EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.10.2024
COM(2024) 690 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2024
{SWD(2024) 690 final} - {SWD(2024) 691 final} - {SWD(2024) 692 final} - {SWD(2024) 693 final} - {SWD(2024) 694 final} - {SWD(2024) 695 final} - {SWD(2024) 696 final} - {SWD(2024) 697 final} - {SWD(2024) 698 final} - {SWD(2024) 699 final}
I. Ključni dogodki
Dvajset let po največji širitvi v zgodovini EU, ko je pristopilo 10 novih držav članic, je pristop k EU še vedno ključno gonilo dolgoročne varnosti, miru, stabilnosti in blaginje v Evropi. Možnost pristopa še naprej spodbuja skupne vrednote, vključno z demokracijo, pravno državo in spoštovanjem temeljnih pravic, hkrati pa podpira gospodarsko rast. Verodostojna možnost članstva v EU poganja reforme in je bistvena za spodbujanje sprave. Pomen evropskega povezovanja se je dodatno pokazal med pandemijo COVID-19, ki je postavila v ospredje medsebojno povezanost Evrope in potrebo po skupnem soočanju s svetovnimi izzivi. Tri prošnje vzhodnih sosed EU za članstvo po začetku ruske vojne agresije proti Ukrajini leta 2022 in odločitve Evropskega sveta, ki so sledile, dodatno pričajo o geopolitičnem teži, ki jo ima širitev EU.
Zgodovinska priložnost za povezavo njihove prihodnosti z EU je na voljo desetim partnericam: šestim na Zahodnem Balkanu ter Turčiji, Ukrajini, Republiki Moldaviji
in Gruziji. Širitveni proces temelji na dosežkih in je odvisen od individualnega objektivnega napredka vsake partnerice. To zahteva odločenost za izvajanje ireverzibilnih reform na vseh področjih prava EU, s posebnim poudarkom na temeljnih prvinah širitvenega procesa, povezanih z demokracijo, pravno državo, temeljnimi pravicami in delujočim tržnim gospodarstvom, ki je kos konkurenčnim pritiskom v EU, ter javno upravo, ki je sposobna izvajati zakonodajo EU. Države, ki se želijo pridružiti EU, morajo v celoti in nedvoumno sprejeti in promovirati vrednote EU, vključno z uskladitvijo s skupno zunanjo in varnostno politiko EU.
Širitveni proces je leta 2024 vstopil v novo fazo s svežim zagonom. Po sklepu Evropskega sveta iz decembra 2023 o začetku pogajanj z Ukrajino in Moldavijo sta bili 25. junija 2024 organizirani prvi medvladni konferenci, s katerima so se začela pogajanja z obema državama. Komisija je nato začela dvostranska srečanja za pregled usklajenosti zakonodaje, ki so zdaj v polnem teku. Po sklepu Sveta, da je Črna gora izpolnila vmesna merila za poglavja o pravni državi, so bila na medvladni konferenci 26. junija sporočena merila za zaprtje teh poglavij. To je tudi utrlo pot začetku začasnega zapiranja pogajalskih poglavij. Srečanja za pregled usklajenosti zakonodaje so bili tako z Albanijo kot s Severno Makedonijo zaključeni konec leta 2023. Z Albanijo je bil 15. oktobra 2024 odprt sklop temeljnih prvin.
Evropski svet je marca 2024 sklenil, da se začnejo pristopna pogajanja z Bosno in Hercegovino. Komisija je bila pozvana, naj pripravi pogajalski okvir, da bi ga Svet sprejel takoj, ko bo država izvedla vse ustrezne ukrepe iz priporočila Komisije iz oktobra 2022. Evropski svet je decembra 2023 Gruziji podelil status države kandidatke. Vendar ukrepi, ki jih gruzijska vlada sprejema od pomladi 2024, ogrožajo pot Gruzije v EU, saj so dejansko povzročili prekinitev pristopnega procesa. Svet še naprej obravnava prošnjo Kosova
* za članstvo, vloženo decembra 2022.
Širitveni zagon je spremljalo poživljeno sodelovanje z ustreznimi partnericami, zlasti prek njihovega postopnega vključevanja v enotni trg EU. To povezovanje je spodbujevalec (in ne alternativa) pristopa, saj državam širitve, ki so na določenih področjih že pripravljene, še pred pristopom prinaša oprijemljive socialno-ekonomske koristi članstva v EU. Da bi EU pokazala svojo zavezanost zgoraj omenjenemu sodelovanju, je znatno okrepila svojo finančno podporo partnerskim državam.
1. marca 2024 je začel veljati instrument za Ukrajino
. Glede na obsežno vojno agresijo Rusije proti Ukrajini ta finančni instrument podpira prizadevanja Ukrajine za ohranitev makrofinančne stabilnosti, spodbujanje njenega okrevanja in podporo reformam za prihodnje članstvo v Uniji. Ukrajini bo od leta 2024 do leta 2027 zagotavljal skladno, predvidljivo in prožno podporo, pogojeno z izpolnjevanjem predhodno dogovorjenih reformnih zahtev. Instrument razpolaga s 50 milijardami EUR za nepovratna sredstva in posojila, njegovo izvajanje pa temelji na načrtu za Ukrajino, tj. reformni in naložbeni strategiji, ki ga je pripravila država, Svet pa ga je odobril 14. maja 2024. Do danes
je bilo iz instrumenta za Ukrajino izplačanih 12,4 milijarde EUR financiranja, za financiranje naložb na podlagi naložbenega okvira, ki je sestavni del instrumenta, pa je bilo odobrenih 1,4 milijarde EUR.
Komisija je novembra 2023 sprejela načrt za rast za Zahodni Balkan
. Instrument za reforme in rast v višini 6 milijard EUR
, ki je sestavni del načrta za rast, je začel veljati 25. maja 2024. Cilj novega načrta za rast je dopolniti gospodarski in naložbeni načrt
za regijo, da bi pripomogli k povečanju njene ekonomske konvergence z EU in pospešili reforme, povezane s temeljnimi prvinami pristopnega procesa. Načrt predvideva postopno vključevanje regije v specifična področja enotnega trga EU, odvisno od napredka pri regionalnem gospodarskem povezovanju in usklajenosti z ustreznim pravnim redom EU, ter vzpostavitev zadostnih upravnih zmogljivosti in postopkov. Na podlagi logike pobude NextGenerationEU ter mehanizma za okrevanje in odpornost bo instrument za reforme in rast dodatno spodbujal ključne socialno-ekonomske reforme in reforme, povezane s širitvijo, dogovorjene v prilagojenem in ambicioznem programu reform vsake upravičenke. Po izpolnitvi reformnih korakov in temeljnih pogojev bodo nacionalnim proračunom izplačane finančne nagrade, dopolnjene s ciljno usmerjenimi naložbami v zeleni in digitalni prehod, zasebni sektor in razvoj človeškega kapitala prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan.
Izvajanje načrta za rast in instrumenta je v teku in je privedlo do znatne politične mobilizacije v regiji ob priznavanju znatnih koristi, ki jih bo prinesel načrt za rast. Doslej je svoje programe reform predložilo pet od šestih upravičenk, Komisija pa jih je odobrila oktobra 2024. Ustrezni prenosi predhodnega financiranja so predvideni ob začetku veljavnosti instrumenta in posojilnih pogodb z vsako od upravičenk ter izpolnitvi pogojev predhodnega financiranja.
Evropska komisija je oktobra 2024 sprejela namenski načrt za rast za Moldavijo
, da bi podprla njene socialno-ekonomske reforme, naložbe ter usklajevanje s pravnim redom in vrednotami Unije.
Komisija je v skladu z napovedjo predsednice von der Leyen v njenem govoru o stanju v Uniji leta 2023 poročanje v poročilu o stanju pravne države od leta 2024 razširila na nekatere države širitve (Albanijo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo).
Turčija je država kandidatka in ključna partnerica EU ter poudarja pristop k EU kot strateški cilj. Kljub temu pristopna pogajanja s Turčijo od leta 2018 v skladu s sklepom Sveta mirujejo. Turčija ni obrnila negativnega trenda nadaljnjega slabšanja demokratičnih standardov, opaženega v zadnjih letih. EU ima še vedno resne pomisleke na področju temeljnih pravic in pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva. Hkrati spremljanje priporočil iz Skupnega sporočila o stanju političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Turčijo
kaže, da njihovo izvajanje postopno, sorazmerno in reverzibilno napreduje v skladu s sklepi Evropskega sveta iz aprila 2024. Stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter razvoj obojestransko koristnega sodelovanja s Turčijo sta v strateškem interesu Unije. V zvezi s tem Evropska unija pri nadaljnji krepitvi sodelovanja med EU in Turčijo pripisuje poseben pomen obnovitvi pogovorov za rešitev ciprskega vprašanja in napredku, ki bo dosežen pri tem.
Ruska vojna agresija proti Ukrajini je dodatno poudarila potrebo po enotnosti in solidarnosti med EU in njenimi najbližjimi partnericami ter s tem pomembnost usklajevanja s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP). Albanija, Črna gora, Severna Makedonija ter Bosna in Hercegovina so dosegle ali ohranile popolno usklajenost s SZVP. Izvajanje sankcij v Bosni in Hercegovini ostaja izziv. Kosovo se je še naprej enostransko usklajevalo s SZVP. Splošna stopnja usklajenosti Ukrajine in Moldavije se je znatno povečala. Vzorec usklajevanja Srbije je ostal večinoma nespremenjen, vendar je država še naprej sodelovala z EU v boju proti izogibanju sankcijam. Srbija naj bi v skladu s svojim pogajalskim okvirom prednostno izpolnila svojo zavezo in izboljšala usklajenost s SZVP EU, tudi z omejevalnimi ukrepi, ter se izogibala dejanjem in izjavam, ki so v nasprotju s stališči EU o zunanji politiki. Stopnja usklajenosti Gruzije s SZVP ostaja nizka, vendar je država tudi sodelovala z EU v boju proti izogibanju sankcijam. Turčija v obdobju poročanja ni dosegla napredka pri usklajevanju s SZVP, ki ostaja na zelo nizki ravni. Izvedla je nekatere specifične ukrepe za zaustavitev izogibanja sankcijam EU proti Rusiji prek svojega ozemlja in bi morala v zvezi s tem še naprej dejavno sodelovati z EU.
Vrhi in srečanja na visoki ravni s partnericami v procesu širitve so se nadaljevali z vrhom EU-Zahodni Balkan decembra 2023 in tretjim srečanjem Evropske politične skupnosti 18. julija 2024. Na slednjem se je zbralo približno 50 evropskih voditeljev in voditeljic, tudi iz držav kandidatk in potencialnih kandidatk, da bi razpravljali o skupnih prizadevanjih za mir in varnost ter o energetski odpornosti in migracijah v Evropi.
II. Priprave na večjo Unijo
Širitev je zgodovinska priložnost tako za pristopne države kot za sedanje države članice in EU kot celoto. Večja in močnejša Unija ima pomembne socialno-ekonomske, politične in varnostne prednosti.
Razširjena EU je boljši garant politične stabilnosti, varnosti in miru na celini. EU s poudarkom na temeljnih prvinah pristopnega procesa spodbuja politične reforme ter krepitev demokratičnih institucij in pravne države v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah. Omogoča boljše sodelovanje na področju migracij in upravljanja meja, varnosti, organiziranega kriminala, terorizma in hibridnih groženj, kar je bistveno za zagotavljanje celovitosti in varnosti schengenskega območja. Poleg tega širitev spodbuja medsebojno razumevanje med narodi v Evropi kot celoti, kar podpira spravo in mir.
Večja Unija bo močnejši svetovni akter z večjim geopolitičnim vplivom, kar ji bo omogočilo, da bo imela še pomembnejšo vlogo na mednarodnem prizorišču. Poleg tega bo lahko imela razširjena EU kot pomembnejši regionalni akter večji vpliv tudi v svoji soseščini, s čimer bo spodbujala stabilnost in blaginjo ter gospodarsko sodelovanje na svojih zunanjih mejah.
Širitev EU bo sedanjim in prihodnjim članicam prinesla daljnosežne socialno-ekonomske koristi. Povečanje števila potrošnikov na enotnem trgu bo podjetjem zagotovilo velike priložnosti za širjenje in bolj prosto trgovino. Poleg tega bodo novi trgi odprli nove naložbene priložnosti za podjetja in tako ustvarili pozitivni cikel spodbujanja rasti v gospodarstvih sedanjih in prihodnjih članic.
V specifičnem primeru Zahodnega Balkana regijo obkrožajo države članice EU, zato pristop k EU zanjo pomeni znatno poenostavitev trgovinskih in prevoznih ureditev ter okrepljen nadzor nad dobavno verigo blaga s skupnimi standardi za proizvode, odsotnost kontrol oseb v razširjenem schengenskem območju, opustitev carinskih postopkov za blago in povezovanje infrastrukturnih omrežij. Ta poenostavitev bi znatno znižala stroške logistike in bi lahko pristopnim državam pomagala, da postanejo pomembna prometna vozlišča. Prost pretok blaga ter agroživilskih, proizvodov iz akvakulture in drugih potrošniških proizvodov, ki izpolnjujejo zahtevane standarde kakovosti in varnosti, bo potrošnikom omogočil dostop do širše izbire varnih proizvodov.
Širitev bo prispevala h konkurenčnosti gospodarstva EU in povečala njegovo pripravljenost na reševanje svetovnih izzivov, vključno z zelenim in digitalnim prehodom. Povprečna starost prebivalstva v pristopnih državah je nižja od starosti v EU in širitev bo prispevala k ustvarjanju širše in mlajše delovne sile. Hkrati bodo še tesnejše sodelovanje znanstvenikov, študentov in podjetij ter izmenjave med njimi omogočili boljše združevanje talentov in intelektualnega potenciala ter izkoriščanje teh prednosti za raziskave, inovacije in razvoj novih tehnologij.
Vključevanje novih trgov v vrednostne verige EU bo še dodatno olajšalo selitev poslovanja v bližnje države. Poleg tega bosta dostop do naravnih virov, vključno s surovinami v potencialnih prihodnjih članicah, in njihovo odgovorno izkoriščanje olajšala uporabo novih tehnologij in izvajanje zelenega prehoda na celini. Poleg tega je cilj partnerstev na področju surovin
podpreti razvoj novih lokalnih industrij in visokokakovostnih delovnih mest v partnerskih državah ob polnem spoštovanju visokih okoljskih in socialnih standardov, hkrati pa popolnoma pregledno obravnavati pomisleke lokalnih skupnosti. Naravni energetski viri, vključno s proizvodnjo vetrne in sončne energije, bodo EU pomagali pri prizadevanjih za prehod na obnovljive vire energije in zadostitev njenemu povpraševanju po energiji.
Za izkoriščanje teh koristi je potrebna temeljita pripravljenost držav kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v EU na podlagi njihove polne in trajne politične zavezanosti in angažiranosti. To pomeni tudi vzpostavitev ustreznih zaščitnih ukrepov proti nazadovanju pri reformah in mehanizmov za prehod, da se izravna morebitni učinek znatnih vrzeli v ekonomski konvergenci.
Hkrati pa širitev zahteva notranji razmislek v EU in pripravo njenih organov. Evropska komisija je 20. marca sprejela Sporočilo o reformah in pregledih politik pred širitvijo
, ki prispeva k tekoči razpravi o notranjih reformah, ki jih bo morala izvesti EU. V sporočilu so obravnavane posledice večje EU na štirih ključnih področjih – vrednote, politike, proračun in upravljanje – ter postavljeni temelji za preglede politik pred širitvijo. Širitev pa bi morali spremljati tudi ciljno usmerjeni komunikacijski ukrepi, namenjeni obveščanju javnosti o procesu, in sicer tako v EU kot v državah kandidatkah.
III. Države širitve na poti v EU
Komisija v skladu z revidirano metodologijo
v sklepih in priporočilih iz tega sporočila ocenjuje skupen napredek v pristopnih pripravah in pogajanjih ter predlaga nadaljnje korake za vsako državo.
S Črno goro so bila odprta vsa pogajalska poglavja, tri pa so začasno zaprta. Črna gora je junija dosegla pomemben mejnik s pozitivno oceno izpolnjevanja vmesnih meril za poglavja o pravni državi. Medvladna konferenca s Črno goro 26. junija 2024 je utrla pot začasnemu zaprtju pogajalskih poglavij.
Srbija ima odprtih 22 od 35 pogajalskih poglavij, dve od njih pa sta začasno zaprti. Pogosti volilni cikli v Srbiji so negativno vplivali na kontinuiteto in hitrost napredka pri reformah, povezanih s pristopom k EU. Oblasti so še naprej poudarjale članstvo v EU kot svoj strateški cilj. Pot k odprtju dodatnih sklopov s Srbijo bo odvisna zlasti od napredka in hitrosti reform na področju pravne države ter od normalizacije odnosov s Kosovom.
Albanija in Severna Makedonija sta dosledno poudarjali politično zavezanost strateškemu cilju povezovanja z EU in svojo ambicijo, da dosežeta napredek pri pristopnih pogajanjih na podlagi stalnega napredka pri reformah. Po prvih medvladnih konferencah z obema državama julija 2022 so bila do decembra 2023 zaključena srečanja za pregled usklajenosti zakonodaje za vseh šest sklopov. Svet je jeseni 2023 na podlagi poročil Komisije o pregledu usklajenosti zakonodaje obema državama sporočil merila za začetek pogajanj o sklopu 1 (temeljne prvine).
Albanija je konec leta 2023 predložila svoja časovna načrta za reformo javne uprave in pravno državo, kar je omogočilo odprtje sklopa temeljnih prvin na drugi medvladni konferenci oktobra 2024. Septembra 2024 je predložila tudi svoj časovni načrt za delovanje demokratičnih institucij.
Severna Makedonija je decembra 2023 sprejela časovna načrta za pravno državo in reformo javne uprave. Načrt za zaščito manjšin še ni sprejet.
Medtem je Komisija Svetu predstavila dodatna poročila o pregledu usklajenosti zakonodaje za obe državi: maja 2024 za sklop 2 – notranji trg ter oktobra 2024 za sklop 6 – zunanji odnosi in sklop 3 – konkurenčnost in vključujoča rast.
Evropski svet je v skladu s priporočilom Komisije decembra 2023 sklenil, da se začnejo pristopna pogajanja z Bosno in Hercegovino, ko bo dosežena potrebna stopnja skladnosti z merili za članstvo. Kot je navedeno v poročilu Komisije iz marca 2024, je Bosna in Hercegovina napredovala pri sprejemanju reform, povezanih z EU, in dosegla popolno usklajenost z zunanjo politiko EU. Vendar so ta pozitivni zagon ovirali dogodki v entiteti Republika Srbska, zlasti sprejetje ločenih zakonov v entiteti o volitvah, referendumih in imuniteti aprila, nadaljnje nepriznavanje avtoritete in odločb ustavnega sodišča ter nadaljevanje separatistične retorike.
Komisija je glede na rezultate, ki jih je Bosna in Hercegovina dosegla od leta 2022, 12. marca 2024 menila, da je država dosegla potrebno raven skladnosti z merili za članstvo. Evropski svet je 22. marca 2024 na podlagi priporočila Komisije sklenil, da začne pristopna pogajanja s to državo. Na podlagi tega sklepa je Komisija 24. aprila 2024 organizirala prvo uvodno srečanje, da bi pojasnila prihodnji proces, zlasti pregled usklajenosti zakonodaje. Dinamika reform je med aprilom in oktobrom 2024 zastala. Komisija pripravlja pogajalski okvir, da bi ga Svet sprejel takoj, ko bodo izvedeni vsi ustrezni ukrepi iz priporočila Komisije iz oktobra 2022.
Imetniki kosovskih biometričnih potnih listov od 1. januarja 2024 potujejo v EU brez vizumov, od oktobra 2024 pa tudi imetniki srbskih potnih listov, ki jih je izdal srbski usklajevalni direktorat. Kosovo je bilo še naprej zavezano reformam, povezanim z EU.
Napetosti na severu Kosova so se nadaljevale po nasilnem napadu oborožene tolpe na kosovsko policijo 24. septembra 2023, kar je bilo najhujše stopnjevanje napetosti v zadnjih letih. Druge krize so sprožile težave v zvezi z razlastitvijo zemljišč s strani vlade na severu, sprejetje uredbe centralne banke o gotovinskih transakcijah, ki negativno vpliva na kosovske Srbe in druge nevečinske skupnosti, policijske operacije za zaprtje uradov institucij pod vodstvom Beograda, ki zagotavljajo pomoč nevečinskim skupnostim, in nadaljevanje prepovedi uvoza blaga srbskega porekla, ki velja od junija 2023 in nesorazmerno vpliva na podjetja v skupnosti kosovskih Srbov. Ta vprašanja so še dodatno škodila odnosom med vlado in skupnostjo kosovskih Srbov. Ukrepi EU v zvezi s Kosovom, uvedeni leta 2023, so v obdobju poročanja ostali veljavni. Vendar je visoki predstavnik priporočil odpravo teh ukrepov.
Evropski svet je decembra 2023 sklenil, da se začnejo pristopna pogajanja z Ukrajino. Po zaključku štirih preostalih korakov, ki jih je Komisija opredelila v svojem priporočilu z dne 8. novembra 2023, je bila 25. junija 2024 organizirana prva medvladna konferenca. Ukrajina je kljub temu, da je tarča vojne agresije Rusije, ohranila trdno zavezanost reformam v številnih sektorjih. Načrt za Ukrajino, ki je bil potrjen aprila 2024 in služi kot celovita reformna strategija, je prispeval h krepitvi širših političnih zavez v okviru širitvenega procesa. EU z instrumentom za Ukrajino še naprej veže svojo finančno podporo za okrevanje na reforme, ki so potrebne za dvig ukrajinskega gospodarstva in pomoč Ukrajini na poti k pristopu. V skupnih varnostnih zavezah med EU in Ukrajino, podpisanih junija 2024, je navedeno, da se podpora na področju varnosti, odpornosti in obrambe, pa tudi proces pristopa Ukrajine k EU, podpora reformam ter makrofinančna in humanitarna pomoč ter pomoč pri obnovi medsebojno krepijo. Ukrajina se je s svoje strani zavezala, da bo še naprej izvajala reforme v skladu s svojo potjo v EU, tudi v varnostnem, obrambnem in obveščevalnem sektorju.
Zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini in hibridnih ukrepov proti Moldaviji so se pojavili znatni izzivi. Vendar je Moldavija še naprej vztrajno napredovala na svoji poti pristopa k EU. Evropski svet je decembra 2023 sklenil, da se začnejo pristopna pogajanja z Moldavijo. Po zaključku treh preostalih korakov, ki jih je Komisija opredelila v svojem priporočilu z dne 8. novembra 2023, je bila 25. junija organizirana prva medvladna konferenca. Komisija in Moldavija sta skupaj pripravili načrt za rast, ki bo okrepil podporo ustreznim prednostnim reformam in naložbam ter razširil določene koristi sodelovanja na enotnem trgu. Moldavsko prebivalstvo je 20. oktobra 2024 glasovalo na referendumu o pristopu k EU in na predsedniških volitvah. Predlog za vključitev pristopa k EU v ustavo je podprlo 50,38 % volivcev. Drugi krog predsedniških volitev bo potekal 3. novembra med kandidatko in kandidatom, ki sta dosegla najvišje rezultate v prvem krogu.
Obrazložitvena srečanja o pravnem redu EU z Ukrajino in Moldavijo so potekali med februarjem in majem 2024, dvostranska srečanja za pregled usklajenosti zakonodaje pa so se začela julija, potem ko sta bila obema državama junija na medvladnih konferencah predstavljena pogajalska okvira.
Evropski svet je decembra 2023 podelil status kandidatke Gruziji pod pogojem, da bo sprejetih devet korakov iz priporočila Komisije z dne 8. novembra 2023. Vlada je pripravila namenski akcijski načrt za izvedbo devetih korakov in izrazila zavezanost napredku pri reformah, povezanih z EU. Vendar je marca 2024 prišlo do zaskrbljujočega razvoja dogodkov, ki ne odraža izražene zavezanosti vlade poti v EU. Ta vključuje odločitev o oživitvi zakona o preglednosti tujega vpliva in njegovo sprejetje 28. maja ter sprejetje zakonodajnega svežnja o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov 17. septembra. Evropski svet je 17. oktobra 2024 na podlagi svojih sklepov z dne 27. junija ponovno izrazil resno zaskrbljenost zaradi ukrepanja gruzijske vlade, ki je v nasprotju z vrednotami in načeli, na katerih temelji EU. Evropski svet je spomnil, da takšno ukrepanje ogroža evropsko pot Gruzije in dejansko ustavlja pristopni proces.
26. oktobra so gruzijski državljani glasovali na parlamentarnih volitvah. V predhodnih ugotovitvah skupne mednarodne misije za opazovanje volitev pod vodstvom Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (OVSE/ODIHR) je bilo navedenih več pomanjkljivosti, ki so se zgodile v napetem in močno polariziranem okolju. Sporočene slabosti med drugim vključujejo nedavne zakonodajne spremembe volilnega postopka, pogoste kompromise glede tajnosti glasovanja, postopkovne nedoslednosti, ustrahovanje volivcev in pritisk nanje in so negativno vplivale na zaupanje javnosti v postopek. Te predhodne ugotovitve potrjujejo potrebo po celoviti volilni reformi, ki je bila poudarjena že v preteklih ključnih priporočilih.
Turčija je ključna partnerica EU in država kandidatka, odnosi med EU in Turčijo pa so v zadnjem letu dobili zagon. EU je v skladu s sklepi Evropskega sveta iz aprila 2024 ponovno obnovila sodelovanje s Turčijo na številnih področjih skupnega interesa. Cilj tega sodelovanja je postopno, sorazmerno in reverzibilno pospešiti delo v zvezi s priporočili iz skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika o političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Turčijo iz leta 2023
. V zadnjem letu so potekali dialogi na visoki ravni o migracijah in varnosti, kmetijstvu, zdravju, raziskavah in inovacijah, ob tem pa je bila visoka tudi raven sodelovanja med Komisijo in Turčijo. Poleg tega je bilo v skladu s priporočili iz skupnega sporočila izvedeno prvo srečanje dialoga na visoki ravni o trgovini. Na podlagi izjave EU in Turčije iz leta 2016 se je nadaljevalo pozitivno sodelovanje s turškimi organi na področju upravljanja migracij, ki je kljub izzivom pri izvajanju prineslo rezultate. Eden od naslednjih korakov bi moralo biti naslednje srečanje dialoga na visoki ravni o migracijah in varnosti. EU si bo še naprej prizadevala za premostitev ključnih razlik in sodelovanje s Turčijo na vseh vzajemno koristnih področjih, vključno s carinsko unijo, upravljanjem migracij, mirom in varnostjo, zelenim in digitalnim prehodom, kmetijstvom in razvojem podeželja, naložbami in povezljivostjo. Konstruktivno sodelovanje Turčije bo ključno pri nadaljnjem napredku na različnih področjih sodelovanja, opredeljenih v skupnem sporočilu.
IV. Temeljne prvine procesa pristopa k EU
Pravna država, temeljne pravice, delovanje demokratičnih institucij, reforma javne uprave in gospodarska merila so t. i. temeljne prvine procesa pristopa k EU. Verodostojne reforme in ireverzibilni dosežki pri temeljnih prvinah so bistveni za enakost ljudi pred zakonom ter ustrezno zaščito njihovih temeljnih pravic in svoboščin. Utrditev rezultatov na teh področjih je ključnega pomena za države širitve, da bi dosegle napredek na svojih pristopnih poteh. Pravna varnost in dobro upravljanje sta tudi podlaga za spodbujanje konkurenčnosti in ustvarjanje pogojev za neposredne tuje naložbe, socialno-ekonomski napredek in blaginjo. Stabilne institucije so bistvene tudi za skladnost s pravnim redom EU na vseh področjih politike, vključno z upravljanjem znatne finančne pomoči, ki jo zagotavlja EU. V zadnjem letu je bil napredek pri reformah, povezanih s temeljnimi prvinami, opažen zlasti v Črni gori, Albaniji, Moldaviji in Ukrajini.
Vključitev nekaterih držav širitve v poročilo o stanju pravne države leta 2024 (Albanija, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija) podpira izvajanje priporočil iz širitvenega svežnja, zlasti kar zadeva prizadevanja za reformo pravosodnih sistemov, protikorupcijske okvire, pluralnost in svobodo medijev ter sistem zavor in ravnovesij, ter organom pomaga doseči nadaljnji pomemben napredek v pristopnem procesu, za katerega bodo letna poročila o širitvi še naprej zagotavljala smernice in priporočila. Komisija bo druge države širitve vključila v poročilo o stanju pravne države, ko bodo pripravljene, kot je navedla predsednica von der Leyen v svojih političnih usmeritvah za naslednjo Evropsko komisijo za obdobje 2024–2029.
Sodstvo in temeljne pravice
Stalna prizadevanja nekaterih držav za učinkovito izvajanje reform pravosodja in izvajanje preverjanja so privedla do krepitve neodvisnosti in odgovornosti sodstva, zlasti v Albaniji, Moldaviji in Ukrajini. Bosna in Hercegovina je začela tudi priprave na preverjanje integritete v sodstvu. Vendar so v večini držav še vedno obstajale grožnje za neodvisnost sodstva. Poskusi neprimernega političnega vmešavanja se nadaljujejo, kar vpliva na verodostojnost sodstva v očeh prebivalstva. Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sodstva ostaja prednostna naloga. Številne države širitve se soočajo tudi z velikimi izzivi, ki vplivajo na kakovost in učinkovitost njihovih pravosodnih sistemov: sodni zaostanki, težave pri zapolnjevanju prostih delovnih mest in nezadostno financiranje. Več držav širitve je reformiralo svoj sistem izobraževanja v pravosodju, vendar nekatere tega niso storile v skladu z evropskimi standardi. Za okrepitev neodvisnosti in nepristranskosti se morajo nadaljevati prizadevanja za digitalizacijo pravosodnega sistema, vključno z vzpostavitvijo ali okrepitvijo sistemov za vodenje zadev in informacijskih sistemov, izboljšanje specializacije in uvedbo zaščitnih ukrepov proti manipulacijam.
Korupcija je v državah širitve še vedno težava v javnem in zasebnem sektorju. Boj proti korupciji ostaja prednostna naloga vlad v državah širitve. Tveganja, povezana z ugrabitvijo države, so najtežji izziv, ki ga je treba rešiti, saj so potrebni takojšnji in odločni odzivi vlad. Na demokratično stabilnost in gospodarski razvoj vplivata korupcija na visoki ravni in neprimeren vpliv oligarhov skupaj z organiziranimi kriminalnimi mrežami, ki se poskušajo infiltrirati v različne sektorje. Korupcija kljub določenemu napredku pri krepitvi pravnih in institucionalnih ureditev še vedno vpliva na številna področja, od sodstva, javne uprave in javnih naročil do gospodarstva bolj na splošno, vključno z ranljivimi sektorji, kot so energetika, zdravstvo, gradbeništvo in mediji. Za ta vprašanja so potrebni sistemski in celostni pristopi, ki temeljijo na resnični politični zavezanosti, ter dolgoročna vizija za izboljšanje preglednosti in integritete. Prav tako je treba sistematično izvajati protikorupcijske strategije in ocene tveganja v ključnih sektorjih. Žal ni učinkovitih sistemov za prijavo premoženja, preprečevanje nasprotij interesov in preglednost dejanskega lastništva ter ukrepov za integriteto v javnih službah. Protikorupcijske agencije potrebujejo boljše vire ter močnejše in neodvisne mandate ter ne smejo biti izpostavljene neprimernemu političnemu vmešavanju in vplivu. Potrebnih je več ukrepov za učinkovito preiskovanje in pregon primerov korupcije, zlasti na visoki ravni, ter za zagotovitev zasega in zaplembe sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji. Poleg tega si je treba prizadevati za sistemski pristop k odpravi oligarhičnih struktur, da se omeji čezmeren vpliv osebnih interesov v gospodarskem, političnem in javnem življenju. Okolje, ki omogoča raziskovalno novinarstvo, in civilno družbo bi bilo treba izboljšati in nenehno varovati.
Temeljne pravice so v veliki meri zapisane in zaščitene v zakonodaji v celotni regiji širitve. Države so ratificirale ključne mednarodne in evropske instrumente o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter sprejele ukrepe za uskladitev svoje zakonodaje s pravnim redom EU. Vrzeli v usklajenosti ostajajo, zlasti na področjih svobode izražanja, enakosti spolov, nediskriminacije, kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora, varstva podatkov, procesnih pravic osumljenih in obdolženih oseb v kazenskih postopkih ter pravic žrtev kaznivih dejanj. Zakoni o tujih agentih/vplivih kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti pravico do svobode združevanja in izražanja. Izzivi se nadaljujejo tudi pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja zakonodaje in orodij politike o temeljnih pravicah ter učinkovitosti mehanizmov pravnih sredstev. Vse države morajo okrepiti prizadevanja za ukrepanje na podlagi priporočil mednarodnih in evropskih organov za spremljanje, tudi v zvezi s pogoji pridržanja. Zagotoviti morajo tudi izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. V velikem delu regije si institucije varuha človekovih pravic in drugi neodvisni organi prizadevajo izpolniti svojo vlogo pri spremljanju ukrepov držav za spoštovanje, varstvo in spodbujanje človekovih pravic. Vendar je še vedno treba povečati njihovo funkcionalno neodvisnost in vire ter izboljšati nadaljnje ukrepanje na podlagi njihovih priporočil.
Svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev so ključni stebri demokratične družbe. Medijski sektor v več državah kljub nekaterim zakonodajnim spremembam še vedno zaznamujeta koncentracija medijev in politični vpliv. To spodkopava pluralizem, neodvisnost in kakovost novinarstva ter povzroča polarizacijo. V obravnavanje ustrahovanja novinarjev in nasilja nad njimi so bila vložena določena prizadevanja, vendar je treba doseči rezultate pri sistematičnem nadaljnjem ukrepanju. V več državah regije se povečuje uporaba strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, usmerjenih proti novinarjem in civilni družbi.
Zakoni o nediskriminaciji so v veljavi, vendar so potrebna še večja prizadevanja za boj proti diskriminaciji, zlasti diskriminaciji lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih, interspolnih in queer (LGBTIQ) oseb, Romov in drugih manjšin. Potrebna so tudi prizadevanja za preprečevanje oslabitve zakonodaje o nediskriminaciji in temeljnih pravic. V večini držav se v skladu z zahtevami Istanbulske konvencije nadgrajujejo politike o enakosti spolov ter okviri za preprečevanje nasilja na podlagi spola in nasilja v družini ter boj proti njima. Vendar je nasilje na podlagi spola v številnih državah še vedno zelo zaskrbljujoče, podporne službe za žrtve nasilja pa so še vedno nezadostne in premalo financirane. Nujno so potrebna tudi prizadevanja za okrepitev vključevanja sistemov za zaščito otrok in pospešitev deinstitucionalizacije invalidnih otrok in odraslih.
Pravosodje, svoboda in varnost
Doseganje napredka na področjih pravosodja, svobode in varnosti, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega sodelovanja med EU in državami širitve je bilo še naprej pozitivno, vendar izzivi ostajajo. Prizadevanja držav širitve za doseganje verodostojne bilance proaktivnih preiskav, pregona in pravnomočnih obsodb organiziranega kriminala in korupcije, zlasti na visoki ravni, je treba na splošno izboljšati. Zahodni Balkan in Turčija sta še naprej vira in središči kriminalnih dejavnosti in združb, ki so dejavne tudi v EU. Te države so glavne tranzitne točke za žrtve trgovine z ljudmi ter tihotapljenje migrantov in blaga, zlasti prepovedanih drog in tobaka. Organizirane kriminalne združbe z Zahodnega Balkana so med glavnimi akterji v mednarodnem nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami med zahodno Evropo in Latinsko Ameriko.
Kljub prizadevanjem partneric z Zahodnega Balkana za preprečevanje zlorabe strelnega orožja in nedovoljene trgovine z njim ter boj proti njima države članice EU to regijo še vedno opredeljujejo kot pomemben vir orožja, ki nezakonito vstopa v EU. V zvezi s tem je ključnega pomena izvajanje druge faze regionalnega časovnega načrta za boljši nadzor nad osebnim in lahkim orožjem.
Organizirane kriminalne združbe iz Ukrajine, Moldavije in Gruzije so kljub prizadevanjem teh držav za boj proti organiziranemu kriminalu dejavne na področju tihotapljenja migrantov, trgovine z ljudmi, tihotapljenja blaga, nedovoljene trgovine z nezakonitimi drogami in orožjem, kibernetsko pogojenih in drugih kaznivih dejanj, kot je ponarejanje dokumentov.
Operativne zmogljivosti in orodja carinskih organov in mejnih policistov v številnih državah širitve še vedno ne zadostujejo za spopadanje s temi izzivi. Stopnja učinkovitosti v boju proti organiziranemu kriminalu se med državami širitve razlikuje, vendar se je sodelovanje med organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v EU in državah širitve povečalo.
Države kandidatke in potencialne kandidatke bi morale imeti ob sprejetju v EU v celoti delujoče nacionalne sisteme za upravljanja schengenskega območja. To vključuje pripravo schengenskega akcijskega načrta, ki ga podpirata funkcionalno spremljanje in nadaljnje ukrepanje. Odločitev o odpravi kontrole oseb na prihodnjih skupnih notranjih mejah EU bo odvisna od izpolnjevanja dodatnih objektivnih zahtev, ki bo preverjeno v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma.
Boj proti gospodarskemu kriminalu in pranju denarja ni zadosten, prav tako niso zadostne zmogljivosti za odvzem sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, vključno z zasegom kriptosredstev. Zmogljivosti finančnih preiskav in finančnih preiskovalnih enot v številnih državah širitve so premajhne. Usklajenost z zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, preprečevanju financiranja terorizma in odvzemu sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, in njeno uspešno izvajanje, vključno z ustanovitvijo uradov za odvzem sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, in krepitvijo pooblastil za sledenje in zaplembo, sta še vedno neenakomerna. Treba je okrepiti ukrepanje za boj proti nezakonitemu dobičku kriminalnih mrež, izboljšanje preglednosti dejanskega lastništva ter povečanje medinstitucionalnega dostopa do ustreznih podatkovnih zbirk in mednarodne izmenjave informacij, vključno s krepitvijo digitalne infrastrukture. Turčija je dokončala svoj akcijski načrt za odpravo ugotovljenih strateških pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, zato ni več na „sivem seznamu“ Projektne skupine za finančno ukrepanje (skupina FATF).
Terorizem, nasilni ekstremizem in radikalizacija so še vedno izziv. Na ministrskem forumu EU-Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah, ki je potekal oktobra 2023, je bila sprejeta zaveza, da se zaradi nastajajočih groženj obnovi skupni akcijski načrt za boj proti terorizmu za Zahodni Balkan, delo v zvezi z novim načrtom pa napreduje. Države širitve bi morale v svojih nacionalnih kazenskopravnih okvirih zagotoviti, da se teroristična kazniva dejanja opredelijo kot kazniva dejanja in kaznujejo. Potrebna so večja prizadevanja za preprečevanje radikalizacije, vključno z lokalnimi strukturami, in radikalizacije v zaporih ter spremljanje po izpustitvi storilcev terorističnih kaznivih dejanj ter za učinkovit boj proti terorističnim in ekstremističnim vsebinam na spletu.
Hibridne grožnje ostajajo politični in varnostni izziv za države širitve, zlasti za tiste v volilnih ciklih. Te grožnje vključujejo tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje ter fizične in kibernetske napade, zlasti na kritično infrastrukturo. Po strmem povečanju števila primerov po začetku ruske vojne agresije proti Ukrajini te grožnje še naprej predstavljajo znatno tveganje, podpora in sodelovanje EU pa sta bila okrepljena.
Delovanje demokratičnih institucij
Utrjene demokratične institucije so bistvene za zagotavljanje stabilnosti in osrednji steber pristopnega procesa. Številne države širitve so bile še naprej zaznamovane z nezaupanjem in izrazito polarizacijo. Nadzorna vloga njihovih parlamentov nad izvršno oblastjo je ostala šibka, kar negativno vpliva na zakonodajni postopek in ovira imenovanja v javne organe. V številnih državah so še vedno potrebne reforme volilnega postopka v skladu z neizvedenim priporočilom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)/Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR). Kljub temu je bil v Črni gori in Moldaviji opažen pozitiven razvoj dogodkov.
Kar zadeva civilno družbo, so pravni okviri za svobodo združevanja običajno usklajeni z mednarodnimi standardi. Vendar se v praksi organizacije civilne družbe ne morejo vedno svobodno registrirati in delovati, saj imajo nekatere države omejeno ali težavno okolje.
Reforma javne uprave
Priporočila iz leta 2023 o reformi javne uprave še naprej veljajo, skupni napredek pa je precej omejen. Največji izziv je povezan z delovanjem javne uprave in upravljanjem človeških virov, vključno s politizacijo, pri čemer pomanjkanje reform še naprej spodbuja veliko menjavanje osebja. To na splošno vpliva na oblikovanje in izvajanje reformnih politik, tudi v okviru instrumenta za reforme in rast za Zahodni Balkan in instrumenta za Ukrajino, ter ostaja ključna ovira za prevzem obveznosti članstva v EU. V Ukrajini so izzivi še večji zaradi posledic sedanje vojne agresije Rusije. Za zagotovitev ustrezne odgovornosti je potrebnega več ukrepanja v zvezi z institucionalnim usklajevanjem reforme javne uprave in krepitvijo nadzornih institucij.
Na področju upravljanja javnih financ so vse države vzpostavile verodostojen in ustrezen strateški okvir za reforme upravljanja javnih financ, vključno z mehanizmom rednega spremljanja in usklajevanja. Bosna in Hercegovina je prvič izvedla politični dialog o upravljanju javnih financ. Glavni izzivi so povezani z: (i) upravljanjem javnih naložb; (ii) spremljanjem fiskalnih tveganj; (iii) izboljšanjem fiskalne discipline; (iv) povezovanjem strateškega načrtovanja s srednjeročnimi proračunskimi okviri in izboljšanjem njihove verodostojnosti; (v) nadaljnjo krepitvijo notranjega nadzora javnih financ in (vi) izboljšanjem preglednosti proračuna.
Zagotavljanje zanesljivih in pravočasnih uradnih statističnih podatkov s strani nacionalnih statističnih organov je bistvenega pomena. Zato je nadaljnja krepitev zmogljivosti nacionalnih statističnih sistemov še naprej ključni element procesa reform.
Migracije
EU je še naprej trdno zavezana sodelovanju z Zahodnim Balkanom in Turčijo in podpori obema, in sicer s celostnim pristopom k obravnavanju nedovoljenih migracij, vključno z bojem proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, izboljšanjem upravljanja meja, sodelovanjem na področju azila in zaščite ter okrepitvijo dela na področju vračanja. Čeprav so se tokovi nedovoljenih migracij na zahodnobalkanskih poteh zmanjšali, je potrebna stalna pozornost, zlasti glede nezakonitih dejavnosti mrež, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi.
Število nezakonitih prehodov meje z Zahodnega Balkana v EU se je v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za 31 %, trend upadanja pa se je v prvi polovici leta 2024 več kot podvojil
. V skladu z akcijskim načrtom EU za Zahodni Balkan, ki ga je Komisija predstavila decembra 2022, se podpora Evropske komisije regiji osredotoča na upravljanje meja, boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, povečanje števila vrnitev ter sodelovanje na področju azilnih sistemov in sistemov za zaščito in sprejem ter doseganje usklajenosti z vizumsko politiko EU, kar je ena od zavez partneric z Zahodnega Balkana iz programov reform iz načrta za rast. V obdobju poročanja so bili izpogajani, podpisani ali operacionalizirani novi sporazumi o statusu, ki Evropski agenciji za mejno in obalno stražo (Frontex) omogočajo napotitev dodatnih skupin evropske mejne in obalne straže na Zahodni Balkan. Podpora EU Zahodnemu Balkanu v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi prinaša operativne rezultate.
Čeprav se je število nedovoljenih prihodov iz Turčije na grške otoke v primerjavi z letom 2022 znatno povečalo, se je število prihodov iz Turčije na Ciper in v Italijo leta 2023 znatno zmanjšalo. Komisija izvaja akcijski načrt EU za vzhodno Sredozemlje, sprejet oktobra 2023. EU še naprej podpira znatna prizadevanja Turčije pri gostovanju 3,6 milijona beguncev, predvsem iz Sirije, in sodeluje s turškimi organi pri preprečevanju nedovoljenih migracij. Izvajanje izjave EU in Turčije iz marca 2016 ter sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu oseb ostaja ključnega pomena za sodelovanje EU in Turčije.
Vojna agresija Rusije proti Ukrajini še naprej povzroča množično razseljevanje prebivalstva v Ukrajini in širši regiji. Države v širši regiji še naprej gostijo ukrajinske begunce in tako prispevajo k prizadevanjem za zaščito in vključevanje.
Gospodarstvo
Leta 2023 si je večina od desetih gospodarstev držav širitve opomogla od velikih gospodarskih in socialnih izzivov, s katerimi so se soočala zaradi vojne agresije Rusije proti Ukrajini, kar kaže na znatno odpornost. Kljub nadaljevanju uničevanja in velikemu številu civilnih žrtev se je BDP Ukrajine v letu 2023 povečal za 5,3 %, kar je več, kot je bilo pričakovano. Država se je v okviru novega načrta za Ukrajino zavezala, da bo izvedla celovit sklop reform za ohranitev makroekonomske stabilnosti, spodbujanje okrevanja in napredek na poti v EU. V večini partneric z Zahodnega Balkana se je realna rast BDP upočasnila, vendar je bila še vedno močna – 6 % v Črni gori, 3,4 % v Albaniji, 3,3 % na Kosovu in 2,5 % v Srbiji, medtem ko je bila v Bosni in Hercegovini z 1,6 % ter v Severni Makedoniji z 1 % bolj skromna. Tudi Turčija in Gruzija sta zabeležili močno stopnjo rasti BDP v višini 5,1 % oziroma 7,5 %, medtem ko je Moldavija začela okrevati po globoki recesiji leta 2022 s skromno rastjo v višini 0,7 %.
Inflacija se je po vrhuncu, ki ga je dosegla leta 2022, v vseh državah širitve umirila, predvsem zaradi nižjih mednarodnih cen primarnih proizvodov in zaostrovanja denarnih politik. V Turčiji je bil od sredine leta 2023 dosežen dobrodošel premik k bolj konvencionalnim in strožjim gospodarskim politikam. Strukturna vprašanja na trgu dela, kot so velike razlike med spoloma, neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih in velik delež neprijavljenega dela, še naprej predstavljajo skupne izzive, ki vplivajo na poslovno okolje, delovno silo in splošno rast desetih gospodarstev. Za reševanje teh izzivov je še naprej pomembna krepitev socialnega dialoga, vključno z zmogljivostmi socialnih partnerjev.
Vse pomembneje je, da se v vseh desetih državah širitve pospešijo strukturne reforme, da se srednjeročno omogoči trajnostna rast in doseže napredek pri izpolnjevanju gospodarskih meril za članstvo v EU. To vključuje zagotavljanje delovanja tržnih gospodarstev in dokazovanje sposobnosti za soočanje s pritiskom konkurence in tržnimi silami v EU. Gospodarske politike bi morale podpirati tudi ambiciozne cilje v okviru zelenega in digitalnega prehoda. Izvajanje politik razogljičenja in odpornosti ostaja bistven del usklajevanja s standardi EU.
V. Ekonomska in socialna konvergenca ter pospešeno vključevanje
BDP na prebivalca na Zahodnem Balkanu, v Ukrajini, Moldaviji in Gruziji ostaja približno 50 % BDP EU ali manj, doseganje konvergence pa je počasno. Hkrati izkušnje s širitvijo EU leta 2004 kažejo, da članstvo v enotnem trgu EU in strukturni skladi pozitivno vplivajo na ekonomsko konvergenco. To podpira sedanji duh odnosov med EU in državami širitve, ki se osredotoča na naložbe v infrastrukturo in izboljšanje poslovnega okolja ter na zgodnejše vključevanje v specifične dele enotnega trga EU. To se izvaja z namenskimi instrumenti, kot so načrt za rast za Zahodni Balkan in pridružitveni sporazumi, vključno s poglobljenimi in celovitimi območji proste trgovine z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo. Takšno pospešeno vključevanje morata spremljati ustrezna uskladitev s pravnim redom Unije in krepitev upravnih zmogljivosti.
Komisija je sprejela načrt za rast za Zahodni Balkan, da bi dodatno pospešila reforme in socialno-ekonomsko konvergenco Zahodnega Balkana z EU ter tako pomagala izpolniti zahteve za članstvo v EU. Cilj načrta je omogočiti nekatere prednosti članstva v EU in nadaljnje spodbude za reforme že pred pristopom. Osredotoča se na postopno vključevanje partneric iz regije v enotni trg EU še pred pristopom, krepitev regionalnega gospodarskega sodelovanja in spodbujanje strukturnih reform na področju pravne države, poslovnega okolja, zelenega in digitalnega prehoda ter razvoja človeškega kapitala. Te reforme bodo nagrajene prek instrumenta za reforme in rast.
Izvajanje načrta za rast je v polnem teku in prinaša novo dinamiko v regiji. Možnost izkoriščanja nekaterih področij enotnega trga EU pred pristopom – odvisno od konkretnega napredka pri sprejemanju ustreznega pravnega reda, pri strukturnih reformah in pri regionalnem gospodarskem sodelovanju – je regijo zbližala na rednih ministrskih srečanjih in srečanjih voditeljev
. Ta srečanja so namenjena izvajanju in jih v sodelovanju z EU po načelu rotacije organizirajo partnerice z Zahodnega Balkana. Med doslej uvedenimi ukrepi za pospešeno vključevanje so vloge za pridružitev enotnemu območju plačil v eurih (SEPA), zeleni vozni pasovi za pospešitev carinjenja blaga na mejah med EU in Zahodnim Balkanom, namenski sporazumi o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (ACAA), razvoj nacionalnih denarnic za digitalno identiteto in balkanske denarnice za digitalno identiteto, ki bodo interoperabilne z evropskimi denarnicami za digitalno identiteto, ponovitev pobude WiFi4EU na Zahodnem Balkanu, vključitev regije v evropska vozlišča za digitalne inovacije ter sodelovanje v okviru zavezništva za kritična zdravila. Možnost, da Albanija in Črna gora postaneta članici SEPA do konca leta 2024, nato pa že leta 2025 še druge partnerice z Zahodnega Balkana, bi lahko tem državam prinesla znatne koristi.
Dostop do enotnega trga EU je pogojen s tem, da regija z izvajanjem skupnega regionalnega trga okrepi svoja prizadevanja na področju regionalnega gospodarskega sodelovanja. Zahodni Balkan je razvil in sprejel ambiciozen revidiran akcijski načrt za to pobudo, ki ima velik potencial, da regiji prinese dodatno rast z regionalno mobilnostjo in privabljanjem naložb na regionalni ravni.
Načrt za rast vključuje namenski instrument za reforme in rast v višini 6 milijard EUR, ki se uporablja za nagrajevanje držav za dejanski napredek pri izvajanju dogovorjenih ambicioznih programov reform in za podporo ključnim naložbam na prednostnih področjih prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan. Komisija je sprejela sklep o odobritvi petih programov reform. Izvajanje se bo začelo po podpisu instrumenta in posojilnih pogodb ter izplačilu predhodnega financiranja.
Instrument dopolnjuje predpristopno pomoč, ki je že zagotovljena Zahodnemu Balkanu prek instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), pri čemer se osredotoča na krepitev upravnih in institucionalnih zmogljivosti, ter izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan
iz leta 2020, vključno z uvedbo pobud v okviru strategije Global Gateway, ki podpirajo gospodarsko rast ter dvojni zeleni in digitalni prehod v regiji. Gospodarski in naložbeni načrt naj bi v regiji mobiliziral naložbe v vrednosti do 30 milijard EUR, od tega 9 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev EU. Izvajanje načrta poteka nemoteno, saj naj bi doslej odobreni programi mobilizirali do 17,5 milijarde EUR, vključno s 5,4 milijarde EUR nepovratnih sredstev EU za financiranje 68 ključnih naložb v infrastrukturo in socialnih naložb v regiji. Poleg tega je privabljanju zasebnih naložb za povečanje naložbene zmogljivosti regije namenjenih 21 jamstev, ki lahko zagotovijo do 937 milijonov EUR kritja EU. Instrument za predpristopno pomoč vključuje tudi podporo za programe razvoja podeželja (IPARD) v Albaniji, Severni Makedoniji, Črni gori, Srbiji in Turčiji.
Za obnovo Ukrajine in njenega gospodarstva, da bi dohitela EU za njen prihodnji pristop, so potrebna ne le velika finančna prizadevanja, ampak tudi strukturne reforme. EU je v ta namen sprejela instrument za Ukrajino v vrednosti 50 milijard EUR, katerega cilj je podpreti državo pri pripravah na pristop, obnovi in posodobitvi njene infrastrukture, izvajanju strukturnih reform in krepitvi njene upravne zmogljivosti za prevzem obveznosti članstva. Instrument je začel veljati 1. marca 2024.
Načrt za Ukrajino, ki je prvi steber instrumenta, je bistveno orodje za zagotovitev konvergence Ukrajine in njenega postopnega vključevanja v EU. Ta celoviti načrt, ki ga je Komisija potrdila aprila, Svet pa maja, je pripravila ukrajinska vlada. V njem je opredeljenih 69 reform in 10 naložb na 15 področjih (vključno z energetiko, kmetijstvom, prometom, zelenim in digitalnim prehodom, človeškim kapitalom, podjetji v državni lasti, poslovnim okoljem, javnimi financami in decentralizacijo). Cilj teh ukrepov je okrepiti makroekonomsko in finančno odpornost Ukrajine, izboljšati upravljanje, povečati zmogljivost in učinkovitost uprave, izboljšati odgovornost in integriteto sodstva, podpreti razvoj zasebnega sektorja in ustvariti okolje, ki spodbuja trajnostno gospodarsko rast. Po pričakovanjih naj bi Ukrajini pri njenih prizadevanjih na pristopni poti s hitrejšim usklajevanjem s pravnim redom EU pomagalo več reform, zlasti na področjih javne uprave, upravljanja javnih financ, preprečevanja pranja denarja, javnih naročil ter prometnega in agroživilskega sektorja.
Drugi steber instrumenta, tj. naložbeni okvir za Ukrajino, je opremljen s finančnimi instrumenti EU v višini 9,3 milijarde EUR, njegov cilj pa je privabiti javne in zasebne naložbe ter mobilizirati do 40 milijard EUR za podporo okrevanju in obnovi države. Za dopolnitev obstoječih sporazumov o naložbah z več mednarodnimi finančnimi institucijami je že bilo dodeljenih 1,4 milijarde EUR, da bi spodbudili konkretne naložbe v ukrajinsko gospodarstvo. Tretji steber instrumenta zagotavlja tehnično pomoč ukrajinski vladi pri gradnji njenih zmogljivosti, izvajanju v načrtu določenih in za pristop pomembnih reform ter podpori civilni družbi.
Poglobljeno in celovito območje proste trgovine EU z Ukrajino se je izkazalo kot učinkovit instrument za ustvarjanje pogojev za boljše gospodarske in trgovinske odnose, da bi dodatno spodbudili konvergenco. EU je s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine v celoti liberalizirala uvoz iz Ukrajine za veliko večino proizvodov ter ohranila tarifne kvote in sistem najnižjih cen za le nekaj izbranih kmetijskih proizvodov. Da bi podprla ukrajinsko gospodarstvo, je EU od leta 2022 s sprejetjem začasnih avtonomnih trgovinskih ukrepov v celoti odpravila svoje tarife za vse uvožene izdelke. Hkrati sta bila za nekatere občutljive kmetijske sektorje uvedena okrepljen zaščitni mehanizem in zasilna zavora, da bi se upoštevali pomisleki deležnikov iz EU. Druge določbe omogočajo postopno vključevanje, ki prinaša koristi članstva že v obdobju pred pristopom. Primer je možnost sklenitve sporazuma o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (ACAA) ali pridružitve pobudi „gostovanje kot doma“.
Poglobljeno in celovito območje proste trgovine med EU in Moldavijo še pred pristopom pomaga Moldaviji okrepiti gospodarsko in trgovinsko povezovanje z EU. EU je v celoti liberalizirala ves uvoz iz Moldavije, razen sedmih kmetijskih proizvodov, za katere se od leta 2022 uporabljajo avtonomni trgovinski ukrepi, ki zagotavljajo začasno liberalizacijo. Država si prizadeva tudi za sklenitev sporazuma o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov ter morebitno vključitev v območje EU, kjer se uporablja „gostovanje kot doma“.
Evropska komisija je 10. oktobra 2024 sprejela načrt za rast za Moldavijo v vrednosti 1,8 milijarde evrov, ki ga podpira instrument za reforme in rast za obdobje 2025–2027. Cilj tega načrta je pospešiti socialno-ekonomske reforme in reforme na področju temeljnih prvin, okrepiti dostop Moldavije do enotnega trga Evropske unije in povečati finančno pomoč v naslednjih treh letih. Načrt in instrument bosta skupaj omogočila in spodbudila reforme in naložbe, potrebne za pospešitev pristopnega procesa.
Izvajanje poglobljenega in celovitega območja proste trgovine med EU in Gruzijo še naprej lajša približevanje gruzijskega pravnega okvira EU ter nudi odprto okolje za trgovino in naložbe med obema stranema.
Države in regija vzhodnega partnerstva prejemajo tudi pomoč v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) ter gospodarskega in naložbenega načrta
, ki podpira zeleni in digitalni prehod ter gospodarsko rast v regiji, vključno z uvedbo strategije Global Gateway. Izvajanje se je v obdobju poročanja pospešilo. Oktobra 2024 je bilo v okviru tega načrta mobiliziranih skupaj za 11,6 milijarde EUR javnih in zasebnih naložb. Te naložbe so usmerjene v zasebni sektor in mikro, malim in srednjim podjetjem zagotavljajo dostop do ugodnega financiranja. Poleg tega se izvajajo naložbe v promet ter digitalno in energetsko povezljivost. Naložbe s finančnim vzvodom znatno prispevajo h gospodarski rasti partnerskih držav in postavljajo temelje za bolj povezana gospodarstva, pripravljena na prihodnost.
Naložbena platforma za Turčijo, ki je bila vzpostavljena leta 2022 v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+), naj bi mobilizirala blizu 2,4 milijarde EUR naložb v Turčiji na podlagi več kot 400 milijonov EUR proračunskih jamstev EU. Naložbena platforma za Turčijo lajša naložbe na področjih skupnega interesa, kot so zelene naložbe in trajnostni prehod, energija iz obnovljivih virov, povezljivost in digitalizacija. Zagotavlja močan sklop instrumentov za zmanjševanje tveganj za povečanje finančne zmogljivosti EU in mednarodnih finančnih institucij ter podporo javnim in zasebnim naložbam v Turčiji in njihovo spodbujanje. Prav tako lahko utre pot morebitnim skupnim pobudam Ekipe Evropa z mednarodnimi finančnimi institucijami.
Poleg tega je EU zagotovila močno finančno podporo Turčiji in ji izkazala solidarnost po uničujočih potresih februarja 2023. Obe strani uspešno sodelujeta pri izvajanju pomoči v višini 1 milijarde EUR, ki jo je obljubila EU.
Poleg tega je bila v letu 2024 obljubljena 1 milijarda EUR za sirske begunce in turške gostiteljske skupnosti.
Ekonomska konvergenca mora iti z roko v roki s socialno konvergenco, ki temelji na načelih evropskega stebra socialnih pravic in socialnem pravnem redu EU. Za njeno doseganje je bistveno, da vse države širitve razvijejo dobro delujoče strukture in institucije trga dela, učinkovite sisteme socialne zaščite in močan socialni dialog.
VI. Regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi
Na Zahodnem Balkanu so dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje bistveni elementi stabilizacijsko-pridružitvenega in širitvenega procesa. Preseganje zapuščine preteklosti in reševanje sporov, ki izhajajo iz konfliktov v 90. letih prejšnjega stoletja, ostajata ključnega pomena. Še vedno je treba rešiti pomembna odprta dvostranska vprašanja, vključno z vprašanji meja in zagotavljanjem pravice žrtvam vojnih zločinov, identifikacijo preostalih pogrešanih oseb in vzpostavitvijo natančne evidence grozodejstev iz preteklosti na regionalni ravni.
Regija izpolnjuje svoj cilj oblikovanja skupnega regionalnega trga, katerega cilj je zagotoviti prost pretok oseb, storitev, blaga in kapitala. To bo olajšalo zaposlovanje in trgovino ter carinske postopke med partnericami. To delo usklajujeta Svet za regionalno sodelovanje in Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA) v partnerstvu z naložbenim forumom šestih zahodnobalkanskih zbornic.
Pri izvajanju akcijskega načrta za skupni regionalni trg je bil dosežen napredek, saj je bilo v zadnjih treh letih sprejetih pet sporazumov o mobilnosti. Ti sporazumi so povezani z osebnim dokumentom za potovanja, priznavanjem poklicnih in akademskih kvalifikacij ter dostopom do visokošolskega izobraževanja. Za premagovanje dolgotrajnih težav je bilo oktobra 2024 v Skupnem odboru CEFTA sprejetih več pomembnih sklepov, s katerimi so se močno razširile morebitne koristi, ki izhajajo iz skupnega regionalnega trga.
Regija je na vrhu v Berlinu 14. oktobra 2024 sprejela drugi akcijski načrt za skupni regionalni trg za obdobje 2025–2028. Načrt se osredotoča na poglabljanje obstoječega sodelovanja in uvedbo novih pobud, zlasti na področjih trgovine, prostega gibanja, poslovnega okolja, človeškega kapitala in digitalnega prehoda. Izvajanje tega akcijskega načrta in skupno regionalno sodelovanje bosta ključna pogoja za napredek pri odpiranju dostopa do specifičnih področij enotnega trga EU, kot je določeno v načrtu za rast. Izvajanje sklepov CEFTA in akcijskega načrta odpira novo fazo vzpostavljanja skupnega regionalnega trga z oprijemljivimi koristmi za državljane in podjetja v regiji.
Regionalna povezljivost je s sodelovanjem na področju prometa, energetike in digitalizacije ostala visoko na dnevnem redu. Prometna skupnost je še naprej podpirala postopno povezovanje prometnih sektorjev na Zahodnem Balkanu ter v Ukrajini, Moldaviji in v Gruziji, hkrati pa je s pripravo časovnega načrta omogočila lajšanje prometa prek pobude o zelenih voznih pasovih. Časovni načrt vključuje načrte za posodobitev 11 mejnih prehodov v regiji ter med regijo in EU, da bi znatno skrajšali čas čakanja, hkrati pa zagotovili potreben nadzor. Solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino imajo še naprej pomembno vlogo pri zagotavljanju logističnih poti za kritične trgovinske tokove med Ukrajino, Moldavijo, EU in preostalim svetom.
Nadaljevalo se je sodelovanje s sekretariatom Energetske skupnosti pri nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (kljub zamudam pri njihovem sprejetju), na katerih temelji izvajanje okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, ter pri izboljšanju energetske varnosti in učinkovitosti ter spodbujanju povezovanja energetskega trga z EU. Bistveno je, da pogodbenice Energetske skupnosti prenesejo in izvajajo sveženj ukrepov za povezovanje trga električne energije ter si prizadevajo, da bi bila cena ogljika do leta 2030 enakovredna ceni v sistemu EU za trgovanje z emisijami za električno energijo.
Na digitalnem področju je regija še naprej izvajala sporazum „gostovanje kot doma“ iz leta 2019 in prostovoljni dogovor vodilnih telekomunikacijskih operaterjev o znižanju cen gostovanja z EU, ki je začel veljati 1. oktobra 2023. Za regijo je poleg uskladitve s pravnim redom EU ter uvedbe trdne, stabilne in varne infrastrukture v skladu z zbirko orodij EU za varnost 5G ter celovitih kibernetsko odpornih okvirov bistveno tudi, da razvije okvire za digitalno identiteto in digitalne javne storitve. Regija je zavezana oblikovanju nacionalnih denarnic za digitalno identiteto in nato „balkanske denarnice za digitalno identiteto“ do konca leta 2027.
Ukrepi za krepitev človeške povezljivosti med mladimi so se nadaljevali v okviru regionalnega urada za sodelovanje mladih (RYCO). To je regionalni mehanizem, ki je v edinstvenem položaju za spodbujanje regionalnega sodelovanja, zaupanja in sprave med mladimi v regiji in z EU. Evropska akademija je jeseni 2023 v Tirani odprla podružnico na Zahodnem Balkanu, kar bo dodatno okrepilo izobraževalne vezi regije z EU. Medosebni stiki in dobri sosedski odnosi se spodbujajo tudi z dejavno udeležbo regije v programih EU za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport Erasmus+ in Evropski solidarnostni enoti ter s sodelovanjem visokošolskih ustanov iz regije v zavezništvu evropskih univerz in ustvarjalnih sektorjev v programu Ustvarjalna Evropa. Uspešno izvajanje agende za Zahodni Balkan na področjih inovacij, raziskav, izobraževanja, kulture, mladih in športa še naprej lajša razvoj raziskovalnih infrastruktur ter znanstvenih in tehnoloških parkov, spodbuja prenos tehnologije in vzpostavlja ukrepe za podporo inovacijam, s čimer dodatno prispeva h konkurenčnosti regije.
Vse strani morajo v dobri veri izvajati obstoječe dvostranske sporazume, vključno s Prespanskim sporazumom med Grčijo in Severno Makedonijo ter Sporazumom o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju med Bolgarijo in Severno Makedonijo.
Odnosi med Kosovom in Srbijo so bili še vedno napeti, čeprav je bil dosežen napredek pri normalizaciji njunih odnosov. Med pomembnimi dosežki so prelomen sporazum, dosežen februarja in marca 2023 na Ohridu, pripravljalni koraki za ustanovitev združenja/skupnosti občin z večinskim srbskim prebivalstvom na Kosovu, napredek v energetskem sektorju in zaveze za obravnavo vprašanj v zvezi s pogrešanimi osebami. Smiseln napredek je odvisen od sodelovanja obeh strani v dialogu pod okriljem EU ter od izvajanja pravno zavezujočega Sporazuma o poti k normalizaciji odnosov in njegove spremne priloge brez nadaljnjih zamud ali predpogojev. Normalizacija odnosov je bistvena za pot obeh partneric v EU, ki tvegata, da bosta izgubili velike priložnosti. Merila iz poglavja 35 pristopnih pogajanj s Srbijo in dnevni red posebne skupine Kosova za normalizacijo so bili maja 2024 posodobljeni, da se vključita Sporazum o poti k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo ter njegova priloga o izvajanju.
Vojna agresija Rusije proti Ukrajini vpliva na odnose z njenimi dvostranskimi partnericami in sosednjimi državami. Ukrajinske oblasti so poskušale ohraniti in dodatno okrepiti sodelovanje in diplomatske vezi z evropskimi in drugimi državami, tudi podporo pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini v skladu z ukrajinsko formulo za mir.
Odnosi Ukrajine z državami Zahodnega Balkana so se na splošno izboljšali kljub različnim stališčem Srbije in entitete Republike Srbske v Bosni in Hercegovini glede njunih odnosov z Rusijo. Odnosi z Gruzijo so postali nekoliko napeti, zlasti ker se Gruzija ni uskladila s sankcijami proti Rusiji. Turčija ostaja kljub temu, da se ni pridružila restriktivnim ukrepom EU proti Rusiji, strateško pomembna partnerica Ukrajine s pomembnimi dvostranskimi gospodarskimi in medosebnimi vezmi, kar dokazujeta dvostranski brezvizumski režim in sporazum o prosti trgovini, podpisan februarja 2022. Turčija si je tudi večkrat prizadevala za oživitev črnomorske pobude za žito, ki jo je Rusija končala julija 2023, in je pomembna udeleženka ukrajinske mednarodne krimske platforme.
Moldavija je po začetku vojne agresije Rusije proti Ukrajini okrepila sodelovanje z Ukrajino in Romunijo na področjih humanitarne podpore ljudem, ki bežijo iz Ukrajine, energetske varnosti, prometa in povezljivosti. Dvostransko sodelovanje z Ukrajino se je še naprej krepilo, saj je Moldavija izrazila solidarnost z Ukrajino, glasovala za ustrezne resolucije Generalne skupščine ZN in se uskladila s številnimi političnimi izjavami v mednarodnih organizacijah, ki obsojajo vojaško agresijo. Moldavija se tudi bolj usklajuje z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji, čeprav je sama cilj čedalje večjega ruskega pritiska.
Gruzija še naprej podpira ozemeljsko nedotakljivost in suverenost Ukrajine, tudi s sopokroviteljstvom resolucij ZN v podporo Ukrajini. Vendar se država ni uskladila z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji. Gruzija in Turčija imata strateško partnerstvo s stiki na visoki ravni, tudi v okviru Sveta za strateško sodelovanje na visoki ravni.
Ukrajina, Moldavija in Gruzija prav tako še naprej dejavno sodelujejo v vzhodnem partnerstvu.
Odnosi med Turčijo in Grčijo so se v obdobju poročanja še izboljšali, vrhunec pa so dosegli na 5. srečanju Sveta za sodelovanje na visoki ravni decembra 2023, na katerem sta oba voditelja podpisala Atensko izjavo o prijateljskih odnosih in dobrem sosedstvu. Hujskaška retorika je zdaj redka. Turčija ni izvajala nobenih nedovoljenih dejavnosti vrtanja v vzhodnem Sredozemlju ali poletov nad grškimi otoki v Egejskem morju. Še vedno se poroča o kršitvah grških teritorialnih voda, ki so se v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 povečale. EU je aprila 2024 izrazila polno zavezanost celoviti ureditvi ciprskega vprašanja v okviru ZN in v skladu z vrednotami EU ter pozdravila imenovanje osebne odposlanke generalnega sekretarja ZN za Ciper.
Turčija se je v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta ZN še naprej zavzemala za rešitev z dvema državama. Zdaj je izjemno pomembno, da se Turčija zaveže in dejavno prispeva k pravični, celoviti in izvedljivi rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN na podlagi federacije dveh skupnosti in dveh območij s politično enakostjo ter v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, pravnim redom EU in načeli, na katerih temelji EU. Poleg tega mora čim prej izpolniti svojo obveznost polnega izvajanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med EU in Turčijo ter doseči napredek pri normalizaciji odnosov z Republiko Ciper. Turčija mora nemudoma razveljaviti vse ukrepe, sprejete od oktobra 2020 v zvezi z Varošo, ki so v nasprotju z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN. Nadaljevanje dialoga v dobri veri in odrekanje enostranskim dejanjem, ki so v nasprotju z interesi EU ter kršijo mednarodno pravo in suverene pravice držav članic EU, sta ključni zahtevi za zagotovitev stabilnega in varnega okolja v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja med EU in Turčijo. Od Turčije se pričakuje, da se bo nedvoumno zavezala dobrim sosedskim odnosom, mednarodnim sporazumom in mirnemu reševanju sporov v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov ter se po potrebi obrnila na Meddržavno sodišče. EU je še naprej zavezana zaščiti svojih interesov in interesov svojih držav članic ter ohranjanju regionalne stabilnosti.
Teritorialno sodelovanje državam širitve omogoča medsebojno sodelovanje in sodelovanje s sosednjimi državami članicami v ključnih socialnih in gospodarskih sektorjih. Natančneje, čezmejni programi in programi sodelovanja Interreg ustvarjajo priložnosti za dialog, sodelovanje in razvoj na ravni lokalne uprave, ki vključujejo skupnosti, zasebni sektor in organizacije civilne družbe. Makroregionalna strategija EU za jadransko-jonsko regijo in strategija EU za podonavsko regijo še naprej spodbujata sodelovanje med državami članicami in državami kandidatkami za razvoj, kohezijo in zmanjševanje razlik v teh dveh makroregijah. Cilji strategij, ki bistveno prispevata k pripravam na širitev, so sprostitev ekonomskega in socialnega potenciala obeh makroregij, krepitev upravnih zmogljivosti za različne politike EU in spodbujanje razvojnih projektov na ključnih področjih.
Podobno je skupna pomorska agenda olajšala dialog in sodelovanje med državami članicami in državami kandidatkami v črnomorski regiji na področjih, kot so varstvo okolja, preprečevanje in obvladovanje onesnaževanja morja ter razvoj trajnostnega modrega gospodarstva.
VII. Sklepi in priporočila
I.
1.Dvajset let po največji širitvi v zgodovini EU, ko je pristopilo deset novih držav članic, je pristop k EU še vedno ključno gonilo dolgoročne varnosti, miru, stabilnosti in blaginje v Evropi. Zgodovinska priložnost za povezavo njihove prihodnosti z EU je na voljo desetim partnericam, in sicer šestim z Zahodnega Balkana ter Turčiji, Ukrajini, Moldaviji in Gruziji.
2.Širitveni proces še naprej temelji na dosežkih in je odvisen od objektivnega napredka, ki ga doseže vsaka partnerica. Za to je potrebna odločenost za izvajanje ireverzibilnih reform na vseh področjih prava EU, s posebnim poudarkom na temeljnih prvinah širitvenega procesa. Demokracija, pravna država in temeljne vrednote bodo še naprej temelji širitvene politike EU. Članstvo v EU je strateška odločitev. Partnerice morajo odločno in nedvoumno sprejeti in promovirati vrednote EU. Uskladitev s skupno zunanjo in varnostno politiko EU je v novih geopolitičnih razmerah bolj kot kdaj koli doslej pomemben znak skupnih vrednot in strateške usmeritve.
3.Širitveni proces je v letih 2023 in 2024 dobil nov zagon. 15. oktobra 2024 je bil odprt sklop temeljnih prvin z Albanijo. Junija 2024 so se na prvih medvladnih konferencah začela pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo. Črna gora je po izpolnitvi vmesnih meril za poglavja o pravni državi na poti, da začasno zapre nadaljnja pogajalska poglavja. Evropski svet je marca 2024 sklenil, da se začnejo pristopna pogajanja z Bosno in Hercegovino. Konec leta 2023 je bil zaključen pregled usklajenosti zakonodaje tako za Albanijo kot za Severno Makedonijo. Evropski svet je decembra 2023 Gruziji podelil status države kandidatke. Vendar se je proces pristopa k EU po ukrepih, ki jih je gruzijska vlada sprejela od pomladi 2024, dejansko ustavil. Svet še naprej obravnava prošnjo Kosova za članstvo, vloženo decembra 2022.
4.Širitev je zgodovinska priložnost tako za pristopne države kot za sedanje države članice in EU kot celoto. Večja in močnejša Unija ima pomembne socialno-ekonomske, politične in varnostne prednosti. Razširjena EU je boljši porok za politično stabilnost, varnost in mir na celini. Večja Unija bo močnejši svetovni akter z večjim geopolitičnim vplivom, kar ji bo omogočilo, da bo imela še pomembnejšo vlogo na mednarodnem prizorišču. Širitev EU bo sedanjim in prihodnjim članicam prinesla daljnosežne socialno-ekonomske koristi. Hkrati pa širitev zahteva notranji razmislek v EU ter pripravo njenih organov in politik nanjo. Evropska komisija je 20. marca sprejela Sporočilo o reformah in pregledih politik pred širitvijo, ki prispeva k tekoči razpravi o notranjih reformah, ki jih bo morala izvesti EU. Komisija bo predstavila preglede politik pred širitvijo, osredotočene na posamezne sektorje, kot so pravna država, enotni trg, prehranska varnost, obramba in varnost, podnebje, energetika in migracije ter socialna, ekonomska in teritorialna konvergenca v širšem smislu.
5.Partnerice širitve morajo biti s postopnim vključevanjem zasidrane v EU, kar bo posledično pospešilo proces širitve. Postopno vključevanje bo pomagalo pri tehničnih pripravah na članstvo v EU, pospešilo uskladitev s pravnim redom EU in olajšalo pristopni proces. Izvajanje načrta za rast za Zahodni Balkan bo povečalo ekonomsko konvergenco Zahodnega Balkana z EU. Njegov cilj je uvesti nekatere koristi in obveznosti dostopa do enotnega trga še pred pristopom k EU, zagotavlja pa tudi večjo finančno pomoč prek instrumenta za reforme in rast, da bi spodbudili reforme na Zahodnem Balkanu. Bistveno je, da je dostop do enotnega trga EU pogojen s tem, da regija z izvajanjem skupnega regionalnega trga okrepi svoja prizadevanja na področju regionalnega gospodarskega sodelovanja na podlagi pozitivnega razvoja dogodkov v zadnjem času. Komisija je v okviru načrta za rast odobrila programe reform petih partneric z Zahodnega Balkana, v katerih so določene ambiciozne reforme, ki jih nameravajo izvesti, da bi dosegle cilje instrumenta. Komisija sodeluje z Bosno in Hercegovino, da bi ji pomagala pri dokončanju programa reform. Za ohranitev konvergence Ukrajine in njenega postopnega vključevanja v EU ji bo instrument za Ukrajino zagotavljal podporo v obdobju 2024–2027 na podlagi izvajanja načrta za Ukrajino. 10. oktobra 2024 je bil sprejet namenski načrt za rast za Moldavijo, da se podprejo njene socialno-ekonomske reforme in naložbe.
6.Na Zahodnem Balkanu so dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje bistveni elementi stabilizacijsko-pridružitvenega in širitvenega procesa. Preseganje zapuščine preteklosti in reševanje sporov, ki izhajajo iz konfliktov v 90. letih prejšnjega stoletja, ostajata ključnega pomena. Še vedno je treba rešiti nerešena dvostranska vprašanja, saj ta zavirajo regionalno povezovanje in pot partneric v EU. Normalizacija odnosov med Kosovom in Srbijo je bistvena za evropsko pot obeh partneric, ki tvegata, da bosta brez napredka izgubili pomembne priložnosti.
7.Turčija ostaja država kandidatka in ključna partnerica Evropske unije in vlada poudarja pristop k EU kot svoj strateški cilj. Kljub temu pristopna pogajanja s Turčijo v skladu s sklepom Sveta od leta 2018 mirujejo. Dejstva, ki so bila podlaga za to oceno, še vedno držijo. Resni pomisleki so še vedno na področju temeljnih pravic in pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva. Dialog o pravni državi in temeljnih pravicah ostaja sestavni del odnosov med EU in Turčijo. Hkrati izvajanje priporočil iz Skupnega sporočila o stanju političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Turčijo napreduje, pri čemer se raziskujejo možnosti za ponovno obnovitev sodelovanja, izvajanje pa postopno, sorazmerno in reverzibilno napreduje v skladu s sklepi Evropskega sveta. Evropska unija ima strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja s Turčijo.
II.
8.V Črni gori je proces pristopa k EU ključna prednostna naloga države in jasna politična zaveza oblasti, ki se na splošno odraža v političnih odločitvah. To vključuje stalno 100-odstotno stopnjo usklajenosti s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, vključno s sankcijami. Vlada od začetka svojega mandata oktobra 2023 deluje v na splošno stabilnem političnem okolju z nižjo stopnjo polarizacije kot v zadnjih letih. Močno je pospešila priprave na pristop k EU, junija 2024 pa je medvladna konferenca o pristopnih pogajanjih s Črno goro potrdila, da Črna gora na splošno izpolnjuje vmesna merila za poglavji 23 in 24 o pravni državi, kar omogoča začetek začasnega zaprtja nadaljnjih poglavij, če bodo izpolnjeni pogoji.
Po ocenah Komisije je v skladu s pogajalskim okvirom trenutno zagotovljena splošna uravnoteženost med napredkom pri poglavjih o pravni državi na eni strani in napredkom v pristopnih pogajanjih o vseh poglavjih na drugi strani. Prednostna naloga za nadaljnji napredek je ohranjanje in krepitev prizadevanj za reševanje nerešenih vprašanj. Na področju pravne države bi to pomenilo ohranjanje osredotočenosti na kritična področja svobode izražanja in svobode medijev ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter na pospešitev in poglobitev reform na področju neodvisnosti, strokovnosti in odgovornosti sodstva. Pri drugih poglavjih pogajanj se je treba takoj osredotočiti na izvajanje ključnih reform, povezanih z EU, ki še niso izvedene, in izpolnjevanje meril za zaprtje poglavij, zlasti tistih poglavij, ki bi se lahko kmalu začasno zaprla. Črnogorska vlada je sporočila, da je njen cilj zaključiti pristopna pogajanja do konca leta 2026, Komisija pa je pripravljena podpreti ta ambiciozni cilj, začenši s predlogom za začasno zaprtje dodatnih poglavij do konca leta 2024 in obsežnim načrtom za leto 2025, če bodo izpolnjeni ustrezni pogoji. V ta namen je ključnega pomena, da Črna gora izvaja strukturiran in dobro načrtovan pristop, ki je bil razvit za napredek programa vključevanja v EU v praksi. Potrebno je nadaljnje široko politično soglasje o ključnih reformah.
9.V Srbiji so volitve v začetku decembra 2023 in posledična prekinitev delovanja vlade in parlamenta upočasnile izvajanje reform za pristop k EU. Kljub temu se je na področju pravne države nadaljevalo izvajanje reforme sodstva. Srbija je sprejela novo protikorupcijsko strategijo in še naprej prispevala k upravljanju mešanih migracijskih tokov proti EU. Nova zakonodaja o medijih se še ne izvaja v celoti, kar je treba zagotoviti, to pa velja tudi za njeno nadaljnjo uskladitev s pravnim redom EU in evropskimi standardi. Srbija se je zavezala, da bo v celoti izvajala vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o poti k normalizaciji in njegove priloge o izvajanju, ki sta bila sprejeta leta 2023, ter vseh preteklih sporazumov. Vzorec usklajevanja Srbije s skupno zunanjo in varnostno politiko EU je ostal večinoma nespremenjen in bi ga bilo treba prednostno znatno izboljšati, tudi z uskladitvijo z omejevalnimi ukrepi in izjavami o Rusiji. Srbija se mora vzdržati dejanj in izjav, ki so v nasprotju s stališči EU v zunanji politiki in drugih strateških zadevah ter resno dokazati svojo strateško usmeritev k EU.
Stalno pozornost je treba nameniti ohranjanju splošnega ravnovesja med napredkom pri poglavjih o pravni državi in normalizaciji odnosov s Kosovom na eni strani ter napredkom pri pristopnih pogajanjih o vseh poglavjih na drugi strani. Komisija že tretje leto potrjuje oceno, da je Srbija izpolnila merila za odprtje sklopa 3 (konkurenčnost in vključujoča rast).
Napredek Srbije na področju pravne države in normalizacije odnosov s Kosovom bo še naprej določal splošno hitrost pristopnih pogajanj. Po pričakovanjih bo Srbija v prihodnjem letu pospešila delo v zvezi z izvajanjem reform, povezanih s pristopom k EU, na vseh področjih, s posebnim poudarkom na vmesnih merilih za pravno državo ter zagotavljanju resnično ugodnega okolja za civilno družbo in medije, pri čemer si bo verodostojno prizadevala za zaustavitev dezinformacij in tujega manipuliranja z informacijami. V okviru dialoga se pričakuje, da bo Srbija izpolnila svoje obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o poti k normalizaciji in njegove priloge o izvajanju ter vseh preteklih sporazumov na podlagi dialoga.
10.V Albaniji so oblasti dosledno poudarjale svojo trdno politično zavezanost vključevanju v EU kot ključni strateški prednostni nalogi države in ohranile visoko raven ambicij za napredek v pristopnih pogajanjih. Albanija je še naprej dosegala napredek pri reformah v okviru sklopa temeljnih prvin, zlasti v zvezi s celovito reformo pravosodja in postopkom preverjanja, ki ga bodo organi za preverjanje na prvi stopnji kmalu končali, z dobrimi rezultati v protikorupcijskih zadevah in s povečanjem svojih zmogljivosti za finančne preiskave organiziranega kriminala. Dejavno sodelovanje Albanije v njenem mandatu nestalne članice Varnostnega sveta ZN do konca leta 2023 ter njena bilanca popolne usklajenosti s skupno in zunanjo varnostno politiko EU pričata o njeni strateški odločitvi za pristop k EU in njeni vlogi zanesljive mednarodne partnerice.
Po prvi medvladni konferenci o pristopnih pogajanjih julija 2022 so bila novembra 2023 zaključena srečanja za pregled usklajenosti zakonodaje za vseh šest sklopov pravnega reda EU. Komisija je konec leta 2023 Svetu predložila poročilo o oceni meril za odprtje poglavij, v katerem je ugotovila, da Albanija izpolnjuje zahteve za začetek pogajanj o sklopu temeljnih prvin. Komisija pozdravlja začetek pogajanj o sklopu temeljnih prvin na drugi medvladni konferenci 15. oktobra, ki je bila ključni trenutek na poti k pristopu. Komisija podpira tudi začetek pogajanj o sklopu 6 (zunanji odnosi) proti koncu leta, če se bo pozitivni trend nadaljeval. Albanska vlada je napovedala, da je njen cilj zaključiti pristopna pogajanja do konca leta 2027, Komisija pa je pripravljena podpreti ta ambiciozni cilj. V ta namen je ključnega pomena, da oblasti dodatno pospešijo reforme, povezane z EU, zlasti na področju pravne države, utrditve bilance dosežkov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, učinkovitega boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter spodbujanja temeljnih pravic, vključno s svobodo medijev, lastninskimi pravicami in manjšinami.
11.Severna Makedonija je dosledno izražala svojo politično zavezanost strateškemu cilju vključevanja v EU in ohranila visoko raven ambicij za napredek v pristopnih pogajanjih. Država mora še naprej izvajati reforme, povezane z EU, zlasti v okviru sklopa temeljnih prvin, in sicer sodstva ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Okrepiti je treba zaupanje v pravosodni sistem. Brez premora se je treba spopadati s korupcijo, tudi z zanesljivo bilanco rezultatov pri preiskovanju, kazenskem pregonu in pravnomočnih obsodbah v zadevah korupcije na visoki ravni. Severna Makedonija se je v letu 2023 dejavno angažirala kot predsedujoča Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Država se je še naprej v celoti usklajevala s skupno zunanjo in varnostno politiko EU.
Severna Makedonija še ni sprejela ustreznih ustavnih sprememb, uvedbi in doseganju katerih se je zavezala, da bi v ustavo vključila državljane, ki živijo znotraj državnih meja in so druge narodnosti, kot so Bolgari
. Severna Makedonija je dober primer večetnične družbe. Dvostranske sporazume s sosednjimi državami, vključno s Prespanskim sporazumom med Grčijo in Severno Makedonijo ter Pogodbo o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju med Bolgarijo in Severno Makedonijo, morajo v dobri veri izvajati vse strani. Po prvi medvladni konferenci o pristopnih pogajanjih julija 2022 so bila decembra 2023 zaključena srečanja za pregled usklajenosti zakonodaje za vseh šest sklopov pravnega reda EU. Komisija z zanimanjem pričakuje hitro in odločno nadaljnje ukrepanje na podlagi poročila o pregledu usklajenosti zakonodaje na področju sklopa temeljnih prvin, tudi kar zadeva časovne načrte države v skladu s pogajalskim okvirom, da bi se čim prej in ko bodo izpolnjeni ustrezni pogoji odprl prvi sklop. Ključno je, da oblasti še pospešijo izvajanje reform, povezanih z EU. Severna Makedonija bi morala sprejeti potrebne ukrepe za doseganje napredka v procesu pristopnih pogajanj in učinkovito izvajanje reform, povezanih z EU, zlasti na področju pravne države, pravosodja in boja proti korupciji.
12.Bosna in Hercegovina je pokazala oprijemljive rezultate, kot je Komisija poročala marca 2024. Upravljanje migracij se je še naprej izboljševalo. Država je dosegla in ohranila polno usklajenost s skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Med novembrom 2023 in marcem 2024 je bila sprejeta zakonodaja o integriteti sodstva, preprečevanju pranja denarja in nasprotju interesov. Vendar je novejši razvoj dogodkov oviral ta pozitivni zagon. Država mora nadaljevati z odločnimi ukrepi za dokončanje ključnih reform v skladu s pravili in standardi EU. To vključuje sprejetje zakona o sodiščih, zakona o Visokem sodnem in tožilskem svetu, zakona o varstvu osebnih podatkov in zakona o nadzoru meja. Pričakuje se, da bo Bosna in Hercegovina hitro dokončala še nedokončano ustavno in volilno reformo. Separatistična dejanja, ki spodkopavajo enotnost, suverenost, ozemeljsko celovitost, ustavni red in mednarodno osebnost države, spodkopavajo napredek pri pristopu k EU.
Kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj iz marca 2024, Komisija pripravlja pogajalski okvir, da bi ga Svet sprejel takoj, ko bodo izvedeni vsi ustrezni ukrepi iz priporočila Komisije iz oktobra 2022.
Komisija je pripravljena načrtovati obrazložitvena srečanja o pravnem redu EU z Bosno in Hercegovino. Da bi lahko Bosna in Hercegovina med prihodnjimi pogajanji o pristopu k EU nastopala enotno, bo morala imenovati glavnega pogajalca in njegovo ekipo. Bosna in Hercegovina mora tudi razviti nacionalni načrt za sprejetje pravnega reda, kar je še neizpolnjena obveznost iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Imenovati mora tudi nacionalnega koordinatorja za instrument za predpristopno pomoč.
Za napredek na poti pristopa se pričakuje, da bo Bosna in Hercegovina izvedla vse ustrezne ukrepe, določene v priporočilu Komisije iz oktobra 2022. Komisija je Bosni in Hercegovini pripravljena pomagati pri reševanju vseh vprašanj, opredeljenih v mnenju Komisije o njeni prošnji za članstvo, v okviru prihajajočih pristopnih pogajanj.
13.Kosovske oblasti so bile še naprej zavezane evropski poti. Kosovo je prošnjo za članstvo v EU vložilo decembra 2022. Komisija je pripravljena pripraviti mnenje o prošnji Kosova za članstvo takoj, ko bo to zahteval Svet. V boju proti organiziranemu kriminalu je bil zabeležen napredek in poslovno okolje se je izboljšalo. Liberalizacija vizumskega režima za državljane Kosova je začela veljati 1. januarja 2024.
Napetosti na severu Kosova so se nadaljevale po nasilnem napadu skupine oboroženih kosovskih Srbov na kosovsko policijo septembra 2023, kar je bilo najhujše stopnjevanje napetosti v zadnjih letih. Odnosom med vlado in skupnostjo kosovskih Srbov je še dodatno škodovalo več neusklajenih ukrepov Kosova. Ukrepi EU v zvezi s Kosovom so v obdobju poročanja ostali v veljavi. EU v skladu z izjavo visokega predstavnika v imenu EU z dne 3. junija 2023 izvaja reverzibilne ukrepe v zvezi s Kosovom. Visoki predstavnik je priporočil odpravo teh ukrepov. Kosovo se je zavezalo, da bo v celoti izvajalo vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o poti k normalizaciji in njegove priloge o izvajanju, ki sta bila sprejeta leta 2023, ter vseh preteklih sporazumov.
Kosovo mora okrepiti svoja prizadevanja za krepitev pravne države in javne uprave ter zaščito svobode izražanja. Vlada bi si morala prizadevati za oblikovanje medstrankarske politične podpore za učinkovitejše izvajanje reform, povezanih z EU. Kosovo bi moralo brez nadaljnjih zamud ali predpogojev izvajati Sporazum o poti k normalizaciji in njegovo prilogo ter vse pretekle sporazume.
14.Turčija je država kandidatka in ključna partnerica EU. Stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter razvoj obojestransko koristnih odnosov s Turčijo sta v strateškem interesu Evropske unije. Treba je ohraniti umiritev razmer v interesu regionalne stabilnosti v vzhodnem Sredozemlju in spodbujanje dobrih sosedskih odnosov. V skladu s priporočili iz skupnega sporočila iz novembra 2023 o
stanju političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Turčijo
ter smernicami Evropskega sveta iz aprila 2024 je odnose s Turčijo zaznamovalo postopno ponovno sodelovanje, sprejeti pa so bili tudi konkretni ukrepi za konstruktivne izmenjave o vprašanjih skupnega interesa. Nadaljevalo se je sodelovanje na visoki ravni in začel se je nov dialog na visoki ravni o trgovini, ki potrjuje napredek, dosežen na tem področju. Turčija je pomemben regionalni akter na področju zunanje politike, ki je pomemben element v okviru odnosov med EU in Turčijo, čeprav se njuna stališča o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih še vedno razlikujejo. Zelo nizka stopnja usklajenosti Turčije s skupno zunanjo in varnostno politiko se je še naprej nižala. Turčija je izvedla specifične ukrepe za zaustavitev izogibanja sankcijam EU proti Rusiji prek svojega ozemlja in bi morala v zvezi s tem še bolj dejavno sodelovati z EU. Še naprej bi bilo treba uporabljati progresiven, sorazmeren in reverzibilen pristop k spodbujanju ključnih področij sodelovanja. Ohraniti bi bilo treba konstruktivna prizadevanja Turčije in obravnavati pomisleke EU.
Resni pomisleki so še vedno na področju temeljnih pravic in pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva. Pristopna pogajanja s Turčijo so od junija 2018 v skladu s sklepi Evropskega sveta ustavljena.
Od Turčije se pričakuje, da bo dejavno podpirala pogajanja o pravični, celoviti in izvedljivi rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN ter načeli, na katerih temelji EU, in pravnim redom. Pomembno je, da država ponovno potrdi svojo zavezanost pogovorom za rešitev ciprskega vprašanja pod vodstvom ZN v skladu z ustreznimi resolucijami VSZN, vključno z njihovimi zunanjimi vidiki. Turčija mora prav tako izpolniti svojo obveznost, da zagotavlja celovito in nediskriminatorno izvajanje dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med EU in Turčijo.
15.Ukrajina je obravnavala vse preostale ukrepe, opredeljene v mnenju Komisije iz leta 2022. Začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino je pomembno priznanje odločenosti Ukrajine, da kljub sedanji vojni agresiji Rusije nadaljuje reforme na poti pristopa k EU. Ukrajina je še naprej spodbujala integriteto in meritokracijo v pravosodnem sistemu ter krepila protikorupcijski institucionalni okvir in dosegala rezultate pri ukrepanju v primerih korupcije na visoki ravni. Ukrajina je tudi prenovila svojo zakonodajo o varstvu pravic pripadnikov narodnih manjšin. Omejitve temeljnih pravic, povezane z vojnim stanjem, ostajajo na splošno sorazmerne. Organi so napredovali tudi pri izvajanju pomembnih reform v okviru načrta za Ukrajino.
Kljub napredku pri temeljnih reformah so potrebna nadaljnja prizadevanja. Ukrajina bi se morala še naprej osredotočati na nadaljnje doseganje verodostojnih rezultatov pri izvrševanju v primerih korupcije na visoki ravni, da bi obravnavala sistemsko korupcijo v najpomembnejših sektorjih in institucijah ter utrdila integriteto, strokovnost in učinkovitost v sodstvu in na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, hkrati pa okrepila boj proti organiziranemu kriminalu. Varstvo temeljnih pravic je treba dodatno okrepiti, nadaljevati je treba izvajanje spremenjene zakonodaje o varstvu pravic pripadnikov narodnih manjšin v tesnem sodelovanju s predstavniki narodnih manjšin ter pospešiti reformo javne uprave in reformo decentralizacije. Ukrepi za podporo popravilu in obnovi infrastrukture bodo ključni za popolno okrevanje gospodarstva, zlasti v energetskem sektorju, ki ga je treba še bolj decentralizirati in izboljšati njegovo upravljanje. Po prvi medvladni konferenci junija 2024 analitični pregled usklajenosti zakonodaje s pravnim redom EU (pregled usklajenosti zakonodaje) poteka nemoteno. Potem ko je Ukrajina ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zagotovitev popolne uskladitve nacionalne zakonodaje. Stalno povečevanje usklajenosti Ukrajine s stališči in omejevalnimi ukrepi skupne zunanje in varnostne politike EU je jasen znak politične zavezanosti in bi se moralo nadaljevati. Če bo Ukrajina izpolnila vse pogoje, Komisija z zanimanjem pričakuje začetek pogajanj o sklopih, začenši s temeljnimi prvinami, in sicer čim prej leta 2025.
16.Moldavsko prebivalstvo je 20. oktobra 2024 glasovalo na ustavnem referendumu o pristopu k EU in na prvem krogu predsedniških volitev. Predlog za vključitev pristopa k EU v ustavo je podprlo 50,38 % volivcev. Moldavija je obravnavala vse preostale ukrepe, opredeljene v mnenju Komisije iz leta 2022. Začetek pristopnih pogajanj je pomembno priznanje odločenosti Moldavije, da kljub stalnemu ruskemu vmešavanju in posledicam ruske vojne agresije proti Ukrajini nadaljuje reforme na poti pristopa k EU. Moldavija je še izboljšala usklajenost s skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Država še naprej izvaja celovito reformo pravosodja. Tekoče preverjanje in imenovanja na najvišje sodniške in tožilske položaje bi bilo treba dokončati s preglednimi postopki, ki temeljijo na dosežkih. Nadaljnja konsolidacija protikorupcijskih institucij, proaktivne in učinkovite protikorupcijske preiskave in obsodbe na vseh ravneh bodo podlaga za doseganje dobre bilance rezultatov.
Moldavija je nadaljevala prizadevanja za odpravo oligarhičnih struktur ter začela preiskave in kazenski pregon nezakonitih finančnih tokov in podkupovanja volivcev. Sodelovanje z evropskimi in mednarodnimi agencijami v boju proti mednarodnim kriminalnim mrežam bi bilo treba nadaljevati in dodatno okrepiti. Potrebna so dodatna prizadevanja za izvajanje načrta za odpravo oligarhičnih struktur, vključno s krepitvijo neodvisnosti javnih medijev in povečanjem preglednosti lastništva medijev. Moldavija nadaljuje reformo javne uprave, ki jo je treba izvesti v posvetovanju s civilno družbo, da se ohrani pozitivna krivulja.
Za napredek bo treba utrditi reforme s poudarkom na učinkovitem delovanju institucij v okviru njihovih vlog in pristojnosti ter uveljaviti pregledne in standardizirane postopke imenovanja in razrešitve. V okviru načrta za rast za Moldavijo bodo potrebne nadaljnje reforme na področju temeljnih prvin in gospodarske reforme za povečanje konvergence z EU in vključevanja v enotni trg. Po prvi medvladni konferenci junija 2024 analitični pregled usklajenosti zakonodaje s pravnim redom EU (pregled usklajenosti zakonodaje) poteka nemoteno. Če bo Moldavija izpolnila vse pogoje, Komisija z zanimanjem pričakuje začetek pogajanj o sklopih, začenši s temeljnimi prvinami, in sicer čim prej leta 2025.
17.Podelitvi statusa kandidatke Gruziji decembra 2023 ni sledila zadostna politična zavezanost organov, da bodo izvedli potrebne reforme za napredek države na poti v EU.
Nasprotno, pomemben negativen razvoj dogodkov, vključno s sprejetjem zakona o preglednosti tujega vpliva in zakonodajnega svežnja o „družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov“, ter močan diskurz gruzijskih uradnikov proti EU so močno vplivali na pot Gruzije v EU. Posledično se je pristopni proces Gruzije dejansko ustavil. Gruzija je dosegla tudi zanemarljiv napredek pri izvajanju devetih ukrepov, določenih v sporočilu Evropske komisije o širitvi 2023.
26. oktobra so gruzijski državljani glasovali na parlamentarnih volitvah. V predhodnih ugotovitvah skupne mednarodne misije za opazovanje volitev pod vodstvom Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (OVSE/ODIHR) je bilo navedenih več pomanjkljivosti, ki so se zgodile v napetem in močno polariziranem okolju. Sporočene slabosti med drugim vključujejo nedavne zakonodajne spremembe volilnega postopka, pogoste kompromise glede tajnosti glasovanja, postopkovne nedoslednosti, ustrahovanje volivcev in pritisk nanje in so negativno vplivale na zaupanje javnosti v postopek. Te predhodne ugotovitve potrjujejo potrebo po celoviti volilni reformi, ki je bila poudarjena že v preteklih ključnih priporočilih. Priporočila iz končnega poročila OVSE/ODIHR bi bilo treba izvesti čim prej.
Zdaj je bistvenega pomena konstruktiven in vključujoč dialog v celotnem političnem spektru. EU v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. oktobra Gruzijo poziva, naj sprejme demokratične, celovite in trajnostne reforme v skladu s temeljnimi načeli evropskega povezovanja.
Gruzija mora prednostno ponovno začeti izvajati devet ukrepov. Poleg tega bi morala razveljaviti zakon o preglednosti tujega vpliva in zakonodajni sveženj o „družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov“ ter se vzdržati drugih dejavnosti, ki ogrožajo pravno državo in temeljne pravice, ki ostajajo sestavni del odnosov med EU in Gruzijo. Gruzija bi morala nadaljevati tudi prizadevanja za doseganje enakosti spolov. Usklajenost Gruzije s skupno zunanjo in varnostno politiko EU ostaja nizka in Gruzija se kljub prizadevanjem za omejitev izogibanja sankcijam prek svojega ozemlja ni uskladila s svežnji sankcij EU proti Rusiji in Belorusiji.
Poleg tega morajo oblasti nehati širiti dezinformacije proti vrednotam EU in namesto tega okrepiti ukrepe za boj proti dezinformacijam in se spopasti s sovražno politično retoriko. Oblasti morajo zagotoviti, da se napadi na medijske hiše, opozicijske stranke in aktiviste civilne družbe ustrezno preiščejo in da se zagotovi ugodno okolje za njihovo delo. Sprejeti je treba celovite in smiselne ukrepe za reformo pravne države, boj proti korupciji na visoki ravni in odpravo oligarhičnih vplivov, kar bo omogočilo zadosten javni in parlamentarni nadzor nad delom organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter zagotovilo neodvisnost javnih institucij.
EU ostaja zavezana nadaljnji poglobitvi partnerstva z Gruzijo v skladu z željami velike večine gruzijskega prebivalstva. Če Gruzija ne bo obrnila sedanjega ukrepanja, ki ogroža njeno pot v EU, in pokazala oprijemljivih prizadevanj za obravnavo nerešenih pomislekov in ključnih reform, Komisija ne bo mogla predlagati začetka pogajanj z Gruzijo.
VIII. Prilogi
1.Kazalniki tretjih strani o stanju demokracije, dobrega upravljanja in pravne države v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah
2.Statistični podatki