 49 do 54, če je to primerno za reševanje krize, pri čemer upošteva potrebo po zagotovitvi visoke ravni varnosti Unije, držav članic in državljanov Unije.

8.Ukrepi, sprejeti v skladu s členi 49 do 54, se po izteku obdobja, za katero je sproženo z varnostjo povezano krizno stanje dobave, prenehajo uporabljati.

Komisija pri pripravi in izvajanju ukrepov iz členov 49 do 54 po možnosti tesno sodeluje z odborom za pripravljenost obrambne industrije, ki ji pravočasno svetuje. Komisija o sprejetih ukrepih obvesti odbor za pripravljenost obrambne industrije.

9.Kadar se sproži z varnostjo povezano krizno stanje dobave lahko Komisija sprejme ukrepe iz členov 46 in 47 pod pogoji, določenimi v navedenih členih in v členu 45.

Člen 49

Zbiranje informacij

Kadar Svet sproži ta ukrep v skladu s členom 48(4), lahko Komisija sprejme ukrep iz člena 46 v zvezi z obrambnimi proizvodi v skladu s pogoji, določenimi v navedenem členu.

Člen 50

Prednostno obravnavanje obrambnih proizvodov (prednostne zahteve)

1.Kadar Svet aktivira ta ukrep v skladu s členom 48(4), lahko država članica, ki se zaradi pomanjkanja ali resnega tveganja pomanjkanja v krizi pomembnih proizvodov sooča z resnimi težavami pri oddaji naročila ali izvajanju pogodbe za dobavo obrambnih proizvodov ali bi se lahko soočila s takšnimi resnimi težavami, ki bi lahko ogrozile varnost Unije in njenih držav članic, Komisijo zaprosi, da od podjetja zahteva, da sprejme ali prednostno obravnava nekatera naročila v krizi pomembnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: prednostne zahteve). Te zahteve se lahko nanašajo le na obrambne proizvode.

2.Na prošnjo iz odstavka 1 lahko Komisija po posvetovanju z državo članico, v kateri ima zadevno podjetje sedež, in z njenim predhodnim soglasjem od slednjega zahteva, da sprejme prednostne zahteve. V zahtevi Komisije se izrecno navede, da lahko gospodarski subjekt zahtevo še vedno zavrne.

3.Če podjetje, na katero je naslovljena zahteva iz odstavka 1, izrecno sprejme zahtevo za prednostno obravnavo zahteve, Komisija po posvetovanju z državo članico sedeža zadevnega podjetja in z njenim predhodnim soglasjem sprejme izvedbeni akt, ki določa:

(a)pravno podlago za prednostne zahteve, ki jo mora podjetje izpolniti;

(b)v krizi pomembne proizvode, za katere velja prednostna zahteva, in količino, v kateri jih je treba dobaviti;

(c)roke, v katerih je treba izpolniti prednostno zahtevo;

(d)upravičence do prednostne zahteve in

(e)odpoved pogodbene odgovornosti pod pogoji iz odstavka 5.

4.Prednostne zahteve se oddajo po pošteni in razumni ceni, pri čemer se ustrezno upoštevajo oportunitetni stroški gospodarskega subjekta pri izpolnjevanju prednostnih zahtev glede na obstoječe pogodbene obveznosti. Prednostne zahteve imajo v skladu z zasebnim ali javnim pravom prednost pred vsemi predhodnimi zasebnimi ali javnimi pogodbenimi obveznostmi v zvezi s proizvodi, ki so predmet prednostne zahteve.

5.Gospodarski subjekt, na katerega se nanaša ta prednostna zahteva, ni odgovoren za kršitev pogodbenih obveznosti, ki jih ureja pravo države članice, če:

(a)je kršitev pogodbenih obveznosti nujno potrebna za zahtevano prednostno obravnavo,

(b)je bil upoštevan izvedbeni akt iz odstavka 3 in

(c)sprejetje prednostne zahteve ni bilo izključno namenjeno neupravičenemu izogibanju predhodne izpolnitvene obveznosti.

6.Če gospodarski subjekt, potem ko je izrecno sprejel prednostna naročila, ki jih je zahtevala Komisija, namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolni obveznosti prednostne obravnave navedenih naročil, se mu naložijo globe, določene v skladu s členom 55, razen če ima podjetje zadostne razloge za neizpolnjevanje obveznosti prednostne obravnave navedenih naročil.

7.Ta člen ne posega v uporabo nacionalnih mehanizmov ali pobud z enakim učinkom.

8.Kadar za podjetje s sedežem v Uniji velja ukrep tretje države, ki vključuje prednostno zahtevo, podjetje o tem uradno obvesti Komisijo. Komisija nato obvesti odbor o obstoju takih ukrepov.

9.Izvedbeni akt iz odstavka 3 se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(3).

Člen 51

Prenos obrambnih proizvodov znotraj EU

1.Kadar Svet sproži ta ukrep v skladu s členom 48(4) ter brez poseganja v Direktivo 2009/43/ES in posebne pravice držav članic na podlagi navedene direktive, države članice zagotovijo, da se vloge, povezane s prenosi znotraj EU, obravnavajo učinkovito in pravočasno. V ta namen vsi zadevni nacionalni organi zagotovijo, da obravnava vloge ni daljša od dveh delovnih dni.

2.Prenosov v krizi pomembnih proizvodov ni mogoče šteti za občutljive v smislu člena 4, odstavek 8, Direktive 2009/43/ES.

3.Države članice ne uvedejo omejitev za prenos obrambnih proizvodov, kot so opredeljeni v členu 2 Direktive 2009/43/ES, znotraj Unije. Kadar države članice uvedejo take omejitve iz varnostnih ali obrambnih razlogov, se to stori le, če so te omejitve:

(a)pregledne, tj. določene v javnih izjavah/dokumentih;

(b)ustrezno utemeljene, tj. navedeni morajo biti razlogi in povezava z varnostjo ali obrambo;

(c)sorazmerne, tj. ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno;

(d)ustrezne in specifične, tj. omejitev mora biti specifična za obrambni proizvod ali kategorijo obrambnih proizvodov;

(e)nediskriminatorne.

Člen 52

Podpora izrednim ukrepom na področju obrambnih inovacij

Kadar Svet aktivira ta ukrep v skladu s členom 48(4), se ukrepi na področju inovacij, povezani z eno od naslednjih dejavnosti, štejejo za upravičene v okviru Programa iz poglavja II:

(a)dejavnosti, katerih cilj je hitro prilagajanje in spreminjanje civilnih proizvodov za obrambne namene;

(b)dejavnosti, katerih cilj je bistveno skrajšati rok dobave obrambnih proizvodov;

(c)dejavnosti, katerih cilj je znatno poenostaviti tehnične specifikacije obrambnih proizvodov, da se omogoči njihova množična proizvodnja;

(d)dejavnosti, katerih cilj je znatno poenostaviti proizvodni postopek obrambnih proizvodov, da se omogoči njihova množična proizvodnja.

Člen 53

Certificiranje v z varnostjo povezanem kriznem stanju dobave

1.Kadar Svet aktivira ta ukrep v skladu s členom 48(4), države članice zagotovijo, da se upravni postopki v zvezi s certificiranjem in po potrebi tehničnimi prilagoditvami čim prej obdelajo v skladu z njihovimi veljavnimi nacionalnimi zakoni in predpisi.

2.Če tak status obstaja v nacionalnem pravu, se certificiranju v krizi pomembnih obrambnih proizvodov dodeli status največjega možnega nacionalnega pomena.

3.Če je ta ukrep aktiviran, se obrambni proizvodi, certificirani v državi članici, štejejo za certificirane v drugi državi članici, ne da bi bili predmet dodatnega nadzora.

4.Izvedbeni akt Sveta iz člena 48(3) lahko vsebuje natančnejše določbe o področju uporabe tega ukrepa.

5.Ta ukrep ne posega v bistvene varnostne interese držav članic.

Člen 54

Nacionalni hitri postopki izdaje dovoljenj

1.Kadar Svet aktivira ta ukrep v skladu s členom 48(4) in če tak status obstaja v nacionalnem pravu, se načrtovanju, gradnji in delovanju proizvodnih obratov za v krizi pomembne proizvode dodeli status največjega možnega nacionalnega pomena in se kot taki obravnavajo v postopkih izdaje dovoljenj, vključno s tistimi, ki se nanašajo na okoljsko presojo, in, če tako določa nacionalno pravo, pri prostorskem načrtovanju.

2.Zanesljiva dobava obrambnih proizvodov se lahko šteje kot nujni razlog prevladujočega javnega interesa v smislu člena 6(4) in člena 16(1)(c) Direktive 92/43/EGS ali prevladujočega javnega interesa v smislu člena 4(7) Direktive 2000/60. Zato se načrtovanje, gradnja in delovanje zadevnih proizvodnih obratov lahko šteje za prevladujoči javni interes, če so izpolnjeni preostali pogoji iz teh določb.

Oddelek 5

Kazni

Člen 55

Kazni

1.Komisija lahko z izvedbenim aktom podjetjem ali združenjem, vključno z njihovimi lastniki ali predstavniki, ki so naslovniki ukrepov za zbiranje informacij iz členov 46 in 48 ali za katere veljajo obveznosti, da Komisijo obvestijo o obveznosti do tretje države v skladu s členoma 47(16) in 50(8) ali da dajo prednost proizvodnji v krizi pomembnih proizvodov v skladu s členom 47 ali 49, kadar meni, da je to potrebno in sorazmerno, naloži:

(a)globe, ki ne presegajo 300 000 EUR, če podjetje v odgovor na zahtevo v skladu s členoma 46 in 48 namerno ali iz hude malomarnosti predloži nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali jih ne predloži v predpisanem roku;

(b)globe, ki ne presegajo 150 000 EUR, če podjetje namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolni obveznosti obveščanja Komisije o obveznosti do tretje države iz člena 47(16) in člena 50(8);

(c)periodične denarne kazni, ki ne presegajo 1,5 % povprečnega dnevnega prometa v predhodnem poslovnem letu za vsak delovni dan neskladnosti od datuma, določenega v sklepu, s katerim je bilo izdano prednostno naročilo, če namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolni obveznosti dajanja prednosti proizvodnji v krizi pomembnih proizvodov v skladu s členom 47. Če je zadevno podjetje MSP, naložene periodične denarne kazni ne presegajo 0,5 % povprečnega dnevnega prometa v predhodnem poslovnem letu;

(d)globe, ki ne presegajo 300 000 EUR, če podjetje namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolni obveznosti dajanja prednosti proizvodnji v krizi pomembnih proizvodov na podlagi člena 49.

2.Komisija pred sprejetjem sklepa na podlagi odstavka 1 tega člena zadevnim podjetjem in združenjem, vključno z njihovimi lastniki ali predstavniki, v skladu s členom 56 omogoči, da se izjavijo. Pri odločanju, ali so globe ali periodične denarne kazni potrebne in sorazmerne, upošteva vse ustrezno utemeljene razloge, ki jih v zvezi s tem predložijo.

3.Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(3).

4.Pri odmeri zneska globe ali periodične denarne kazni Komisija upošteva naravo, resnost in trajanje kršitve, tudi v primerih neizpolnjevanja obveznosti sprejetja in prednostne razvrstitve prednostnega naročila, kot je določeno v členu 47, ter ali so podjetja ali združenja, vključno z njihovimi lastniki ali predstavniki iz odstavka (1), delno izpolnila prednostno naročilo.

5.Globe so zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) finančne uredbe za Program in instrument za podporo Ukrajini.

Člen 56

Načelo kontradiktornosti pri naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni

1.Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu s členom 55 zagotovi, da imajo zadevna podjetja in združenja, vključno z njihovimi lastniki ali predstavniki, možnost, da predložijo pripombe o:

(a)predhodnih ugotovitvah Komisije, vključno z vsemi zadevami, v zvezi s katerimi je Komisija podala ugovore;

(b)ukrepih, ki bi jih Komisija morda nameravala sprejeti zaradi predhodnih ugotovitev na podlagi točke (a) tega odstavka.

2.Zadevna podjetja in združenja, vključno z njihovimi lastniki ali predstavniki, lahko predložijo svoje pripombe k predhodnim ugotovitvam Komisije v roku, ki ga določi Komisija v svojih predhodnih ugotovitvah in ki ne sme biti krajši od 14 delovnih dni.

3.Komisija globe ali periodične denarne kazni naloži le na podlagi ugovorov, o katerih so zadevna podjetja in združenja, vključno z njihovimi lastniki ali predstavniki, lahko podala pripombe.

4.Če je Komisija zadevna podjetja in združenja, vključno z njihovimi lastniki ali predstavniki, obvestila o svojih predhodnih ugotovitvah iz odstavka (1), na zahtevo omogoči dostop do spisa Komisije v skladu s pogoji dogovora o razkritju, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja njihovih poslovnih skrivnosti ali zaradi varovanja poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih informacij katere koli osebe. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij in interne dokumentacije Komisije ali organov držav članic. Pravica do vpogleda zlasti ne zajema korespondence med Komisijo in organi držav članic. Nič v tem odstavku ne preprečuje Komisiji, da razkrije in uporabi informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.

Poglavje V

Upravljanje, ocenjevanje in nadzor

Člen 57

Odbor za pripravljenost obrambne industrije

1.Ustanovi se odbor za pripravljenost obrambne industrije.

2.Splošna naloga odbora je pomagati Komisiji ter ji zagotavljati nasvete in priporočila v skladu s to uredbo, zlasti v skladu z njenim poglavjem IV [Zanesljivost dobave].

3.Odbor za pripravljenost obrambne industrije Komisiji pomaga pri izvajanju ukrepov iz poglavja II, in sicer pri opredelitvi prednostnih področij financiranja, pri čemer upošteva prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti.

4.Komisija vzdržuje reden pretok informacij do odbora za pripravljenost obrambne industrije o vseh načrtovanih ukrepih ali ukrepih, ki so bili sprejeti v zvezi s sprožitvijo kriznega stanja dobave ali z varnostjo povezanega kriznega stanja dobave. Komisija zagotovi potrebne informacije prek varnega informacijskega sistema.

5.Za namene kriznega stanja dobave iz člena 44 odbor za pripravljenost obrambne industrije pomaga Komisiji pri naslednjih nalogah:

(a)analiziranje v krizi pomembnih informacij, ki jih zberejo države članice ali Komisija;

(b)ocena, ali so izpolnjena merila za sprožitev ali prekinitev kriznega stanja dobave;

(c)zagotavljanje smernic za izvajanje ukrepov, izbranih za odziv na krizo pri dobavi na ravni Unije;

(d)izvajanje pregleda nacionalnih kriznih ukrepov;

(e)olajševanje izmenjav in deljenja informacij, tudi z drugimi v krizi pomembnimi organi na ravni Unije ter po potrebi tretjimi državami, pri čemer se posebna pozornosti nameni državam v razvoju, in mednarodnimi organizacijami.

6.Za namene z varnostjo povezanega kriznega stanja dobave iz člena 48 odbor za pripravljenost obrambne industrije pomaga Komisiji pri naslednjih nalogah:

(a)olajševanje usklajenega ukrepanja Komisije in držav članic;

(b)sprejemanje mnenj in smernic, vključno s posebnimi ukrepi za odzivanje, za države članice za zagotavljanje pravočasne razpoložljivosti in dobave v krizi pomembnih proizvodov;

(c)pomoč in zagotavljanje smernic za sprožitev ukrepov iz členov 49 do 54;

(d)zagotavljanje foruma za usklajevanje ukrepov Sveta, Komisije in drugih ustreznih organov Unije.

7.Odbor za pripravljenost obrambne industrije sestavljajo predstavniki Komisije, visokega predstavnika in vodje Evropske obrambne agencije, držav članic in pridruženih držav. Vsaka država članica ali pridružena država imenuje enega predstavnika in enega nadomestnega predstavnika. Odboru predseduje Komisija za namene nalog, določenih v tej uredbi. Sekretariat odbora za pripravljenost obrambne industrije oblikuje Komisija.

8.Odbor za pripravljenost obrambne industrije se sestane, kadar je to potrebno zaradi razmer, na zahtevo Komisije, države članice ali pridružene države. Svoj poslovnik sprejme na podlagi predloga Komisije.

9.Odbor za pripravljenost obrambne industrije lahko na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo izda mnenja. Odbor za pripravljenost obrambne industrije si prizadeva najti rešitve, ki bodo deležne najširše možne podpore.

10.Odbor za pripravljenost obrambne industrije vsaj enkrat letno povabi predstavnike nacionalnih obrambnih industrijskih združenj in izbrane predstavnike industrije, pri čemer upošteva, da je treba zagotoviti uravnoteženo geografsko zastopanost (strukturiran dialog z obrambno industrijo). Če je aktivirano krizno stanje dobave iz člena 44 ali z varnostjo povezano krizno stanje dobave iz člena 48, odbor za pripravljenost obrambne industrije povabi predstavnike industrije na visoki ravni, da se sestanejo v posebni sestavi, da bi razpravljali o vprašanjih, povezanih z v krizi pomembnimi proizvodi.

11.Odbor za pripravljenost obrambne industrije na ustrezne sestanke odbora kot opazovalce povabi predstavnike drugih v krizi pomembnih organov na ravni Unije.

12.Odbor za pripravljenost obrambne industrije po potrebi in zlasti zaradi ukrepov za okrepitev ukrajinske DTIB v skladu s svojim poslovnikom ter ob ustreznem upoštevanju varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic povabi predstavnika Ukrajine, da se udeleži sestankov kot opazovalec.

13.Komisija zagotovi preglednost in članom odbora zagotovi enak dostop do informacij, da bi se pri postopku odločanja upoštevale razmere vseh držav članic in njihove potrebe.

14.Komisija lahko na lastno pobudo ali na predlog odbora za pripravljenost obrambne industrije na ad hoc podlagi ustanovi delovne skupine za podporo odboru za pripravljenost obrambne industrije pri njegovem delu za preučitev posebnih vprašanj na podlagi nalog iz odstavka 1. Države članice imenujejo strokovnjake v delovne skupine.

15.Komisija ustanovi delovno skupino za pravne, regulativne in upravne ovire. Cilji te delovne skupine so:

(a)opredeliti obstoječe ali morebitne pravne, regulativne in upravne ovire na mednarodni ravni, ravni EU in nacionalni ravni za doseganje ciljev iz člena 4;

(b)opredeliti možne rešitve in/ali blažilne ukrepe za ugotovljene ovire.

Člen 58

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.EDA je pozvana, da kot opazovalka predstavi svoja stališča in zagotovi strokovno znanje odboru. Za pomoč pri delu v odboru se zaprosi tudi ESZD.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 59

Okvirni sporazum EU-UA

1.Komisija z Ukrajino sklene okvirni sporazum za izvajanje ukrepov iz te uredbe, ki zadevajo Ukrajino ali pravne subjekte s sedežem v Ukrajini, ki prejemajo sredstva Unije.

2.Okvirni sporazum, sklenjen z Ukrajino kot celoto, ter pogodbe in sporazumi, podpisani s pravnimi subjekti s sedežem v Ukrajini, ki prejemajo sredstva Unije, zagotavljajo, da se lahko izpolnijo obveznosti iz člena 129 finančne uredbe.

3.Okvirni sporazum določa obveznosti ukrajinskih organov in teles, ki so jim zaupane naloge izvrševanja proračuna, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi in upravnimi, da se spoštujejo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije, zagotovi prepoznavnost delovanja Unije pri upravljanju sredstev Unije, izpolnijo ustrezne obveznosti glede nadzora in revizije ter prevzamejo iz tega izhajajoče odgovornosti ter zaščitijo finančni interesi Unije, zlasti s podrobnimi izvedbenimi določbami o:

(a)dejavnostih v zvezi s kontrolo, nadzorom, spremljanjem, ocenjevanjem, poročanjem in revizijo financiranja Unije v okviru Programa ter o preiskavah, ukrepih za boj proti goljufijam in sodelovanju;

(b)pravilih o davkih, carinah in dajatvah v skladu s členom 27(9) in (10) Uredbe (EU) 2021/947;

(c)pravici Komisije, da spremlja dejavnosti v okviru te uredbe, ki jih izvajajo pravni subjekti s sedežem v Ukrajini, v celotnem projektnem ciklu, vključno z dejavnostmi za sodelovanje pri ukrepih v zvezi s skupnimi javnimi naročili, da v takih dejavnostih po potrebi sodeluje kot opazovalka ter daje priporočila za izboljšanje teh dejavnosti, in zavezanost ukrajinskih organov, da si bodo po najboljših močeh prizadevali za izvajanje teh priporočil Komisije in da bodo o tem izvajanju poročali;

(d)obveznostih iz člena 64(2), vključno z natančnimi pravili in časovnim okvirom za zbiranje podatkov s strani Ukrajine ter dostopom Komisije in urada OLAF;

(e)ohranjanju varnostnih interesov, vključno s stopnjo varovanja tajnih podatkov in zaupnosti, ki je enakovredna tisti iz členov 59 in 60;

(f)obdelavi in varstvu osebnih podatkov.

4.Sredstva se Ukrajini dodelijo šele po začetku veljavnosti okvirnega sporazuma in potem, ko so pogodbenice izvedle ukrepe, potrebne za izvajanje zahtev, ki jih določa.

Člen 60

Uporaba pravil o tajnih podatkih

1.Za tvorjenje tajnih novih informacij, pridobljenih pri izvajanju upravičenih ukrepov iz člena 11, so odgovorne sodelujoče države članice, ki bodo vzpostavile veljavni varnostni okvir v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo.

2.Tak varnostni okvir ne posega v možnost Komisije, da dostopa do potrebnih podatkov za izvajanje ukrepa.

3.Komisija varuje tajne podatke, prejete v skladu z varnostnimi pravili iz Sklepa (EU, Euratom) 2015/444 in Sklepa 2013/488/EU.

4.Ustrezen varnostni okvir za ukrep mora biti vzpostavljen najpozneje pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih ali pogodbe. Ustrezni dokumenti so sestavni del sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

5.Komisija da na voljo odobrene in akreditirane obstoječe sisteme za lažjo izmenjavo tajnih podatkov med Komisijo, visokim predstavnikom/vodjo Evropske obrambne agencije, državami članicami in pridruženimi državami ter po potrebi s prosilci in prejemniki.

Člen 61

Zaupnost in obdelava podatkov

1.Podatki, prejeti na podlagi uporabe te uredbe, se uporabijo le za namen, za katerega so bili zahtevani.

2.Države članice, Komisija in visoki predstavnik/vodja Evropske obrambne agencije zagotovijo varstvo poslovnih skrivnosti ter drugih občutljivih in tajnih podatkov, pridobljenih in ustvarjenih z uporabo te uredbe, v skladu s pravom Unije in zadevnim mednarodnim pravom.

3.Države članice, Komisija in visoki predstavnik/vodja Evropske obrambne agencije zagotovijo, da se stopnja tajnosti tajnih podatkov, ki se predložijo ali izmenjajo na podlagi te uredbe, ne zniža ali prekliče brez predhodnega pisnega soglasja ustvarjalca tajnega podatka.

4.Komisija nobenih podatkov ne posreduje tako, da bi bilo mogoče ugotoviti identiteto subjekta, če bi lahko posredovanje podatkov povzročilo temu subjektu poslovno škodo ali škodovalo njegovemu ugledu ali razkrilo poslovne skrivnosti.

5.Komisija z informacijami, ki vsebujejo kakršne koli podatke subjekta ali poslovne skrivnosti, ravna na način, ki ni manj strog od ravnanja z občutljivimi netajnimi podatki, vključno z uporabo načela „potrebe po seznanitvi“ ter ravnanjem in izmenjavo v ustreznih šifriranih okoljih.

Člen 62

Varstvo osebnih podatkov

1.Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) in Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) ali v obveznosti Komisije in, kadar je ustrezno, drugih institucij, organov, uradov in agencij Unije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

2.Osebni podatki se ne obdelujejo ali posredujejo, razen kadar je nujno potrebno za namene te uredbe. V takih primerih se ustrezno uporabljata uredbi (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

3.Kadar obdelava osebnih podatkov ni nujno potrebna za izvajanje mehanizmov iz te uredbe, se osebni podatki anonimizirajo, tako da posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni mogoče identificirati.

Člen 63

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno z osebami ali subjekti, ki jih niso pooblastile institucije, organi, uradi ali agencije Unije, so osnova za splošno zagotovilo na podlagi člena 127 finančne uredbe. Računsko sodišče preveri računovodske izkaze vseh prihodkov in odhodkov Unije v skladu s členom 287 PDEU.

Člen 64

Zaščita finančnih interesov Unije

1.Kadar pridružena država sodeluje v Programu po odločitvi, sprejeti na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. V primeru OLAF take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013.

2.Sporazum iz člena 59 določa obveznosti Ukrajine, da:

(a)sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, navzkrižij interesov in nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, preprečijo dvojno financiranje in sprožijo sodne postopke za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev;

(b)redno preverja, ali je bilo zagotovljeno financiranje uporabljeno v skladu z veljavnimi pravili, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije, navzkrižij interesov in nepravilnosti;

(c)zahtevku za plačilo v okviru Programa priloži izjavo, da so bila sredstva porabljena v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in za predvideni namen ter ustrezno upravljana, zlasti v skladu z ukrajinskimi pravili, dopolnjenimi z mednarodnimi standardi, o preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju nepravilnosti, goljufij, korupcije in navzkrižij interesov;

(d)izrecno pooblasti Komisijo, OLAF, Računsko sodišče in po potrebi EJT za uveljavljanje njihovih pravic, kot so določene v členu 129(1) finančne uredbe, ob uporabi načela sorazmernosti.

Člen 65

Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1.Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor sredstev ter zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Programom, ukrepi, izvedenimi na podlagi Programa, in doseženimi rezultati.

3.Finančna sredstva, dodeljena Programu, prispevajo h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji iz člena 4.

4.Finančna sredstva, dodeljena Programu, se lahko uporabijo za organizacijo dejavnosti razširjanja, prireditev za povezovanje in dejavnosti ozaveščanja, ki so zlasti namenjene odpiranju dobavnih verig za spodbujanje čezmejne udeležbe MSP.

Člen 66

Ocena

1.Komisija do 30. junija 2027 pripravi poročilo o oceni izvajanja ukrepov iz te uredbe in njihovih rezultatov ter možnosti za podaljšanje njihove uporabe in za zagotovitev njihovega financiranja, zlasti glede na spreminjanje varnostnih razmer in vsa obstoječa tveganja v zvezi z dobavo obrambnih proizvodov. Poročilo o oceni temelji na posvetovanjih z državami članicami in ključnimi deležniki.

2.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo skupaj z morebitnim zadevnimi zakonodajnimi predlogi.

Člen 67

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 11  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

–    od leta 2025 do 31. decembra 2027,

–    finančne posledice med letoma 2025 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2026 in 2033 za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 12   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Vir financiranja odobritev v okviru novega programa za evropsko obrambno industrijo

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga 5 k Sklepu Komisije o notranjih pravilih za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropske unije za Komisijo), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

13 je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po delovnih mestih iz kadrovskega načrta se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–☑    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☑    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Okvir za prihodnje varnostne zaveze EU do Ukrajine, ki ga je Svet potrdil 27. novembra 2023.

(2)    UL C , , str. .

(3)    UL C , , str. .

(4)    Uredba (EU) 2023/2418 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA) (UL L, 2023/2418, 26.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2418/oj).

(5)    Uredba (EU) 2023/1525 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 2023 o podpori proizvodnji streliva (ASAP) (UL L 185, 24.7.2023, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1525/oj).

(6)    Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(7)    Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/523/oj).

(8)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(9)    Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(10)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(11)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(12)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(13)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(14)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(15)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(16)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(17)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(18)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.