EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.3.2024

COM(2024) 109 final

Priporočilo

SKLEP SVETA

o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko San Marino o več vidikih na področju upravljanja meja

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Ozadje

Komisija s tem priporočilom priporoča, da Svet (i) pooblasti Komisijo kot pogajalko o sporazumu za začetek in vodenje pogajanj o sporazumu med Unijo in Republiko San Marino, (ii) določi smernice za pogajalko in (iii) imenuje poseben odbor, v posvetovanju s katerim je treba voditi pogajanja.

Republika San Marino je neodvisna suverena država, ki ima zaradi svoje geografske lege ter majhnosti ozemlja in števila prebivalcev posebne odnose s sosednjo državo članico Italijo. San Marino je neobalna država, obkrožena z ozemljem Italije. Na ozemlju San Marina ni mednarodnih letališč. V nekaterih izjemnih okoliščinah je na voljo storitev reševalnega helikopterja za hudo bolne ali poškodovane osebe, ki povezuje bolnišnico v San Marinu z glavnimi bolnišnicami v italijanski deželi Emilija – Romanja. San Marino ima letališče, ki omogoča pristanek in vzlet ultralahkih in lahkih rekreacijskih letal. Ta letala prihajajo večinoma iz Italije. Zelo majhen odstotek jih prihaja iz držav zunaj schengenskega območja, vendar pred pristankom v San Marinu običajno opravijo enega ali več postankov v Italiji, kjer se izvajajo mejne kontrole. Zato morajo državljani tretjih držav do San Marina potovati prek schengenskega območja, pri čemer ena od schengenskih držav opravi mejno kontrolo, in morajo izpolnjevati obveznosti za vstop na schengensko območje v skladu s schengenskim pravnim redom. Ta posebni geografski položaj in poseben odnos države z Italijo še iz časa pred ustanovitvijo Unije sta razloga za dejansko odsotnost sistematičnih mejnih kontrol med Italijo in San Marinom, ki se običajno zahtevajo na zunanjih mejah schengenskih držav 1 . San Marino trenutno tudi ne izdaja vizumov državljanom tretjih držav, saj morajo potniki, za katere velja vizumska obveznost, na poti v San Marino prečkati Italijo, zato morajo pri pristojnih italijanskih organih zaprositi za schengenski vizum.

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Cilj priporočila je zagotoviti ustrezno pravno podlago za dejansko odsotnost kontrol na zunanji meji med Italijo in San Marinom ter kot izravnalni ukrep vključiti pravila o dovoljenjih za prebivanje.

Prilagoditve bodo potrebne tudi zaradi bližajočih se sprememb schengenskega pravnega reda, zlasti prihodnjega začetka delovanja novih informacijskih sistemov EU, vključno s sistemom vstopa/izstopa (SVI) 2 in Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 3 . Dovoljenja za prebivanje, ki jih San Marino izdaja državljanom tretjih držav, imetnikom trenutno ne omogočajo prostega potovanja po schengenskem območju. Medtem ko so državljani San Marina izvzeti iz obveznosti registracije v SVI in ETIAS 4 , bodo državljani tretjih držav z dovoljenjem za prebivanje v San Marinu, ki prečkajo države članice, da bi vstopili v kraj prebivanja v San Marinu, običajno evidentirani v SVI ob vstopu na schengensko območje (običajno v Italiji). Ker ob njihovem vstopu v San Marino v SVI ne bi bilo evidentirano, da so zapustili schengensko območje, bi bili v SVI samodejno evidentirani kot osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, če njihova prisotnost presega dovoljeno trajanje bivanja na schengenskem območju. Prekoračitev obdobja dovoljenega bivanja bi nato negativno vplivala na te dobroverne državljane tretjih držav, zlasti pri obravnavi njihovih vlog za schengenski vizum, potovalno odobritev ETIAS, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje.

Poleg tega je cilj priporočila odpraviti sedanjo vrzel z dogovorom o pravilih, na podlagi katerih San Marino izdaja dovoljenja za prebivanje državljanom tretjih držav. Trenutno države članice ne preverjajo dovoljenj za prebivanje, izdanih državljanom tretjih držav, medtem ko lahko njihovi imetniki dejansko dostopajo do schengenskega območja in se po njem prosto gibajo brez veljavnega schengenskega vizuma ali potovalne odobritve ETIAS.

Cilj tega sporazuma bi bil odpraviti mejne kontrole oseb in na celotnem schengenskem območju priznati dovoljenja za prebivanje, ki jih San Marino izda državljanom tretjih držav.

V sporazum bi zato moralo biti vključeno, da kadar namerava državljan tretje države prispeti neposredno v San Marino, San Marino zagotovi, da se zanj najprej opravi mejna kontrola, ki jo opravi Italija.

Izvzetje teh državljanov iz obveznosti registracije v SVI bi preprečilo, da bi bili dobroverni državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za prebivanje v San Marinu, v SVI registrirani kot osebe, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja. Državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za prebivanje v San Marinu, bi imeli v skladu z ustreznimi določbami prava Unije brezvizumski dostop do schengenskega območja za največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju ter bi bili izvzeti iz obveznosti registracije v SVI in obveznosti posedovanja vizuma ali potovalne odobritve ETIAS za vstop na schengensko območje in bivanje na njem.

Da bi imela dovoljenja za prebivanje, ki jih izda ali podaljša San Marino, učinek na celotnem schengenskem območju, je bistveno, da se zagotovi visoka raven varnosti schengenskega območja. Zato bi sporazum določal, da se San Marino zaveže, da bo izdajo, podaljševanje ali razveljavitev dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav pogojeval z varnostno oceno, ki jo opravi Italija. Italija bi izvedla zavezujočo varnostno oceno, preden lahko San Marino izda ali podaljša navedena dovoljenja za prebivanje, zlasti preverjanja v ustreznih podatkovnih zbirkah EU ter nacionalnih in mednarodnih podatkovnih zbirkah, vključno s preverjanji za zagotavljanje spoštovanja in učinkovitosti omejevalnih ukrepov EU. Po pozitivnem mnenju, izdanem v predvidenem roku, bi San Marino izdal ali podaljšal dovoljenje za prebivanje v enotni obliki, določeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav 5 , Italija pa bi izvedla vse potrebne postopke v Vizumskem informacijskem sistemu 6 . Če bi Italija izdala negativno mnenje, bi San Marino zavrnil ali umaknil vlogo za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje. Italija bi morala uradno obvestiti Komisijo o dovoljenjih za prebivanje, ki jih San Marino izda državljanom tretjih držav, v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah (člen 39), da bi jim zagotovila učinek na celotnem schengenskem območju.

Predvideni sporazum bi moral vsebovati pravila, ki določajo, da se dovoljenja za prebivanje, ki jih je San Marino ob začetku veljavnosti sporazuma že izdal državljanom tretjih držav, nadomestijo z dovoljenji za prebivanje, izdanimi v skladu s sporazumom, v dveh letih od začetka njegove veljavnosti. Sporazum bi moral določati, da se o obstoječih dovoljenjih za prebivanje, ki jih je San Marino izdal državljanom tretjih držav, uradno obvesti Italijo, da zadevna država opravi preverjanje v ustreznih podatkovnih zbirkah in po potrebi od San Marina zahteva, da ta dovoljenja razveljavi zaradi javnega reda ali notranje varnosti.

Predvideni sporazum bi moral določati ocenjevalni mehanizem. Sporazum bi moral tudi opredeliti načine sodelovanja med Italijo in San Marinom pri izdaji ali podaljšanju dovoljenj za prebivanje ter pravila o pritožbah zoper odločitve, ki jih San Marino sprejme na podlagi negativnega mnenja Italije.

Poleg tega bi moral predvideni sporazum določati, da je pridobitev in ohranitev pravice do prebivanja v San Marinu pogojena z dejansko povezavo s San Marinom, ki se ugotavlja na podlagi dejanske in redne fizične prisotnosti v ustreznem časovnem obdobju ter drugih objektivnih in preverljivih meril, ki izključujejo naložbe v gospodarstvo ali nepremičnine v San Marinu ali vnaprej določena finančna plačila organom San Marina.

Predvideni sporazum bi moral določati pravila o izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona San Marina in Italije, vključno z informacijami o kazenskih evidencah ter informacijami o iskanih in pogrešanih osebah in predmetih, tako na zahtevo kot na lastno pobudo, kadar je to pomembno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje kaznivih dejanj v San Marinu ali Italiji, ter ukrepe za preprečevanje groženj za javno varnost in zaščito pred njimi.

Poleg tega bi moral predvideni sporazum za zagotovitev visoke ravni varnosti in zaupanja vsebovati pravila, ki bi omogočala čezmejno operativno sodelovanje, kot so možnost čezmejnega nadzora, čezmejnega zasledovanja osumljencev kaznivih dejanj, organizacije skupnih patrulj in drugih skupnih operacij. Obstajati bi morala tudi pravila, ki bi omogočala izvajanje okrepljenih policijskih kontrol na območjih blizu kopenske meje med schengenskim območjem in ozemljem San Marina za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter migracij.

V zvezi z osebami, za katere se napačno domneva, da so na turističnem obisku prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, in so evidentirane v SVI, tj. državljani tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost ali so iz nje izvzeti in ki so bili ob vstopu na schengensko območje evidentirani v SVI, katerih bivanje na ozemlju San Marina se samodejno šteje kot bivanje na schengenskem območju zaradi odsotnosti mejne kontrole, bi moral predvideni sporazum določati, da se bo z izjemo oseb s prebivališčem v San Marinu čas, preživet v San Marinu, za namene izračuna dovoljenega bivanja štel kot čas, preživet na schengenskem območju.

Poleg tega bi moral predvideni sporazum določati tudi, da bi bilo treba v primeru, da bi San Marino v prihodnosti izdajal vizume za kratkoročno ali dolgoročno bivanje državljanom tretjih držav, sporazum ustrezno spremeniti.

Predvideni sporazum bi moral določati mehanizem, s katerim bi se prihodnji zadevni razvoj prava Unije po potrebi odražal v prilagoditvah sporazuma. Predvideni sporazum bi moral vključevati tudi določbo, na podlagi katere lahko Unija sporazum odpove, če se prilagoditev ne opravi.

Razmerje do obstoječih ali prihodnjih sporazumov Unije 

EU in San Marino sta decembra 2023 zaključila pogajanja o pridružitvenem sporazumu, na podlagi katerega bo San Marino za državljane Unije in njihove družinske člane, vključno z državljani tretjih držav, uporabljal Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta 7 . Vendar vprašanja, ki bi morda lahko spadala v to priporočilo, ne spadajo v okvir pogajanj o pridružitvenem sporazumu.  

Sklenitev pridružitvenega sporazuma je zdaj predmet notranjih postopkov obeh pogodbenic. Ko bo pridružitveni sporazum sklenjen in bo začel veljati, bi bili državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES, in ki imajo dovoljenje za prebivanje v skladu z Direktivo 2004/38/ES, ki ga je izdal San Marino, izvzeti iz obveznosti registracije v SVI 8 in ETIAS 9 ter iz zahteve po vizumu 10 . Zato se določbe uredbe o SVI glede izračuna trajanja dovoljenega bivanja in izdajanja opozoril državam članicam, ko se dovoljeno bivanje izteče, ne bi uporabljale za državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, in nimajo dovoljenja za prebivanje v skladu z Direktivo 2004/38/ES. Podobno bi družinski člani državljanov San Marina, za katere bi se uporabljala Direktiva 2004/38/ES, spadali na področje uporabe ustreznega pravnega reda EU, ki se nanaša na družinske člane državljana tretje države, ki ima na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije.

Glede na navedeno po začetku veljavnosti pridružitvenega sporazuma za družinske člane državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ne bi smele veljati določbe predvidenega sporazuma, ki se uporabljajo za izdajo dovoljenj za prebivanje s strani San Marina državljanom tretjih držav. 

Če pa bi sporazum, predviden v tem priporočilu, začel veljati prej kot pridružitveni sporazum, bi se predvideni sporazum uporabljal za družinske člane državljana Unije, ki so državljani tretjih držav, do začetka uporabe pridružitvenega sporazuma. 

2.PRAVNA PODLAGA IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga za to priporočilo je člen 218(3) in (4) PDEU.

Dokončna materialna pravna podlaga za podpis in sklenitev novega sporazuma se bo lahko določila šele ob koncu pogajanj in bo odvisna od njegove vsebine.

Unija je pristojna za sklenitev tega mednarodnega sporazuma s San Marinom o vidikih upravljanja meja, zajetih v tem priporočilu, vključno z zagotovitvijo učinka dovoljenj za prebivanje, ki jih San Marino izda državljanom tretjih držav, na celotnem schengenskem območju.

Ta predvideni sporazum je potreben za rešitev težav zaradi napačne domneve prekoračitve obdobja dovoljenega bivanja in za odpravo ugotovljenih varnostnih vrzeli. Predvideni sporazum ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zadevnih ciljev, saj jih države članice ne morejo doseči same.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Ker je to nov sporazum, ni bilo mogoče izvesti ocene ali preverjanja primernosti obstoječih aktov. Za pogajanja o tem sporazumu ni potrebna ocena učinka.

4.NAČRTI ZA IZVEDBO TER UREDITEV SPREMLJANJA, OCENJEVANJA IN POROČANJA

Komisija bo zagotovila ustrezno spremljanje izvajanja sporazuma. 

Priporočilo

SKLEP SVETA

o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko San Marino o več vidikih na področju upravljanja meja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,  

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije, 

ob upoštevanju naslednjega: 

(1)Sporazum se šteje za potrebnega, da se zagotovi pravna podlaga za odsotnost nadzora meje med Italijo in San Marinom.

(2)Zdi se, da bi bila sklenitev takega sporazuma koristna zaradi geografske bližine San Marina in njegove gospodarske soodvisnosti z Unijo.

(3)Zagotoviti je treba pravično obravnavo državljanov tretjih držav, ki imajo dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdal San Marino, na zunanjih mejah Unije.

(4)San Marino mora pri izdajanju takih dovoljenj za prebivanje upoštevati zavezujoče mnenje, ki ga izda Italija na podlagi svoje varnostne ocene.

(5)Sporazum bi moral omogočiti sklenitev izvedbenih upravnih dogovorov operativne narave med Italijo in San Marinom o zadevah, ki jih zajema ta sporazum, pod pogojem, da so njihove določbe združljive z določbami sporazuma in pravom Unije.

(6)Zato bi bilo treba začeti pogajanja za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo na eni strani in San Marinom na drugi strani. Komisijo bi bilo treba imenovati za pogajalko Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija je pooblaščena, da se v imenu Unije pogaja o sporazumu z Republiko San Marino o več vidikih na področju upravljanja meja. 

Člen 2

Pogajalske smernice so določene v Prilogi.

Člen 3

Pogajanja potekajo v posvetovanju s/z [ime posebnega odbora vstavi Svet].

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Komisijo. 

V Bruslju,

(1)    Glej tudi konvencijo Convenzione di amicizia e di buon vicinato tra l'Italia e San Marino del 31 marzo 1939, podpisano v Rimu 31. marca 1939, in njene spremembe.

(2)    Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20), člen 2(3), točka (f) (uredba o SVI).

(3)    Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1), člen 2(2), točka (d) (uredba o ETIAS).

(4)    Na podlagi člena 2(3), točka (f), uredbe o SVI in člena 2(2), točka (g), uredbe o ETIAS.

(5)    Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1).

(6)    Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi informacij med državami članicami o vizumih za kratkoročno bivanje, vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(7)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(8)    Člen 2(1), točka (b), uredbe o SVI.

(9)    Člen 2(2), točka (b), uredbe o ETIAS.

(10)    Člen 5(2) Direktive 2004/38/ES.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.3.2024

COM(2024) 109 final

PRILOGA

k

Priporočilu za sklep Sveta

o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko San Marino o več vidikih na področju upravljanja meja

PRILOGA

SMERNICE ZA POGAJANJA O SPORAZUMU MED

Evropsko unijo in Republiko San Marino o več vidikih na področju upravljanja meja

I. Namen in področje uporabe sporazuma

1.Namen sporazuma je (i) zagotoviti ustrezno pravno podlago za odsotnost nadzora meje med Italijo in San Marinom; (ii) vzpostaviti pravne rešitve v zvezi s posledicami prihodnjega začetka delovanja novih informacijskih sistemov EU, vključno s sistemom vstopa/izstopa (SVI) 1 in Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 2 , glede na poseben geografski položaj San Marina ter njegov poseben odnos z Italijo; (iii) izboljšati varnost in zaupanje glede dovoljenj za prebivanje, ki jih San Marino izda državljanom tretjih držav.

2.Področje uporabe sporazuma zajema pravila v zvezi z upravljanjem meja med Italijo in San Marinom za namen, opisan v odstavku 1 te priloge, ter s tem povezane in potrebne zaščitne ukrepe.

II. Vsebina sporazuma

Splošna načela

3.Predvideni sporazum med Unijo in San Marinom ne bi smel posegati v vprašanja suverenosti in pristojnosti.

4.O predvidenem sporazumu med Unijo in San Marinom bi se bilo treba pogajati ob polnem spoštovanju ozemeljske celovitosti njenih držav članic, kot jo zagotavlja člen 4(2) Pogodbe o Evropski uniji.

5.Sporazum ne bi smel preprečevati sklenitve izvedbenih upravnih dogovorov operativne narave med Italijo in San Marinom o zadevah, ki jih zajema ta sporazum, kolikor so njihove določbe združljive z določbami sporazuma in pravom Unije.

Temelji sodelovanja

6.Spoštovanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokratičnih načel, pravne države, vključno z nadaljnjo zavezanostjo San Marina, da bo spoštoval Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP), bi morali biti bistveni elementi predvidenega odnosa.

7.Glede na pomen pretoka podatkov bi moral sporazum potrditi zavezanost pogodbenic k zagotavljanju visoke ravni varstva osebnih podatkov ter na dinamični uskladitveni podlagi v celoti spoštovati pravila Unije o varstvu osebnih podatkov, vključno z Uredbo (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter Direktivo (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov, pa tudi z razlago teh pravil s strani Evropskega odbora za varstvo podatkov in Sodišča Evropske unije in njunim nadzorom nad njimi.

Pretok oseb

8.V skladu s sporazumom bi morali pogodbenici zagotoviti, da njuna zakonodaja omogoča prehajanje med schengenskim območjem in San Marinom brez kontrole na mejnem prehodu in zagotovitev učinka dovoljenj za prebivanje, ki jih San Marino izda državljanom tretjih držav, na celotnem schengenskem območju. Sporazum ne bi smel določati sodelovanja San Marina v schengenskem pravnem redu ali njegove pridružitve k njegovemu izvajanju, uporabi in razvoju. Organi San Marina ne bi smeli imeti dostopa do podatkovnih zbirk, ki so v skladu s pravom Unije pridržane za države članice ali države, ki so se pridružile schengenskemu ali dublinskemu pravnemu redu.

9.V sporazumu bi moralo biti določeno, da kadar namerava državljan tretje države prispeti neposredno v San Marino, San Marino zagotovi, da se zanj najprej opravi mejna kontrola, ki jo opravi Italija.

10.Sporazum bi moral določati, da imajo državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v San Marinu, brezvizumski dostop do schengenskega območja za obdobje do 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju v skladu z ustreznimi določbami prava Unije in bodo izvzeti iz zahtev iz uredb o SVI in ETIAS. Državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, bi morali biti upravičeni do enakovrednih olajšav v San Marinu.

11.Kot pogoj za odpravo pravne obveznosti izvajanja mejne kontrole oseb pri prehodu meje med ozemljem San Marina in schengenskim območjem so potrebni celoviti zaščitni ukrepi za ohranitev varnosti in celovitosti schengenskega območja.

12.Kar zadeva zaščitne ukrepe:

[Dovoljenja za prebivanje]

(a)Sporazum bi moral določati, da je pridobitev in ohranitev pravice do prebivanja v San Marinu pogojena z dejansko povezavo s San Marinom, ki se ugotavlja na podlagi dejanske in redne fizične prisotnosti v ustreznem časovnem obdobju ter drugih objektivnih in preverljivih meril, ki izključujejo naložbe v gospodarstvo in nepremičnine v San Marinu ali vnaprej določena finančna plačila organom San Marina.

(b)Sporazum bi moral določati, da se San Marino zaveže k izdajanju ali podaljševanju dovoljenj za prebivanje državljanom tretjih držav le na podlagi pozitivnega mnenja Italije, izdanega v predvidenem roku. Italija bi bila pristojna za izdajo zavezujočega mnenja na podlagi svoje varnostne ocene, zlasti na podlagi preverjanj v nacionalnih podatkovnih zbirkah ali podatkovnih zbirkah Unije, ki vključujejo omejevalne ukrepe EU, pred izdajo ali podaljšanjem dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, ki velja za San Marino, na zahtevo organov San Marina za osebe, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje v skladu z zakonodajo, ki se uporablja na ozemlju San Marina, in pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz točke (a) tega odstavka. Sporazum bi moral določati, da se dovoljenja za prebivanje državljanom tretjih držav izdajo v enotni obliki in so jasno označena kot veljavna za San Marino ter da bi morala Italija o njih uradno obvestiti Komisijo v skladu s členom 39 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja 3 .

(c)Sporazum bi moral določati, da San Marino razveljavi dovoljenja za prebivanje, izdana državljanom tretjih držav, na zahtevo Italije na podlagi varnostne ocene, ki jo opravi Italija, zlasti preverjanj v nacionalnih podatkovnih zbirkah ali podatkovnih zbirkah Unije, ki vključujejo omejevalne ukrepe EU. San Marino bi moral o tem nemudoma obvestiti Italijo.

(d)Če San Marino na lastno pobudo razveljavi dovoljenje za prebivanje, izdano državljanu tretje države, bi moral o tem nemudoma obvestiti Italijo.

(e)Sporazum bi moral določati, da izdaja ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje državljanu tretje države, veljavnega v San Marinu, držav članic ne bi zavezovala, da iz Schengenskega informacijskega sistema umaknejo razpis ukrepa za namene zavrnitve vstopa.

(f)Sporazum bi moral določati, da bi se dovoljenja za prebivanje, ki jih je San Marino ob začetku veljavnosti tega sporazuma že izdal državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v San Marinu, nadomestila z dovoljenji za prebivanje, izdanimi v skladu s sporazumom, v dveh letih od začetka njegove veljavnosti. Sporazum bi moral določati, da se o obstoječih dovoljenjih za prebivanje, ki jih je San Marino izdal državljanom tretjih držav, uradno obvesti Italijo, ki bi morala opraviti preverjanje v ustreznih nacionalnih podatkovnih zbirkah in podatkovnih zbirkah Unije ter bi lahko od pristojnih organov v San Marinu zahtevala, da ta dovoljenja razveljavijo zaradi javnega reda ali notranje varnosti. V tem primeru se San Marino zaveže, da bo dovoljenje za prebivanje razveljavil.

[Vizumi]

(g)Sporazum bi moral določati tudi, da bi bilo treba v primeru, da bi San Marino v prihodnosti izdajal vizume za kratkoročno ali dolgoročno bivanje državljanom tretjih držav, sporazum ustrezno spremeniti.

[Državljani tretjih držav, ki niso rezidenti]

(h)Sporazum bi moral določati, da se z izjemo oseb s prebivališčem v San Marinu za namene izračuna dovoljenega bivanja na schengenskem območju čas, ki ga državljani tretjih držav preživijo v San Marinu, šteje kot čas, preživet na schengenskem območju. 

13.Ob upoštevanju začetka uporabe sporazuma s San Marinom, na podlagi katerega San Marino uporablja Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta 4 , se določbe iz točke 12 ne bi smele uporabljati za državljane tretjih držav, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES.

14.Sporazum bi moral določati pravila o izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona San Marina in Italije, vključno z informacijami o kazenskih evidencah ter informacijami o iskanih in pogrešanih osebah in predmetih, tako na zahtevo kot na lastno pobudo, kadar je to pomembno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje kaznivih dejanj v San Marinu ali Italiji, ter ukrepe za preprečevanje groženj za javno varnost in zaščito pred njimi.

15.Poleg tega bi moral sporazum za zagotovitev visoke ravni varnosti in zaupanja vsebovati pravila, ki bi omogočala čezmejno operativno sodelovanje, kot so možnost čezmejnega nadzora, čezmejnega zasledovanja osumljencev kaznivih dejanj, organizacije skupnih patrulj in drugih skupnih operacij. Obstajati bi morala tudi pravila, ki bi omogočala izvajanje okrepljenih policijskih kontrol na območjih blizu kopenske meje med schengenskim območjem in ozemljem San Marina za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter migracij.

16.Sporazum bi moral določati mehanizem, s katerim bi se prihodnji zadevni razvoj prava Unije po potrebi odražal v prilagoditvah sporazuma. Sporazum bi moral vključevati tudi določbo, na podlagi katere lahko Unija sporazum odpove, če se prilagoditev ne opravi.

17.Sporazum bi moral določati mehanizem za ocenjevanje njegovega izvajanja.

18.Sporazum bi moral določati, da bi lahko v primeru nespoštovanja zaščitnih ukrepov iz sporazuma Unija enostransko prekinila izvajanje vseh določb v zvezi s pretokom oseb med Unijo in San Marinom.

Institucionalne določbe

19.Sporazum bi moral omogočati, da se redno pregleduje.

20.Sporazum bi moral biti sklenjen za nedoločen čas in bi se lahko odpovedal na zahtevo katere koli pogodbenice s trimesečnim predhodnim obvestilom drugi pogodbenici. V tem primeru bi bilo treba uvesti mejni nadzor med Italijo in San Marinom.

21.Da bi se zagotovilo pravilno delovanje sporazuma, bi bilo treba z njim vzpostaviti učinkovito in uspešno ureditev za njegovo upravljanje, nadzor, izvajanje in pregled ter za reševanje sporov in izvrševanje, pri čemer je treba v celoti spoštovati avtonomijo pravnega reda pogodbenic.

22.Sporazum bi moral v primeru kršitve bistvenih elementov omogočati avtonomne ukrepe, vključno z začasno prekinitvijo uporabe celotnega sporazuma ali njegovih delov in morebitnih dopolnilnih sporazumov.

23.S sporazumom bi bilo treba ustanoviti upravljavski organ, ki bi bil odgovoren za upravljanje in nadzor izvajanja in delovanja sporazuma, kar bi olajšalo reševanje sporov. Upravljavski organ bi moral sprejemati odločitve in pripravljati priporočila v zvezi s svojim razvojem. Upravljavski organ bi moral vključevati predstavnike pogodbenic na ustrezni ravni, sprejemati odločitve na podlagi medsebojnega soglasja in se sestajati tako pogosto, kot je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Po potrebi bi lahko ustanovil tudi specializirane pododbore, ki bi mu pomagali pri izvajanju njegovih nalog.

24.Sporazum bi moral vsebovati ustrezno ureditev za reševanje sporov prek neodvisnega arbitražnega senata, katerega odločitve so zavezujoče za pogodbenici, in za izvrševanje, vključno z določbami za hitro reševanje težav.

25.Sporazum bi moral določati, da bi moral v primeru spora, pri katerem se pojavi vprašanje v zvezi z razlago prava Unije, ki ga lahko izpostavi tudi ena od pogodbenic, arbitražni senat to vprašanje predložiti Sodišču Evropske unije, ki je edini razsodnik za pravo Unije, njegova odločitev pa je zavezujoča. Arbitražni senat bi moral o sporu odločati v skladu z razsodbo Sodišča.

26.Sporazum bi moral določati, da če ena od pogodbenic v razumnem roku ne bi sprejela ukrepov, potrebnih za izpolnitev zavezujoče rešitve spora, bi imela druga pogodbenica pravico zahtevati finančno nadomestilo ali sprejeti sorazmerne in začasne ukrepe, vključno z opustitvijo svojih obveznosti v okviru sporazuma.

27.Sporazum bi moral določati, da kadar ena pogodbenica domnevno ne bi izpolnjevala obveznosti iz sporazuma, bi lahko druga pogodbenica sprejela začasne popravne ukrepe, vključno z začasno prekinitvijo uporabe dela ali celotnega sporazuma, ki so sorazmerni z domnevno kršitvijo ter njenim gospodarskim in družbenim učinkom, in sicer pod pogojem, da ta pogodbenica začne postopek za reševanje sporov v zvezi z domnevno kršitvijo.

28.Sporazum, ki bi moral biti enako verodostojen v vseh uradnih jezikih Unije, bi moral v ta namen vključevati jezikovno klavzulo.

(1)    Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20) (uredba o SVI).

(2)    Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1) (uredba o ETIAS).

(3)    Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(4)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).