EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.11.2024

COM(2024) 549 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Naknadna ocena programov Euratoma za raziskave in usposabljanje za obdobje 2014–2020

{SWD(2024) 271 final} - {SWD(2024) 272 final}

1Uvod

1.1Namen ocenjevanja

V tem poročilu so predstavljeni rezultati naknadne ocene programov Euratoma za raziskave in usposabljanje za obdobji 2014–2018 1 in 2019–2020 2 (v nadaljnjem besedilu: program) 3 . Namen poročila je analizirati utemeljitev, izvajanje in dosežke programa ter dolgoročnejše učinke in trajnostnost ukrepov, sprejetih v okviru programa, da bi prispevali k pripravi in oblikovanju prihodnjih programov Euratoma.

Ocena temelji na pravni zahtevi iz uredb, s katerima so programi vzpostavljeni 4 . Izvedla jo je Komisija ob pomoči neodvisnih strokovnjakov, izbranih na podlagi preglednega postopka. Poročilo je strukturirano v skladu z glavnimi vprašanji za ocenjevanje in se konča s sklepi. V prilogah k temu poročilu so navedene ugotovitve in priporočila strokovnjakov ter pripombe Komisije. Ocena temelji na obsežnih dokazih, ki vključujejo: (i) štiri tematske študije, ki so jih pripravili strokovnjaki o posrednih ukrepih, sprejetih v okviru programa (ta tematska poročila temeljijo na poročilih o projektih, rezultatih in razgovorih s koordinatorji); (ii) poročilo strokovne skupine Komisije o neposrednih ukrepih in (iii) posvetovanje z deležniki. Poročilu sta priložena dva delovna dokumenta služb Komisije, eden za neposredne ukrepe in drugi za posredne ukrepe. Ta delovna dokumenta služb Komisije vsebujeta podrobno oceno dejavnosti programa, uporabljene metodologije in rezultatov posvetovanja z deležniki. Glavna omejitev pri tej oceni je, da je lahko vsaka slika rezultatov in učinkov programa trenutno le delna. Ocenjevanje poteka tri leta po koncu programa, skoraj tretjina projektov (29) pa bo zaključena leta 2024 ali 2025. Ključni izziv za ocenjevalce je dolgo obdobje, ki je potrebno, da projekti pokažejo učinke, kar otežuje postopke spremljanja in ocenjevanja. Čeprav je program pripomogel k doseganju pomembnih rezultatov raziskav, bo potrebnega več časa, da bodo pomembni učinki teh rezultatov raziskav (kot so uvedba novih rešitev in tehnik s strani upravljavcev jedrskih elektrarn ter novi načrti ali vplivi na regulativni okvir) postali vidni. Te dolgoročne učinke je tudi težje zajeti z običajnimi sistemi kazalnikov in pogosto je za to potrebno zapleteno preiskovalno delo, da bi se rezultati preteklih projektov povezali z morebitnimi učinki, ki se pokažejo čez več let, včasih na drugih tehničnih področjih. Omejitve podatkov vključujejo vprašanja, povezana z razpoložljivostjo podatkov in merljivostjo rezultatov. Da bi se te omejitve zmanjšale, se v delovnih dokumentih služb pregledno navajajo njihovi viri podatkov. 

1.2Program Euratoma za raziskave in usposabljanje (2014–2020)

Program je bil glavni program EU za financiranje jedrskih raziskav v tem obdobju, s proračunom, kot je določen v spodnji preglednici.

	Program 2014–2018 (v EUR)	Program 2019–2020 (v EUR)	Skupaj (v EUR)
Neposredni ukrepi (samo fisija)	559 562 000	268 807 000	828 369 000
Posredni ukrepi (fisija)	315 535 000	151 579 000	467 114 000
Posredni ukrepi (fuzija)	728 232 000	349 834 000	1 078 066 000
Skupaj	1 603 329 000	770 220 000	2 373 549 000

Cilj programa je bil ohranjanje najvišjih standardov glede jedrske varnosti in usposobljenih delavcev EU v jedrskem sektorju. Namen programa je tako bil: (i) podpirati raziskave in usposabljanje; (ii) izboljšati varnost obstoječih in prihodnjih jedrskih elektrarn ter (iii) izboljšati varstvo pred ionizirajočim sevanjem, tudi z varnim ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in dejavnostmi razgradnje. Poleg tega se je v okviru programa financiral razvoj fuzijske energije, ki je dolgoročna možnost za obsežno proizvodnjo električne energije iz nizkoogljičnih virov in lahko pripomore k zadovoljevanju povpraševanja po energiji v prihodnje. Podrobnosti o posebnih ciljih programa so navedene v okvirju 1.

Program se je izvajal z: (i) neposrednimi ukrepi na področju fisije v obliki raziskav, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče Komisije (JRC); (ii) posrednimi ukrepi na področju fisije in fuzije z raziskavami prek konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov (na področju varnosti fisije, ravnanja z odpadki in varstva pred sevanjem) in (iii) celovitim ukrepom sofinanciranja imenovanih upravičencev za fuzijsko energijo, ki ga upravlja Generalni direktorat Komisije za raziskave in inovacije (RTD). Raziskave Euratoma na področju fisije spadajo med neposredne in posredne ukrepe, medtem ko vse raziskave Euratoma na področju fuzije spadajo med posredne ukrepe, ki jih upravlja Generalni direktorat za raziskave in inovacije.

Programe Euratoma za raziskave in usposabljanje Komisija izvaja od leta 1959. V uredbah Sveta, s katerimi so bili ti programi vzpostavljeni, so določeni splošna področja ukrepanja in okvirni finančni znesek za njihovo financiranje. Delovne programe Euratoma za neposredne in posredne ukrepe sprejme Komisija, v njih pa so določene podrobne prednostne naloge, proračun in instrumenti, ki jih je treba uporabljati, običajno na dve leti.

2Povzetek glavnih ugotovitev

2.1Ustreznost programa

Splošni cilj programa v obdobju 2014–2020 je bil izvajanje dejavnosti jedrskih raziskav in usposabljanja s poudarkom na nenehnih izboljšavah jedrske varnosti in varovanja ter varstva pred sevanjem. Poleg tega naj bi program prispeval k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema na varen, učinkovit in zanesljiv način. Cilji in področje uporabe programa so temeljili na kompromisu, ki ga je Svet dosegel po jedrski nesreči v Fukušimi marca 2011. V skladu s tem kompromisom je bil cilj programa zagotoviti varno uporabo jedrskih tehnologij, tako da se vzpostavi pravo ravnovesje med potrebo po podpori pri zagotavljanju varnosti obstoječih jedrskih tehnologij v Evropi in potrebo po podpori pri zagotavljanju varnosti v prihodnosti.

Rezultati ocene kažejo, da je program podpiral zelo pomembne ukrepe za raziskave in usposabljanje na področjih jedrske varnosti in jedrskega varovanja ter varstva pred sevanjem, s čimer je pripomogel k temu, da Evropa izpolnjuje najvišje standarde na teh področjih. Hkrati je prispeval k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema EU, in sicer z zagotavljanjem baze znanja in rešitev za: (i) dolgoročno obratovanje obstoječih jedrskih elektrarn; (ii) razvoj fuzijske energije in (iii) varnostno analizo za napredne jedrske sisteme. Pri posvetovanju se je pokazalo, da je program primeren tudi za deležnike na področju raziskav in končne uporabnike jedrskih raziskav, tj. jedrsko industrijo, upravljavce elektrarn in varnostne organe. Pomen ukrepov, predlaganih v delovnih programih, se je pokazal tudi v stalnem zanimanju za konkurenčne razpise. V skladu z delovnimi programi je program financiral portfelj 96 raziskovalnih projektov in projektov usposabljanja, tri evropske skupne programe in ukrepe Skupnega raziskovalnega središča, ki podpirajo raziskave, pomembne za posebne cilje (glej spodnjo preglednico).

Specifični cilj	Posredni ukrepi Euratoma, uvedeni v obdobju 2014–2020
Jedrska varnost	-Varnost obstoječih jedrskih elektrarn in drugih jedrskih objektov, vključno z dolgoročnim obratovanjem: 32 projektov. -Varnost naprednih jedrskih sistemov: 13 projektov. -Razgradnja in razstavljanje: 7 projektov. -Drugi projekti na področju varnosti: 6 projektov.
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki	-Odlaganje izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov v geološke formacije, raziskave pred odlaganjem odpadkov: skupni program EURAD in projekt PREDIS. -Posebna znanstvena in tehnološka vprašanja v zvezi z opredelitvijo, obdelavo, odstranjevanjem in spremljanjem odpadkov: 13 projektov.
Strokovno znanje in odličnost na področju jedrske energije	Podpora dejavnostim usposabljanja in mobilnosti za ohranjanje večdisciplinarnih spretnosti na jedrskem področju: 15 projektov (poleg tega se je pri vseh ukrepih na področju raziskav in inovacij, ki jih financira Euratom, približno 4–5 % proračuna uporabilo za usposabljanje (na ravni doktorskega študija in nižje)).
Varstvo pred sevanjem in uporaba sevanja v medicini	-Raziskave o tveganjih nizkih odmerkov zaradi izpostavljenosti v industriji, zdravstvu ali okolju: skupni program CONCERT Euratom, projekt RadoNorm. -Optimizacija varstva pred sevanjem pri uporabi ionizirajočega sevanja v medicini (slikanje, radioterapija): 4 projekti. -Raziskave o zagotavljanju proizvodnje medicinskih radioaktivnih izotopov v raziskovalnih reaktorjih v EU: 1 projekt.
Fuzijska energija (uporabnost, priprave na prihodnje fuzijske elektrarne, inovacije)	-Uvedba nove organizacije za raziskave na področju fuzije (konzorcij EUROfusion). -Priprava in izvajanje časovnega načrta sta bila osredotočena na: (1) poskuse s fuzijskimi napravami, da se zagotovi podlaga za ekstrapolacije na mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER) in fuzijske elektrarne; (2) razvoj zasnove elektrarn in tehnologij za prihodnje fuzijske elektrarne (materiali, oplodne obloge itd.). -Prenos fuzijske tehnologije v industrijo (ukrep EUROfusion).
Raziskovalne infrastrukture	Podpora za opredelitev inovativnega goriva za raziskovalne reaktorje (dva projekta), zagotavljanje pravic dostopa do prihodnjih raziskovalnih reaktorjev (en projekt), podpora za usklajeno uporabo raziskovalnih reaktorjev v Evropi (en projekt), priprave IFMIF-DONES (en projekt).

Posredni ukrepi (nepovratna sredstva za raziskave in ukrepi za usposabljanje)

a)Varnost jedrskih sistemov

S programom so se financirali projekti na področju raziskav fisije, ki so bili osredotočeni na ključna varnostna vprašanja (vključno z vprašanji, kot so varnost obratovanja jedrskih elektrarn in varnostni elementi za nove zasnove), v skladu z delovnimi programi in na podlagi povratnih informacij iz tekočih raziskav. Povprečna starost fonda jedrskih elektrarn v Evropi je vse višja, zato je bilo in je še vedno treba posebno pozornost nameniti njihovemu staranju in strategijam dolgoročnega obratovanja. Potrebne so raziskave za razumevanje mehanizmov degradacije komponent, pomembnih za varnost, in vpliva te degradacije na splošno varnost. Znanje, pridobljeno s temi raziskavami, je lahko v podporo pri znanstveno utemeljeni oceni varnostnih mej in lahko omogoči pravočasno izvajanje varnostnih izboljšav. Orodja za napovedovanje in metode ocenjevanja, pridobljeni v okviru tovrstnih raziskav, bodo koristni pri rednih varnostnih pregledih obstoječih jedrskih objektov. Poleg tega bodo v pomoč regulatorjem pri ocenjevanju novih modelov. Pri raziskavah, financiranih v okviru programa, zlasti raziskavah o omogočanju dolgoročnega obratovanja jedrskih elektrarn, so se prav tako pokazale znatne medsektorske koristi jedrskih raziskav za energetsko in podnebno politiko ter za zanesljivost oskrbe z energijo.

b)Razvoj varnih dolgoročnejših rešitev za ravnanje z radioaktivnimi odpadki

Namen raziskovalnih ukrepov, ki so se začeli izvajati v okviru poznejših delovnih programov Euratoma, je bil državam članicam pomagati pri reševanju ključnih vprašanj za varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki v EU, kakor zahteva Direktiva 2011/70/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Vprašanja, ki so se obravnavala s temi raziskovalnimi ukrepi, so vključevala: (i) varnost prihodnjih geoloških odlagališč; (ii) pripravo radioaktivnih odpadkov; (iii) dolgoročno vedenje izrabljenega goriva na odlagališču in (iv) sanacijo razgrajenih objektov. Ukrepi programa so bili namenjeni tudi uvedbi skupnega načrtovanja programov na tem področju v podporo državam članicam pri razvoju in izvajanju nacionalnih programov ravnanja z odpadki.

c)Razvoj in trajnost strokovnega znanja ter odličnosti na področju jedrske energije v EU

S programom so se financirali posebni ukrepi za ohranjanje kritičnih spretnosti in zmogljivosti v jedrskem sektorju. In v skladu z delovnimi programi se je del proračuna programa namenil za vse ukrepe na področju raziskav in inovacij v ta namen. Za uporabo jedrskih tehnologij na vseh področjih uporabe ter jedrsko varnost in varovanje je treba zagotoviti visoko specializirano delovno silo in ohranjanje baze znanja. Splošno stanje delovne sile v EU je bilo – in je še – ogroženo zaradi upokojitev in zmanjšanja števila študentov, ki se odločijo za študij ustreznih predmetov.

d)Varstvo pred sevanjem in razvoj uporabe sevanja v medicini

V okviru programa so se z razpisi za zbiranje predlogov financirali ukrepi, ki so: (i) omogočili boljše razumevanje škodljivih učinkov sevanja iz naravnih in umetnih virov in (ii) prispevali k širjenju koristne uporabe tehnologij sevanja, zlasti v medicini (slikanje in radioterapija). Ukrepi, izbrani za financiranje v obdobju 2014–2020, so vključevali zlasti evropski skupni program CONCERT 5 . Pri tem evropskem skupnem programu se je uporabljal nov pristop, ki ga spodbujajo evropske platforme za raziskave na področju varstva pred sevanjem na petih ključnih področjih: tveganja nizkih odmerkov, dozimetrija, izredne razmere in pripravljenost, radioekologija in uporaba v medicini. Potrebne so nadaljnje večdisciplinarne raziskave, ki bi povezale različne znanstvene skupnosti, da bi se določili mehanizmi, povezani s temi tveganji, in količinsko opredelila tveganja latentnega raka in žilnih bolezni pri teh nizkih odmerkih.

e)Raziskave na področju fuzijske energije (prikaz uporabnosti, priprave na elektrarne)

V oceni je poudarjeno, zakaj so ukrepi, ki jih financira Euratom, pomembni za napredek pri doseganju dveh specifičnih ciljev programa: prikaz uporabnosti fuzije kot vira energije in priprava na prihodnje fuzijske elektrarne. Za dosego tega napredka (97 % mejnikov, doseženih leta 2020) je bil za organizacijo raziskav na področju fuzije, ki jih je financiral Euratom, potreben nov pristop, kot je določeno v Uredbi Sveta. Leta 2014 so evropski fuzijski laboratoriji ustanovili novo raziskovalno organizacijo, tj. konzorcij EUROfusion, ki je izvajal evropski skupni program, ki je bil osredotočen na načrt za fuzijo in je temeljil na osmih tematskih „misijah“. Načrt za fuzijo je zajemal celovit, podroben in ciljno usmerjen pristop k razvoju fuzije z magnetnim zadrževanjem kot vira energije. Njegovo izvajanje je omogočilo znaten napredek pri vzpostavljanju znanstvene podlage za izgradnjo in izkoriščanje mednarodnega raziskovalnega projekta na področju jedrske fuzije ITER 6 ter spodbujanje napredka tehnične podlage za prihodnjo fuzijsko elektrarno. Nova organizacija je nacionalnim laboratorijem z znatnim nacionalnim sofinanciranjem (45 % proračuna konzorcija) omogočila medsebojno sodelovanje v okviru skupnih raziskovalnih zmogljivosti, ki jih uporablja 5 815 raziskovalcev, inženirjev in članov podpornega osebja (734 aktivnih doktorandov v letu 2020), kar je privedlo do najrazličnejših odkritij in ustvarjanja znanja (s 5 350 strokovno pregledanimi objavami). Ustreznost ukrepov EUROfusion sta potrdila ITER ter Znanstveni in tehnični odbor Euratoma.

Neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča

Naknadna ocena je pokazala ustreznost neposrednih ukrepov glede na naslednje specifične cilje programa: (i) izboljšanje jedrske varnosti in jedrskega varovanja; (ii) povečanje odličnosti jedrske znanstvene baze za standardizacijo; (iii) spodbujanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja ter (iv) podpiranje politik, povezanih z jedrsko energijo. Z doseganjem teh ciljev so jedrske raziskave Skupnega raziskovalnega središča prispevale k zadovoljevanju obstoječih potreb in reševanju izzivov na jedrskem področju, kar kaže, da so še vedno pomembne. Njihova ustreznost se je stalno: (i) zagotavljala s potrebnimi spremembami dvoletnega delovnega programa Skupnega raziskovalnega središča, (ii) preučevala glede na specifične cilje programa in (iii) prilagajala spremembam na jedrskem področju.

V ocenjenem obdobju se je ustreznost dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča preverjala tudi z njegovimi raziskavami o jedrskih materialih. Te raziskave so zagotovile: (i) izboljšanje varnostne analize za morebitno dolgoročno obratovanje fonda jedrskih elektrarn EU ter (ii) vzpostavitev temeljev za oceno varnosti novih jedrskih zasnov, kot so mali modularni reaktorji. Neposredne raziskave referenčnih materialov so pripomogle k uskladitvi merjenja radioaktivnosti v okolju v EU in zunaj nje, s čimer je bil dosežen splošni cilj večje standardizacije. Strokovno znanje Skupnega raziskovalnega središča je bilo v pomoč tudi pri izvajanju Euratomovega sistema jedrskih nadzornih ukrepov. V obdobju 2014–2020 je bil za doseganje cilja krepitve zmogljivosti na področju jedrskega varovanja v državah članicah EU ključen razvoj centra za usposabljanje EUSECTRA v Skupnem raziskovalnem središču, saj je zagotovil usposabljanje za več kot 1 600 uradnikov na terenu in uradnikov kazenskega pregona na področju odkrivanja jedrskih snovi in jedrske forenzike. Dolgoletno strokovno znanje in prelomne raziskave Skupnega raziskovalnega središča, ki so jih omogočili neposredni ukrepi na področju uporabe jedrske znanosti v medicini, so prav tako pomembno vplivale na zdravljenje raka.

Skupno raziskovalno središče je s svojimi dejavnostmi podprlo cilja: (i) razvijanje in ohranjanje bistvenih znanj in spretnosti ter (ii) podpiranje upravljanja znanja na področju jedrske varnosti, jedrskega varovanja in nadzornih ukrepov v EU. To je bilo v veliki meri omogočeno tudi s programom odprtega dostopa do raziskovalnih zmogljivosti Skupnega raziskovalnega središča, ki ga je v ocenjenem obdobju izkoristilo 84 institucij iz 23 držav članic in pridruženih držav, med njegovimi neposrednimi rezultati pa je bilo 140 znanstvenih člankov in 64 doktorskih disertacij.

Neodvisno tehnično in znanstveno strokovno znanje, ki ga je Skupno raziskovalno središče pridobilo s programom, je bilo v podporo drugim generalnim direktoratom Evropske komisije na treh področjih izvajanja. To je podprlo izvajanje direktiv Sveta o jedrski varnosti6, o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki7, o pošiljkah radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva 7 ter o temeljnih varnostnih standardih8. Tehnično in znanstveno strokovno znanje Skupnega raziskovalnega središča je prispevalo tudi k izvajanju instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti 8 ter k obravnavi jedrskih in radioloških vidikov instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru 9 .

Za izpolnitev ciljev, določenih v programu, Skupno raziskovalno središče sodeluje pri ustreznih forumih, mrežah in tehnoloških platformah, kot so: (i) SNETP (tehnološka platforma za trajnostno jedrsko energijo); (ii) IGDTP (tehnološka platforma za odlaganje odpadkov v geološke formacije); (iii) skupni program Evropske zveze za energetsko raziskovanje (EERA) o jedrskih materialih in (iv) Evropska mreža za jedrsko izobraževanje. Skupno raziskovalno središče je vzpostavilo tudi instrumente sodelovanja z različnimi partnerji, vključno s: (i) ključnimi deležniki iz raziskovalnih ustanov EU; (ii) mednarodnimi partnerji (kot sta Mednarodna agencija za atomsko energijo in Agencija OECD za jedrsko energijo) ter (iii) institucije iz držav nečlanic EU, kot je ministrstvo ZDA za energijo ali japonska agencija za atomsko energijo. Cilj instrumentov sodelovanja s temi partnerji je opredeliti kritična področja jedrskih raziskav, na katerih so jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča najpomembnejše in v kritičnem interesu Euratoma.

2.2Učinkovitost programa

Dokazi o zaključenih in tekočih ukrepih kažejo, da so neposredni in posredni ukrepi konkretno prispevali k doseganju vseh ciljev programa na vseh področjih 10 .

Posredni ukrepi – fisija

Komisija je do konca leta 2020 objavila pet razpisov za zbiranje predlogov za raziskave na področju fisije. Izbranih je bilo 98 projektov, v katerih je bilo po ocenah zaposlenih približno 8 000 ljudi, vključno z 200 vodilnimi znanstvenimi delavci (2,5 % od 8 000 zaposlenih), 5 000 izkušenimi raziskovalci (62,5 %), 500 raziskovalci (6,25 %), 800 doktorandi, ki so delno ali polno zaposleni pri projektu (10 %), in 1 500 v drugih sektorjih (inženirji, tehniki, upravna podpora) (18,75 %).

Projekti na področju jedrske varnosti so prinesli številne pomembne rezultate. V nekaterih primerih so ti rezultati pomenili znaten napredek glede na prvotno stanje tehnike na glavnih področjih varnosti in dolgoročnega obratovanja obstoječih jedrskih elektrarn, prihodnjih konceptov in razgradnje. Med glavnimi dosežki so:

·vzpostavitev naprednih računalniških modelov in simulacij za varnostno analizo – tudi v primeru hudih nesreč – različnih reaktorskih sistemov (druga in tretja generacija jedrskih elektrarn),

·priprava strategij za obvladovanje hudih nesreč, da se zagotovi zadržanje staljene sredice reaktorja v posodi,

·prispevek k dokazovanju varnosti in ocenjevanju generične zasnove reaktorjev četrte generacije ter preizkušanju in kvalifikaciji komponent, pomembnih za varnost,

·priprava podatkovnih zbirk o scenarijih nesreč za vse obstoječe in nove vrste jedrskih elektrarn v Evropi,

·priprava podatkovnih zbirk o obsevanih materialih in modelih za ocenjevanje dolgoročne integritete primarnih sistemov in komponent,

·priprava protokolov za preizkušanje utrujenosti komponent jedrske elektrarne,

·zasnova in preizkušanje inovativnih rezervnih hladilnih sistemov, ki jih je mogoče naknadno vgraditi v obstoječe jedrske elektrarne in vključiti v prihodnje jedrske elektrarne,

·razvoj naprednih materialov za jedrske sisteme, vključno z računalniškimi modeli za ocenjevanje učinkov sevanja, ter razvoj novih strukturnih materialov in testiranje njihove odpornosti,

·orodja in metode za varno razgradnjo in razstavljanje, s katerimi naj bi se zmanjšala tveganja.

V nekaterih primerih deležniki projekta (gospodarske panoge, javne službe, operaterji prenosnih sistemov, varnostni organi itd.) in končni uporabniki rezultate in dosežke že uporabljajo.

Program je bil uspešen na področju varstva pred sevanjem, saj je: (i) prvi v EU združil več raziskovalnih platform, organizacij in institucij ter (ii) razvil prvi skupni načrt za varstvo pred sevanjem. Izkušnje, pridobljene pri pripravi tega prvega načrta, se že kažejo pri razvoju bolj specifične strateške raziskovalne agende na zdravstvenem področju v okviru projekta EURAMED rocc-n-roll. Poleg tega so se v okviru platforme CONCERT izvedli prvi razpisi, pri čemer so se uporabile izkušnje, pridobljene pri drugih razpisih v okviru evropskih skupnih programov. Vzporedno s pripravo strateške raziskovalne agende je bilo uspešno izvedenih 13 temeljnih raziskovalnih projektov z obetavnimi rezultati. Program je izrazito prispeval k oceni tveganja, optimizaciji varstva pred sevanjem ter upravljanju radona in naravno prisotnih radioaktivnih materialov.

V obdobju 2014–2020 so bili na področju geološkega odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva doseženi pomembni rezultati, kot so: (i) izdajanje dovoljenj za odlagališča v kristalinski kamnini na Finskem in Švedskem; (ii) zahtevek za gradbeno in obratovalno dovoljenje za odlagališče v glini v Franciji in (iii) napredek pri določanju lokacije (npr. v Švici). To kaže, da so različni koncepti geoloških odlagališč v različnih okoliških kamninah dosegli potrebno znanstveno in tehnološko zrelost, da podpirajo ocenjevanje varnosti in industrijsko uporabo. V teh naprednejših državah članicah so bili močni nacionalni programi za raziskave in razvoj ter projekti Euratoma, ki so se sofinancirali skozi desetletja, vključno s projekti, ki se trenutno pregledujejo, bistveni, da se je doseglo sedanje stanje pri izvajanju odlagališč izrabljenega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov. V zaporednih programih so se postopoma ugotavljale negotovosti (npr. v zvezi z učinkovitostjo odstranjevanja in varnostnimi rezervami) in se obravnavale na ustrezni ravni. Tako je baza znanja omogočila vzpostavitev ustreznih varnostnih ukrepov. Narejeni so bili prvi koraki za opredelitev področij za optimizacijo in potencialne tehnološke inovacije.

Posredni ukrepi – fuzija

Čeprav fuzijska energija ostaja dolgoročna naloga, ocena kaže, da je konzorcij EUROfusion v obdobju 2014–2020 dosegel postopen napredek v skladu z načrtom in dosegel 97 % mejnikov, določenih za obdobje 2014–2020.

Konzorcij EUROfusion je tudi znatno zmanjšal tveganja in izboljšal načrtovano uspešnost ITER, s čimer je povečal zaupanje, da bo ITER, ko bo dokončan, dosegel svoje osnovne cilje. Nedvomen uspeh in najpomembnejši dosežek programa je rekordna vrednost 59 MJ fuzijske energije, dosežena na Skupnem evropskem torusu 21. decembra 2021. Rezultat Skupnega evropskega torusa zagotavlja glavne cilje in integrirane scenarije za ITER, temelji pa na znatnem napredku pri razumevanju fizike zadrževanja plazme. Simulacijska orodja za napovedovanje so bila potrjena glede na rezultate poskusov v različnih laboratorijih v Evropi.

Napredek je bil dosežen tudi pri posebnih tehnologijah za prihodnje fuzijske elektrarne (materiali, oplodne obloge itd.) in prizadevanjih za zasnovo demonstracijske elektrarne DEMO 11 . Izbrani so bili kandidati za materiale za vse komponente prihodnjih fuzijskih reaktorjev, za katere je potreben testni objekt za fuzijske materiale. Zaradi inženirskega dela, na katerem temelji predkonceptualna zasnova DEMO, so številna kritična vprašanja glede zasnove in splošni izziv integracije postali veliko jasnejši.

Toda raziskave o DEMO še niso privedle do konceptualne zasnove z dovolj nizkim tveganjem, ki bi bila podlaga za tehnično projektiranje, zlasti v scenarijih v zvezi s plazmo in ravnanjem z energijo.

Na področju izobraževanja in usposabljanja podatki konzorcija EUROfusion kažejo pozitiven trend v številu doktorandov, ki se ukvarjajo z zadevnimi temami (medletno povečanje za 9 % na 734 strokovnjakov na doktorskem študiju v letu 2020), in strokovnjakov na podoktorskem študiju (povečanje za 100 % na 34 na leto v letu 2020). S tem naj bi se število raziskovalcev na področju fuzije ohranilo na ravni, ki je potrebna za izvajanje načrta.

Na splošno so raziskave na področju fuzije, ki jih podpira program, korak k zagotavljanju, da bo EU imela strokovno znanje in spretnosti za upravljanje delovanja ITER, ko bo dokončan, hkrati pa bo mogoče nadgraditi znanstveno in tehnično podlago za prihodnjo fuzijsko elektrarno. Ta cilja sta bila in ostajata bistvena za razvoj fuzije kot vira energije. Pomen teh ukrepov je še očitnejši v novih razmerah, za katere so značilni: (i) krepitev mednarodne konkurence pri raziskavah na področju fuzije, tudi za talente; (ii) razvoj dejavnosti zasebnega sektorja na tem področju, vključno z zagonskimi podjetji, in (iii) velik interes vlagateljev.

Neposredni ukrepi – fisija

Ocena učinkovitosti dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča je potrdila njegov vpliv na znanost in oblikovanje politik na področjih, opredeljenih v posebnih ciljih programa. Prispevek Skupnega raziskovalnega središča je bil pravzaprav ključen pri oblikovanju in podpiranju izvajanja politik EU na teh področjih, kot je razvidno iz naslednjih posebnih študij primerov, ki so jih izbrali in ocenili neodvisni strokovnjaki. Te dejavnosti prispevajo k učinkovitemu izpolnjevanju vseh posebnih ciljev, določenih za neposredne ukrepe, kot kažejo naslednje študije primerov:

·klirinška hiša EU za povratne informacije o operativnih izkušnjah za jedrske elektrarne,

·sodelovanje Skupnega raziskovalnega središča v Evropskem združenju za raziskave in razvoj nadzornih ukrepov,

·odprt dostop do objektov Skupnega raziskovalnega središča za jedrske raziskave,

·raziskave o ciljni terapiji alfa,

·centri odličnosti za kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje (grožnje KBRJ),

·raziskave o opredelitvi izrabljenega goriva za pomoč pri izboljšanju ocene varnosti podaljšanega začasnega skladiščenja,

·podpora za izvajanje instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (INSC),

·izvajanje instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru.

Ocenjene dejavnosti naj bi v več kot 90 % primerov dosegle dolgoročne družbene učinke in pri tem obravnavale okoljska, socialna ali zdravstvena vprašanja. Poleg tega je bilo v oceni ugotovljeno, da se je interakcija Skupnega raziskovalnega središča z deležniki izboljšala in da se je njegov pomen za politiko povečal. Skupno raziskovalno središče je pomembno prispevalo k znanstvenim spoznanjem s pripravo na virih utemeljenega in strokovno pregledanega dela, objavljenega v vrhunskih znanstvenih revijah. Na podlagi ocene njegovih raziskovalnih dejavnosti se na splošno šteje za kompetentno in učinkovito službo za znanost in znanje.

Cilj 1: Izboljšanje jedrske varnosti (vključno z jedrskimi reaktorji in gorivi, ravnanjem z odpadki in pripravljenostjo na izredne dogodke) 

Raziskave Skupnega raziskovalnega središča so pripomogle k večji varnosti jedrskih reaktorjev in goriv ter prispevale k oceni varnosti starajočih se jedrskih elektrarn za dolgoročno obratovanje z razvojem programske opreme za modeliranje nesreč, orodij in referenčnih podatkov ter predpisov. Te raziskave so bile tudi podlaga za analizo varnosti in učinkovitosti konvencionalnih jedrskih goriv. Jedrska varnost se je izboljšala tudi prek evropske klirinške hiše za povratne informacije o operativnih izkušnjah, ki jo upravlja Skupno raziskovalno središče, in sicer z: (i) izmenjavo najboljših praks, (ii) pripravo tematskih študij ter (iii) vzdrževanjem podatkov in analiz o incidentih v jedrskih objektih. Skupno raziskovalno središče je zagotovilo tudi tehnično strokovno znanje za vzdrževanje in upravljanje sistema EURDEP za izmenjavo radioloških podatkov in sistema ECURIE za zgodnje obveščanje o radiološki nesreči ali izrednem dogodku, s čimer je podprlo izpolnjevanje Odločbe Sveta 87/600 (dogovori ECURIE) in Priporočila 2000/473/Euratom.

Skupno raziskovalno središče je v zvezi z inovativnimi tehnologijami in sistemi četrte generacije izvedlo podporne in uporabne raziskave, pri čemer se je osredotočilo na ravnanje z radioaktivnimi odpadki, jedrsko varnost in odpornost naprednih jedrskih sistemov proti širjenju jedrskega orožja. Te raziskave prispevajo k oceni varnosti inovativnih jedrskih tehnologij. Razvoj teh tehnologij in njihov potencialni prihodnji prispevek k trajnostnemu energetskemu sistemu (v državah članicah, ki se odločijo za njihovo uporabo) vplivata na politike EU. V zvezi s tem je Skupno raziskovalno središče tudi izvedbeni urad Euratoma v Mednarodnem forumu četrte generacije.

Neposredni ukrepi na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki so zajemali znanstvene in tehnične vidike, pomembne za dobro strategijo ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Poleg tega so podpirali razvoj regulativnih postopkov in postopkov za izdajo dovoljenj za odlaganje izrabljenega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov v geološke formacije. Rezultati raziskav so temeljili na preučevanju značilnosti izrabljenega goriva ter lastnosti in vedenja izrabljenih gorivnih palic med skladiščenjem.

Cilj 2: Izboljšanje jedrskega varovanja (vključno z nadzornimi ukrepi, neširjenjem jedrskega orožja, jedrsko forenziko in nedovoljeno trgovino)

Kar zadeva jedrske nadzorne ukrepe in neširjenje orožja, je Skupno raziskovalno središče pomagalo pri razvoju in podpori zaščitnih tehnologij z raziskavami in razvojem, razvojem opreme ter usposabljanji za inšpektorje Euratoma, da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje režima nadzornih ukrepov Euratoma. Taka tehnična podpora je bila zagotovljena tudi Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA) prek podpornega programa Evropske komisije in drugim deležnikom, da bi se okrepila mednarodna ureditev nadzornih ukrepov. Druge raziskovalne dejavnosti (kot so zbiranje informacij, analiza in študije o blagu z dvojno rabo) so bile namenjene krepitvi režima EU glede neširjenja jedrskega orožja. Med državami članicami EU obstaja veliko povpraševanje za področje jedrskega varovanja, strokovno znanje Skupnega raziskovalnega središča na tem področju pa se osredotoča na: (i) izboljšanje odkrivanja nedovoljene trgovine z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi materiali ter odzivanje nanjo in (ii) dejavnosti za krepitev zmogljivosti.

Cilj 3: Povečevanje odličnosti jedrske znanstvene baze za standardizacijo

Raziskave na področju monitoringa okolja in varstva pred sevanjem so usmerjene v usklajevanje meritev radioaktivnosti, ki jih izvajajo nacionalni laboratoriji, z različnimi dejavnostmi, vključno s primerjavami med laboratoriji za usposabljanje osebja v državah članicah EU. Najsodobnejši eksperimentalni jedrski objekti Skupnega raziskovalnega središča so omogočili, da se oblikujejo: (i) jedrski podatki; (ii) referenčne meritve materialov in (iii) orodja za skladnost. Vse to je pripomoglo k posodabljanju in razpoložljivosti jedrskih podatkov ter neposredno prispevalo k mednarodnim knjižnicam referenčnih podatkov.

Cilj 4: Izboljšanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja

Raziskovalna infrastruktura je bila s programom odprtega dostopa dana na voljo zunanjim uporabnikom iz držav članic EU kot možnost za dopolnjevanje nacionalnih raziskav in optimizacijo uporabe visoko specializirane infrastrukture v okviru Euratoma. To je Skupnemu raziskovalnemu središču omogočilo, da je še naprej imelo ključno vlogo pri upravljanju znanja, izobraževanju in usposabljanju. Skupno raziskovalno središče je znanje in usposabljanje spodbujalo tudi z različnimi tečaji in usposabljanji.

Cilj 5: Podpora politiki EU na področju jedrske varnosti in varovanja

Skupno raziskovalno središče je s tehničnim strokovnim znanjem pomagalo podpirati različne dejavnosti na področju jedrske varnosti in jedrskega varovanja. S pregledom nacionalnih programov in rednih nacionalnih poročil je na primer podprlo izvajanje direktive o varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Kot del pravne obveznosti, ki izhaja iz poglavja VII Pogodbe Euratom, je podprlo tudi izvajanje nadzornih ukrepov v EU. Izvajalo je namenske dejavnosti za razvoj konceptov, orodij in metodologij, ki neposredno podpirajo politiko EU na tem področju. Izboljšanje jedrske varnosti zunaj EU je bilo doseženo tudi z instrumentom za sodelovanje na področju jedrske varnosti, katerega učinkovito izvajanje podpira Skupno raziskovalno središče.

Na področju jedrskega varovanja ter kemičnih, bioloških radioloških in jedrskih tveganj je Skupno raziskovalno središče prek instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru podprlo programe Komisije v državah nečlanicah EU.

2.3Uspešnost programa

Posredni ukrepi

Na splošno naknadno ocenjevanje kaže visoko stopnjo učinkovitosti tako pri upravljanju Komisije (npr. upravljanje nepovratnih sredstev in ocenjevanje predlogov za posredne ukrepe) kakor pri izvajanju, ki ga opravljajo raziskovalni konzorciji. Komisija je ohranila svoje upravne odhodke za posredne ukrepe precej pod povprečjem 6,5 % operativnega proračuna za obdobje 2014–2020. Z ukrepi za poenostavitev, uvedenimi od začetka pobude Obzorje 2020 in programa, se je močno izboljšala učinkovitost, kar se kaže zlasti pri merjenju časa za dodelitev nepovratnih sredstev.

Do leta 2020 je bilo v okviru programa objavljenih pet razpisov, do zaključka teh razpisov pa je bilo predloženih 254 upravičenih predlogov z zahtevanim skupnim finančnim prispevkom v višini 726 milijonov EUR. Od teh predlogov jih je bilo 98 izbranih za financiranje, prispevek Euratoma pa je znašal 415 milijonov EUR.

Povprečno obdobje za dodelitev sredstev za program je trajalo 238 dni (za program Euratom 2007–2013 313 dni).

Še posebno pomembna je analiza učinkovitosti evropskih skupnih programov na področju raziskav na področju fuzije, varstva pred sevanjem in radioaktivnih odpadkov, zlasti na področjih upravljanja in vodenja, saj ti instrumenti zajemajo 75 % proračuna za posredne ukrepe.

Organizacijska arhitektura za raziskave na področju fuzije je bila z začetkom programa korenito prestrukturirana. Raziskave na področju fuzije so bile dolgo ločeno področje zaradi: (i) narave in velikosti projekta; (ii) edinstvene kombinacije uporabljenih instrumentov in (iii) edinstvene usklajevalne vloge Komisije, ki se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja sicer postopoma zmanjševala, vendar je bila še vedno drugačna kot na drugih področjih. Za učinkovito izvajanje načrta za fuzijo iz leta 2012 je bil za organizacijo raziskav na področju fuzije, ki jih podpira program, potreben nov pristop 12 .

Komisija je leta 2014, potem ko je bila opravljena neodvisna ocena, konzorciju EUROfusion, ki ga sestavljajo nacionalni laboratoriji in inštituti za fuzijo, dodelila petletna nepovratna sredstva za izvajanje evropskega skupnega programa na podlagi načrta za fuzijo. Leta 2019, po sprejetju uredbe o vzpostavitvi programa Euratoma za obdobje 2019–2020 13 , so bila nepovratna sredstva programa EUROfusion podaljšana do konca leta 2022. Skupni proračunski prispevek Euratoma za evropski skupni program je znašal 679 milijonov EUR, kar je 51 % celotnega proračuna konzorcija. Podaljšanje po letu 2020 je omogočilo nemoten prehod na sofinancirano evropsko partnerstvo za raziskave na področju fuzije EUROfusion, ki je še vedno dejavno.

To je prvi primer učinkovitega povezovanja vseh nacionalnih prizadevanj po vsej Evropi pri raziskavah, ki jih podpira EU, in zajema celovite raziskovalne dejavnosti v približno 33 ločenih delovnih sklopih (projektih in projektnih skupinah). Ti ločeni delovni sklopi zajemajo ukrepe izobraževanja in usposabljanja, vidike mednarodnega sodelovanja, sodelovanje industrije, centralizirano upravljanje programa in učinkovito uporabo ključnih virov z resnično nadnacionalnim pristopom k dostopu do ključnih zmogljivosti. Upravljanje programov in projektov ter z njimi povezane strukture upravljanja so postali preglednejši, tako da so informacije zdaj takoj na voljo Komisiji, ki ima splošne pristojnosti za spremljanje in ocenjevanje. Pri oceni se je pokazalo tudi, da je organizacijska struktura konzorcija EUROfusion za obdobje 2014–2020 primerna za nadaljnje izvajanje načrta za fuzijo v programskem obdobju 2021–2025, pod pogojem, da področje uporabe in obseg načrta ostaneta podobna kot v obdobju 2014–2020.

Neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča

Strokovnjaki za ocenjevanje so priznali: (i) prizadevanja za uvedbo skupne metodologije za vodenje projektov v celotnem Skupnem raziskovalnem središču in (ii) povečanje učinkovitosti z združitvijo vseh jedrskih dejavnosti v okviru enega direktorata. Skupni proračun, dodeljen za neposredne ukrepe v ocenjenem obdobju 2014–2020, je znašal 828 369 000 EUR.

V istem obdobju je Skupno raziskovalno središče prejemalo dodatnih 30 milijonov EUR na leto kot poseben kredit za financiranje programa razgradnje nekaterih zastarelih objektov za jedrske raziskave. Čeprav je bil ta finančni prispevek ločen od proračuna za neposredne ukrepe, so bili stroški osebja Skupnega raziskovalnega središča, vključenega v dejavnosti razgradnje, kriti iz proračuna za raziskave.

Pri izvrševanju proračuna za neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča so skupni stroški za osebje predstavljali 55 % proračuna, kar je na začetku obdobja poročanja leta 2014 zajemalo 710 ljudi, do leta 2020 pa se je njihovo število postopoma zmanjšalo na 660. To je vključevalo osebje, ki je izvajalo dejavnosti v okviru neposrednih ukrepov (približno 47 %), osebje, dodeljeno za infrastrukturo, vzdrževanje in varstvo pred sevanjem (približno 12 %), osebje, vključeno v dejavnosti razgradnje (11 %), in osebje, ki je opravljalo druge podporne funkcije (29 %).

Za zagotovitev učinkovitega spremljanja uspešnosti Skupnega raziskovalnega središča v okviru raziskovalnih programov se izvede letni pregled na ravni celotne organizacije. Namen tega pregleda je, da se izmerita produktivnost in učinek, tako da se na eni strani izmerijo prispevki v podporo politiki in znanstvene objave v strokovnih revijah, na drugi strani pa učinek prispevkov v podporo politiki.

V obdobju 2014–2020 so bili posameznim uporabnikom in v podporo politikam EU zagotovljeni različni prispevki za podporo politiki (1 114 znanstvenih in tehničnih poročil, 147 tehničnih sistemov, 154 tečajev usposabljanja). V okviru neposrednih ukrepov Skupnega raziskovalnega središča je bilo ustvarjenih tudi veliko znanstvenih prispevkov, pri čemer je bilo 1 076 člankov in prispevkov s konferenc objavljenih v recenziranih periodičnih publikacijah, 444 člankov je bilo vključenih v monografije ali objavljenih v drugih periodičnih publikacijah in napisanih je bilo 51 knjig ali poglavij v knjigah. Poleg tega so študenti, ki so imeli dostop do zmogljivosti Skupnega raziskovalnega središča, uspešno zaključili 28 doktorskih disertacij. Na podlagi bibliometričnih kazalnikov in metrike vpliva je bila uspešnost Skupnega raziskovalnega središča v smislu objav raziskav s precejšnjo produktivnostjo zelo nad povprečjem, pri čemer so bile te objave med najpogosteje citiranimi ali v najpogosteje citiranih revijah.

Vsi ti prispevki so omogočili znanstveno podporo politikam EU, tako da je bilo v obdobju ocenjevanja ugotovljenih 373 oprijemljivih učinkov. Na raziskovalne dejavnosti v letu 2020 je zelo negativno vplivala pandemija COVID-19 in povzročila nekaj zamud pri zagotavljanju rezultatov. Kljub temu so bili uvedeni številni blažilni ukrepi, ki so omogočili nadaljevanje najpomembnejšega dela na področjih, kot so laboratoriji za jedrske nadzorne ukrepe. Problem odprtega dostopa do jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča (ki je bil otežen zaradi omejitev gibanja) se je deloma reševal tudi s spremljanjem poskusov na daljavo, številni tečaji usposabljanja pa so bili na voljo virtualno.

V poročilu o vmesni oceni programa Euratoma za obdobje 2014–2018 je bilo priporočeno, naj Skupno raziskovalno središče predloži dokaze o svoji stroškovni učinkovitosti. V odziv na to priporočilo je bila izvedena primerjalna študija treh projektov v okviru posrednih ukrepov, pri katerih je bila vloga Skupnega raziskovalnega središča še zlasti pomembna. Ta študija je pokazala, da je bila stroškovna učinkovitost sodelovanja Skupnega raziskovalnega središča v skladu s stroškovno učinkovitostjo drugih partnerjev. Čeprav so strokovnjaki v svoji oceni priporočili tudi, naj Skupno raziskovalno središče oblikuje ključne kazalnike uspešnosti, s katerimi bi se merila učinkovitost njegove znanosti pri podpori politikam, je treba omeniti, da je zdaj za program Euratoma za obdobje 2021–2025 predlagan celoten sklop kazalnikov. Ta bo pripomogel k merjenju poti do učinkov na kratki, srednji in dolgi rok.

2.4Skladnost programa in dodana vrednost EU

Program je bil notranje skladen ter skladen z drugimi programi in politikami EU. Znotraj programa je Komisija zagotavljala povezave med raziskavami na področju fisije in fuzije s podpiranjem projektov, ki obravnavajo teme, pomembne za obe področji, kot so raziskave materialov in upravljanje tritija. Sinergije in dopolnjevanja med neposrednimi in posrednimi ukrepi so bili zagotovljeni tudi s sodelovanjem Skupnega raziskovalnega središča v 38 projektih od 86 odobrenih v okviru posrednih ukrepov (kot član raziskovalnih konzorcijev) in z omogočanjem dostopa do njegovih raziskovalnih infrastruktur različnim raziskovalcem.

S tem se je zagotovila splošna izmenjava strokovnega znanja in izkušenj. Skupno raziskovalno središče je zagotovilo skladnost med petimi specifičnimi cilji za neposredne ukrepe, opisanimi v programu, in med različnimi raziskovalnimi področji (varnost in ravnanje z radioaktivnimi odpadki, varovanje in nadzorni ukrepi, izobraževanje in usposabljanje ter upravljanje znanja). Poleg tega je bila za spodbujanje dobrega sodelovanja med različnimi področji dejavnosti leta 2016 znotraj Skupnega raziskovalnega središča vzpostavljena nova struktura, da bi se vsa odgovornost za izvajanje neposrednih ukrepov Euratoma združila v okviru enega direktorata. To je izboljšalo komunikacijo in preglednost ter pozitivno vplivalo na učinkovitost, uspešnost in skladnost dejavnosti, ki se izvajajo.

Skladnost z drugimi programi in politikami EU se je zagotavljala s storitvami Skupnega raziskovalnega središča in zahtevami glede nepovratnih sredstev za posredne ukrepe, da bi se podprlo izvajanje direktiv in instrumentov Euratoma 14 . Področje, ki bi ga bilo mogoče izboljšati, je izkoriščanje sinergij z drugimi tematskimi področji programa Obzorje Evropa, da bi se obravnavali medsektorski vidiki, kot so zdravje, vesoljski energetski sistemi in raziskave na področju civilne varnosti.

Zunanja skladnost programa z raziskovalnimi programi, ki jih izvajajo države članice EU in mednarodne organizacije, je bila zagotovljena z natančno določitvijo obsega dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča. Prav tako je bila zagotovljena s sodelovanjem Skupnega raziskovalnega središča in izmenjavami s: (i) tehnološkimi platformami ali omrežji (kot so SNETP (tehnološka platforma za trajnostno jedrsko energijo), IGDTP (tehnološka platforma za odlaganje odpadkov v geološke formacije) ali skupni program EERA za jedrske materiale) in (ii) združenji, kot je Evropska mreža za jedrsko izobraževanje. Z dvostranskimi sporazumi o sodelovanju z zunanjimi deležniki se je podpirala tudi skladnost dela Skupnega raziskovalnega središča v okviru programa na ravni EU in globalni ravni. Med temi zunanji deležniki so bile tudi IAEA, Agencija za jedrsko energijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD-NEA) in države nečlanice EU.

Dodana vrednost EU pri programu je izhajala iz sposobnosti, da spodbudi širše združevanje odličnosti, strokovnega znanja in večdisciplinarnosti pri raziskavah na področju fisije in fuzije, kot bi bilo mogoče, če bi posamezne države članice delovale same.

Na področju fisije se to kaže v raznolikem naboru projektov, ki so se začeli izvajati v okviru programa. Drug primer je skupno izkoriščanje infrastrukture za raziskave fuzije, ki temelji na skupnih prizadevanjih raziskovalcev in inženirjev iz vse Evrope, ki so podprti s sredstvi Euratoma (približno 8 300 ljudi v obdobju programa). To široko zasnovano usklajevanje koristi zlasti manjšim državam članicam, ki lahko izkoristijo ekonomijo obsega, omogočeno zaradi združevalnega učinka. Pri raziskavah na področju fuzije so primer tega manjši laboratoriji, ki se lahko specializirajo za znanstvene teme ali podsisteme za zmogljivosti za raziskave na področju fuzije v Evropi, da znatno prispevajo in hkrati ohranjajo prepoznavnost v evropskem konzorciju.

Dodana vrednost EU pri neposrednih ukrepih je temeljila na edinstvenem položaju Skupnega raziskovalnega središča kot neodvisne in uveljavljene tehnične in znanstvene službe, ki podpira pripravo, izvajanje in spremljanje politik EU, zlasti jedrskih direktiv 15 (tj. o jedrski varnosti, o temeljnih varnostnih standardih, o varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter o pošiljkah radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva). Drug primer je s področja nadzornih ukrepov, kjer je bilo strokovno znanje Skupnega raziskovalnega središča bistveno za zagotavljanje potrebne podpore sistemu nadzornih ukrepov Euratoma.

Skupnemu raziskovalnemu središču je v splošnem s programom uspelo razviti dodatno znanje ter ohraniti spretnosti in strokovno znanje, kar je Euratomu prineslo dodano vrednost. Dokaz tega je na primer:

·združevanje operativnih izkušenj v EU v klirinški hiši, ki prispeva k izboljšanju jedrske varnosti;

·dostop do jedrske infrastrukture Skupnega raziskovalnega središča v okviru projektov EU, ki zunanjim uporabnikom omogoča izvajanje poskusov, ki v njihovi matični organizaciji niso izvedljivi;

·osebje centra EU za usposabljanje na področju varovanja, ki uradnikom na terenu zagotavlja usposabljanje na področju jedrskih nadzornih ukrepov in varovanja, ali usklajevanje raziskovalnih prizadevanj Euratoma v sistemih četrte generacije kot izvedbeni urad Euratoma v Mednarodnem forumu četrte generacije.

3Sklepne ugotovitve in pridobljene izkušnje, ki jih je treba upoštevati v postopku odločanja

3.1Sklepne ugotovitve

V oceni je bilo ugotovljeno, da je bil program v veliko podporo na področju jedrske varnosti in jedrskega varovanja ter varstva pred sevanjem v EU in je pomagal zagotoviti, da Evropa izpolnjuje najvišje standarde na teh področjih. Hkrati je z zagotavljanjem baze znanja in rešitev za dolgoročno obratovanje obstoječih jedrskih elektrarn prispeval k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema EU. Program je pripomogel tudi k napredku: (i) na področju znanja in tehnologij, potrebnih za razvoj fuzijske energije, ter (ii) varnostne analize za napredne jedrske sisteme.

V oceni je navedenih več pomembnih zaključkov, šest od teh je navedenih v spodnjih odstavkih.

1.Program je s sodelovanjem pri raziskavah omogočil vseevropski pristop k: (i) izboljšanju jedrske varnosti in zaščite pred sevanjem na vseh področjih uporabe in (ii) izzivu razvoja fuzije kot vira energije. Znatno je povečal sposobnost EU, da spodbudi širše združevanje odličnosti, strokovnega znanja in večdisciplinarnosti v jedrskih raziskavah, s čimer je bil dosežen učinek, ki močno presega tisto, kar bi lahko bilo doseženo na nacionalni ali regionalni ravni. To je zlasti koristno za manjše države članice, ki so lahko izkoristile ekonomijo obsega, ki sta jo omogočila vseevropski združevalni učinek in odprt dostop do objektov Skupnega raziskovalnega središča.

Ocena je pokazala pomembno vključenost držav članic, ki so se EU pridružile po letu 2004, saj je 89 % projektov vključevalo vsaj en subjekt iz teh držav članic. Države članice, ki ne uporabljajo jedrske energije, so sodelovale predvsem pri projektih za varstvo pred sevanjem, uporabo v medicini in ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Nekatere države članice, kot so Avstrija, Danska, Grčija, Irska in Portugalska, so sodelovale tudi pri raziskavah o jedrski varnosti in o jedrskih podatkih, da bi ohranile spretnosti na teh področjih.

2.Program je imel pomembno vlogo pri ohranjanju kritičnih spretnosti in zmogljivosti v jedrskem sektorju. V projekte Euratoma je bilo vključenih približno 13 815 raziskovalcev, inženirjev in članov podpornega osebja (8 000 na področju fisije in 5 815 na področju fuzije), s čimer se je ustvarilo ugodno okolje za izmenjavo idej in usposabljanje nove generacije raziskovalcev.

Rezultati programa bodo ocenjeni glede na sedanji okvir politike, ki je bistveno spremenjen. Zanj je značilno naslednje: (i) nove geopolitične in gospodarske razmere (cilji EU glede razogljičenja, prizadevanja za energetsko varnost ter poudarek na varnosti in varovanju obstoječih obratov) ter (ii) večje zanimanje za jedrsko energijo in raziskovalne potrebe (nastajajoče tehnologije, kot so mali modularni reaktorji). S tem spremenjenim okvirom politike se je povečalo zanimanje za jedrsko področje, poudarjene pa so bile tudi številne nove potrebe po raziskavah.

3.Razpisi Euratoma za zbiranje predlogov so imeli znatno stopnjo prevelikega števila prijav za nepovratna sredstva za raziskave (predložitev 2,6 predloga za vsak izbran projekt). To nakazuje: (i) veliko zanimanje tako v raziskovalni skupnosti kakor v industriji in (ii) visoko raven zmogljivosti v raziskovalni skupnosti in industriji za odlične raziskovalne projekte. S konkurenčnostjo postopka financiranja Euratoma se je še povečala kakovost predlogov, to pa je zagotovilo, da so se raziskave izvajale na področjih, ki so zelo pomembna za jedrsko varnost in varstvo pred sevanjem. Podatki kažejo tudi, da so deležniki, ki sodelujejo v raziskovalnih projektih Euratoma in evropskih skupnih programih, mobilizirali znatna javna in zasebna sredstva.

 

Iz tega je razvidno, da je kljub jasnemu povpraševanju po večjem javnem financiranju mogoča tudi mobilizacija sredstev zasebnih in javnih deležnikov, kar bo za doseganje ciljev Euratoma v prihodnosti še bolj potrebno. Mobilizacija javnih in zasebnih sredstev bo zlasti potrebna za: (i) ohranitev in spodbujanje industrijske vrednostne verige ter splošne konkurenčnosti v jedrskem sektorju EU in (ii) uporabo inovacijskega potenciala zasebnega sektorja EU za pospešitev razvoja fuzijske tehnologije.

4.Pri raziskavah, financiranih v okviru programa, se je pokazalo, da imajo jedrske raziskave znatne medsektorske koristi za: (i) energetsko in podnebno politiko; (ii) zanesljivost oskrbe z energijo in (iii) načine uporabe, ki niso povezani s proizvodnjo električne energije, zlasti v zdravstvu.

5.Rezultati programa kažejo na izboljšanje pri uravnoteženi zastopanosti spolov. Čeprav so v številnih inženirskih in znanstvenih sektorjih številke podobne, je brez dvoma treba v okviru sedanjih in prihodnjih programov Euratoma neenakost spolov pri jedrskih raziskavah obravnavati veliko odločneje.

6.V oceni programa je bilo poudarjeno, da je treba izboljšati komuniciranje in prepoznavnost jedrskih raziskav, kar bo pripomoglo tudi k izboljšanju kakovosti znanstvenih ocen in uporabe rezultatov raziskav. Komisija bo spodbujala nadaljnje povezovanje z oblikovalci politik in drugimi ključnimi deležniki. Skupno raziskovalno središče je v svoji novi jedrski strategiji za obdobje 2021–2025 že pripravilo načrt za sistematično in ciljno obveščanje o jedrskih dejavnostih.

3.2Pridobljena spoznanja

Naknadna ocena je prinesla pomembne z dokazi podprte ugotovitve, ki poudarjajo ključna področja, na katerih so potrebne izboljšave.

Glede posrednih ukrepov za raziskave na področju fisije (jedrska varnost) je iz ocene razvidno, da bi bilo učinkovitost mogoče izboljšati s podpiranjem večjih, bolj integriranih projektov, ki bi zajeli vsa različna vprašanja in vidike določene teme, na primer učinke staranja v reaktorskih tlačnih posodah. Kar zadeva zagotavljanje ustreznega inženirskega pristopa in povezovanja sistemov, je bilo v oceni navedeno, da bi morala evropska industrija usklajevati varnostne projekte, povezane z razvojem novih energijskih reaktorjev. Nadaljevati bi bilo treba tudi delo v zvezi s povezovanjem raziskav, opravljenih s podporo nepovratnih sredstev Euratoma (posredni ukrepi), in sicer z: (i) ustreznim delom na nacionalni ravni in (ii) ustreznim delom v okviru neposrednih ukrepov Euratoma (ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče). Nazadnje je v oceni priporočeno, da bi bilo treba okrepiti mednarodno sodelovanje, da bi vključevalo ustrezne raziskave pod okriljem IAEA in OECD-NEA.

V oceni je bilo ugotovljeno, da je potrebno boljše poročanje konzorcijev, ki izvajajo projekte na področju fisije, financirane s sredstvi Euratoma. Jasno, jedrnato in stvarno poročanje je ključno za celovito razumevanje napredka, dosežkov in pričakovanih rezultatov projektov.

Ocena kaže, da bo za nadaljnji napredek pri raziskavah na področju naprednih jedrskih sistemov potrebno osredotočenje prizadevanj in virov na tistih nekaj naprednih jedrskih sistemov in uporab, ki so za evropsko industrijo resnično pomembni.

Strokovnjaki so priporočili vzpostavitev sodelovanja z ustreznimi nejedrskimi in netradicionalnimi partnerji pri pospeševanju jedrskih raziskav. Primeri področij, na katerih bi se jedrske raziskave lahko razvijale, so: umetna inteligenca, napredna proizvodnja, 3D-tiskanje, uporabljeno za jedrske tehnologije, povezani in hibridni energetski sistemi ter uporabe jedrske energije, ki ne proizvajajo električne energije (kot so jedrska toplota, proizvodnja vodika, razogljičenje energetsko intenzivnih industrij in jedrsko razsoljevanje). Nadalje bi bilo treba razvijati sinergije med fuzijo in fisijo, ne le na tradicionalnem področju naprednih materialov, temveč tudi na področjih: umetne inteligence, načinov uporabe, ki niso povezani s proizvodnjo električne energije, naprednega modeliranja in simulacije ter eksperimentalnih preizkusov.

Pri raziskavah o varstvu pred sevanjem je iz ocene razvidno, da bi se lahko dodatno spodbujal večdisciplinaren pristop, s čimer bi se zajel širši spekter znanstvenih vprašanj, vključno s tveganji nizkih odmerkov in več drugimi vprašanji, povezanimi z načrtovano in obstoječo izpostavljenostjo ter izpostavljenostjo ob izrednem dogodku. Načrt za varstvo pred sevanjem, pripravljen v okviru evropskega skupnega programa CONCERT in strateškega raziskovalnega programa za uporabo ionizirajočega sevanja v medicini, zagotavlja trdno podlago za prihodnje najsodobnejše razpise in bi ga bilo treba sistematično razvijati.

V skladu z oceno bi se glede na napredek, dosežen pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki, raziskave morale postopoma oddaljiti od pridobivanja čistih znanstvenih spoznanj in se namesto tega osredotočiti na obratovanje, zaprtje in nadzor globinskih geoloških odlagališč. Ta razvoj bi moral biti vključen v upravljanje skupnega programa, in sicer s krepitvijo vloge organizacij za ravnanje z odpadki in organizacij za tehnično varnost. Več pozornosti je treba nameniti tudi etični podlagi za strateške odločitve pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki in njihovem odstranjevanju.

Čeprav je bil v okviru programa dosežen znaten napredek na področju fuzijske energije, se to raziskovalno področje v zadnjih letih hitro spreminja, saj se mednarodna konkurenca povečuje, na svetovni ravni pa se na področju fuzije razvija dinamičen zasebni sektor. V skladu z oceno bi se moral program Euratoma za nadaljevanje tehničnega projektiranja prihodnje fuzijske elektrarne zdaj in v prihodnjih nekaj letih osredotočiti na opredelitev kritičnih vprašanj in tveganj ter določanje, kolikšno tveganje je sprejemljivo. Nato bodo potrebne inovacije za obravnavo kritičnih omogočitvenih tehnologij za fuzijsko energijo in zmanjšanje povezanih tveganj. Program je sicer pripomogel k znatnemu napredku pri razumevanju fizike plazme za ITER in širše, vendar je treba razviti tudi računalniška orodja za nadaljnje napovedovanje, analiziranje in razlago rezultatov poskusov. Za prihodnjo fuzijsko elektrarno je potrebna tudi učinkovita tehnična priprava projektov. Čeprav se pričakuje, da bo učinkovito tehnično pripravo projektov zagotovila industrija, bi lahko ukrepi, ki jih financira Euratom, vključevali program tehnične priprave projektov in usposabljanja za vodenje v kombinaciji s specializiranim znanjem s področja fuzije.

Naslednji koraki: Spoznanja in ugotovitve iz te končne ocene programa bodo imeli pomembno vlogo ne le pri oblikovanju tekočega izvajanja programa za obdobje 2021–2025, temveč tudi pri vplivu na razvoj politike v zvezi s prihodnjimi pobudami na področju jedrskih raziskav. Večina pripomb neodvisnih strokovnjakov je bila že obravnavana v tekočem programu Euratoma za obdobje 2021–2025 (za podrobnosti glej Prilogo). V oceni so bili opredeljeni tudi številni izzivi, povezani z raziskavami, ki jih financira Euratom, kot so: (i) kakovost poročanja in razpoložljivost podatkov; (ii) potreba po razvoju raziskav na področju fuzije in (iii) partnerstva na področju fisije ob upoštevanju spreminjajočega se raziskovalnega okolja. Ta vprašanja se bodo skupaj s prihodnjo vmesno oceno sedanjega programa za obdobje 2021–2025 upoštevala pri pripravi predloga Komisije za podaljšanje programa Euratoma za obdobje 2026–2027 in za naslednji večletni finančni okvir.

Priloga 1 – Priporočila strokovnjakov o posrednih ukrepih in odgovori Komisije

Priporočila o raziskavah na področju fuzije

1.Programi Euratoma bi se morali za nadaljevanje tehničnega projektiranja prihodnje fuzijske elektrarne zdaj in v prihodnjih nekaj letih osredotočiti na: (i) opredelitev ključnih vprašanj in tveganj ter (ii) določitev stopnje sprejemljivega tveganja. Za zmanjšanje teh tveganj bodo zato potrebne inovacije. Vzpostavitev postopka za opredelitev in prednostno razvrstitev teh inovacij ter njihovo vključitev v program Euratoma bo velik izziv.

2.Program je sicer pripomogel k znatnemu napredku pri razumevanju fizike plazme za ITER in širše, vendar je treba v okviru programa Euratoma za obdobje 2021–2025 nadalje razviti računalniška orodja za napovedovanje, analizo in razlago rezultatov poskusov. Ta orodja se lahko nato uporabijo za pripravo celovite analize rezultatov fuzijskih reakcij za ITER.

3.Za prihodnjo fuzijsko elektrarno je potrebna učinkovita tehnična priprava projektov. Čeprav se pričakuje, da bo ta del omogočila industrija, bi morali v konzorciju EUROfusion razmisliti o razvoju programa usposabljanja za tehnično pripravo in vodenje projektov, prilagojenega specializiranemu znanju na področju fuzije.

Odgovor Komisije

Komisija se strinja s stališči strokovnjakov in si prizadeva izboljšati raziskave na področju fuzije, ki se financirajo iz programa Euratoma. Področje fuzijskih raziskav se hitro spreminja, saj se mednarodna konkurenca povečuje, na svetovni ravni pa se na področju fuzije oblikuje dinamičen zasebni sektor. Evropsko strokovno znanje in industrijske zmogljivosti na področju fuzije se lahko izgubijo, če se način organizacije naših raziskav temu ne bo prilagodil in če se inovacijski potencial zasebnega sektorja v EU ne bo izkoristil za pospešitev tehnološkega razvoja. Pomemben korak bi bila podpora inovacijam v EU na področju kritičnih omogočitvenih tehnologij za fuzijsko energijo.

Vmesna ocena tekočega programa Euratoma za obdobje 2021–2025 bo obravnavala številna vprašanja, ki so bistvena za pospešitev dobave fuzijske električne energije. Po zaključku vmesne ocene namerava Komisija podati predlog za podaljšanje programa Euratoma za obdobje 2026–2027, v katerem bodo obravnavana najbolj pereča vprašanja.

Priporočila o raziskavah na področju fisije in odgovori Komisije

1.Za povečanje učinkovitosti in uspešnosti posrednih ukrepov na področju jedrske varnosti bi morala Komisija dati prednost večjim, bolj integriranim projektom, ki bi zajeli vsa različna vprašanja in vidike določene teme, na primer učinke staranja v reaktorskih tlačnih posodah. Financiranje za podporo izobraževanju in usposabljanju, upravljanju znanja, razvoju spretnosti in kadrovskih zmogljivosti bi bilo treba povečati. Izjemno pomembno je, da se delo, opravljeno z nepovratnimi sredstvi Euratoma (posredni ukrepi) in prek neposrednih ukrepov Euratoma (ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče), poveže z ustreznim delom, opravljenim na nacionalni ravni. Vse varnostne projekte, povezane z razvojem novih energijskih reaktorjev, bi morala usklajevati evropska industrija, da se zagotovita ustrezen inženirski pristop in povezovanje sistemov. Poleg tega bi bilo treba okrepiti mednarodno sodelovanje, da bi vključevalo IAEA in OECD-NEA.

Odgovor Komisije: Komisija je v programu za obdobje 2021–2025 uvedla določbe, s katerimi se nekatera od teh priporočil že obravnavajo. Konzorciji imajo zaradi razpisnih tem, ki so manj normativne kot v prejšnjem programu, več svobode pri samoorganizaciji, s čimer se povečuje učinkovitost. Na podlagi našega načrta za večje projekte, ki sistematično podpirajo dostop do izobraževanja, usposabljanja in infrastrukture, naj bi se razmere dolgoročno izboljšale. Povezovanje neposrednih in posrednih ukrepov programa bi bilo treba še izboljšati tako, da se konzorcijem v razpisih Euratoma za zbiranje predlogov omogoči dostop do zmogljivosti in strokovnega znanja Skupnega raziskovalnega središča. V vmesni oceni programa bodo ti ukrepi ocenjeni in zagotovljene bodo nadaljnje smernice za prihodnjo podporo Euratoma.

2.Čas je, da Euratom racionalizira podporo raziskovalnim dejavnostim ter svoja prizadevanja in vire osredotoči na tistih nekaj naprednih jedrskih sistemov in uporab, ki so za evropsko industrijo resnično pomembni. Drugi sistemi, ki niso v interesu industrije EU, se ne bi smeli financirati, razen izključno za ohranjanje splošnih spretnosti.

Odgovor Komisije: program za obdobje 2021–2025 se osredotoča na napredne jedrske sisteme, za katere je mogoče z raziskovalnimi projekti zagotoviti znanstveno podlago, da lahko regulativni organi ocenijo varnost in dokažejo skladnost z direktivami o jedrski varnosti. Po oceni razpisa so se v okviru programa začeli izvajati projekti, ki temeljijo na najkakovostnejših predlogih in ki jih podpirajo trdni konzorciji, tudi iz raziskovalne skupnosti in industrije. V vmesni oceni programa bodo ti ukrepi ocenjeni in zagotovljene bodo nadaljnje smernice o prihodnji podpori Euratoma za napredne sisteme. Komisija bo upoštevala tudi razvijajoče se industrijsko in raziskovalno okolje, vključno z rezultati industrijskega zavezništva za male modularne reaktorje in delom v okviru akta o neto ničelni industriji.

3.Kakovost poročanja konzorcijev, ki izvajajo projekte na področju fisije, financirane s sredstvi Euratoma, bi se lahko izboljšala. V poročilih morajo biti jasno, jedrnato in stvarno opisani: (i) napredek, dosežen glede na začetno stanje tehnike; (ii) zapolnjene vrzeli; (iii) glavni dosežki in (iv) pričakovani rezultati. Poročila bi morala vključevati tudi sklicevanje na interakcije z obstoječimi in potencialnimi končnimi uporabniki rezultatov raziskav.

Odgovor Komisije: Komisija bo sodelovala s konzorciji, da bi zagotovila izboljšanje kakovosti poročanja in njegovo osredotočenost na elemente, poudarjene v oceni, da bi se olajšalo spremljanje projektov in prihodnje ocenjevanje programa. V ta namen bo uporabila svoja pooblastila kot organ, ki dodeljuje sredstva, da bo zahtevala redno poročanje o spremembah, preden bo izvršila naknadna plačila nepovratnih sredstev.

4.Pri najbolj inovativnih temah in tehnologijah, ki se že široko uporabljajo zunaj jedrske skupnosti, je zelo priporočljivo vključiti ustrezne nejedrske in netradicionalne partnerje. Primeri področij, na katerih bi se jedrske raziskave lahko razvijale, so: umetna inteligenca, napredna proizvodnja, 3D-tiskanje, uporabljeno za jedrske tehnologije, povezani in hibridni energetski sistemi ter uporaba jedrske energije, ki ni namenjena proizvodnji električne energije (kot so jedrska toplota, proizvodnja vodika, razogljičenje energetsko intenzivnih industrij in jedrsko razsoljevanje).

Odgovor Komisije: podpora medsektorskim sinergijam, ki spodbujajo napredek v različnih sektorjih za povečanje jedrske varnosti, je v tekočem programu Euratoma za obdobje 2021–2025 za Komisijo bistvena. Komisija močno poudarja tudi obravnavo varnostnih vidikov alternativnih načinov uporabe jedrske energije. Poleg tega program zagotavlja financiranje za razvoj načinov uporabe, ki niso povezani s proizvodnjo električne energije, in sicer uporabo ionizirajočega sevanja v medicini in na drugih inovativnih področjih, kot so: (i) jedrske tehnike za strateško avtonomijo EU (proizvodnja in predelava surovin); (ii) krožno gospodarstvo (zmanjšanje neradioaktivnih odpadkov) ter (iii) spremljanje podnebnih sprememb in onesnaževanja. Komisija je te teme obravnavala v razpisih Euratoma za zbiranje predlogov za obdobje 2021–2025, ki bodo podrobno obravnavani v vmesni oceni.

5.Nadalje bi bilo treba razvijati sinergije med raziskavami na področjih fuzije in fisije, ne le na tradicionalnem področju naprednih materialov, temveč tudi pri uporabi umetne inteligence, načinih uporabe, ki niso povezani s proizvodnjo električne energije, naprednem modeliranju in simulaciji ter eksperimentalnih preizkusih.

Odgovor Komisije: Komisija si v okviru tekočega programa za obdobje 2021–2025 prizadeva za razvoj sinergij med fisijo in fuzijo na področjih, kot so usklajenost ocenjevanja varnosti, upravljanje tritija in jedrski podatki. Poleg tega v okviru programa EUROfusion za prenos tehnologij poudarja nadaljnjo uporabo fuzijskih tehnologij pri načinih uporabe, ki niso povezani s proizvodnjo električne energije. Komisija je te teme obravnavala v razpisih Euratoma za zbiranje predlogov in prek partnerstva EUROfusion, ki bo podrobno obravnavano v vmesni oceni.

6.Pri varstvu pred sevanjem bi bilo treba še naprej spodbujati večdisciplinaren pristop. Euratom bi moral obravnavati širši spekter znanstvenih vprašanj, torej ne le tveganj nizkih odmerkov, temveč tudi več drugih vprašanj, povezanih z načrtovano in obstoječo izpostavljenostjo ter izpostavljenostjo ob izrednem dogodku.

Odgovor Komisije: Komisija je novemu sofinanciranemu evropskemu partnerstvu na področju varstva pred sevanjem PIANOFORTE naložila nalogo, da v okviru programa za obdobje 2021–2025 sprejme celovit, večdisciplinaren pristop k raziskavam in inovacijam na tem področju. Razpisi partnerstva PIANOFORTE za zbiranje predlogov ta pristop potrjujejo, saj so vključeni razpisi o vprašanjih, kot so grožnje, ki so posledica vojne, oboroženih spopadov in naravnih nesreč, ter pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke za nove jedrske tehnologije. V vmesni oceni programa bodo ti ukrepi ocenjeni in zagotovljene bodo nadaljnje smernice za prihodnjo podporo Euratoma za partnerstvo.

7.Strateški raziskovalni program na področju uporabe ionizirajočega sevanja v medicini in s tem povezanega varstva pred sevanjem, pripravljen skupaj z ustreznim časovnim načrtom v okviru projekta EURAMED rocc-n-roll, zagotavlja odlično podlago za prihodnje najsodobnejše razpise. Strateške raziskovalne programe bi bilo treba sistematično razvijati na vseh področjih načrtovane in obstoječe izpostavljenosti ter izpostavljenosti ob izrednem dogodku. Dobro izhodišče za to bi lahko bil skupni načrt za varstvo pred sevanjem, pripravljen v okviru evropskega skupnega programa CONCERT.

Odgovor Komisije: zaradi dodelitve nepovratnih sredstev Euratoma in vzpostavitve partnerstva PIANOFORTE leta 2022 danes obstaja namenski forum deležnikov za razpravo o strateških raziskovalnih programih in raziskovalnih načrtih na področju zaščite pred sevanjem in povezanih področjih ter za njihov nadaljnji razvoj. Ti dokumenti bodo vplivali na oblikovanje ukrepov partnerstva PIANOFORTE in prispevali k izvajanju drugih ukrepov v okviru programa Euratom. V vmesni oceni programa bodo ti ukrepi ocenjeni in zagotovljene bodo nadaljnje smernice za prihodnjo podporo Euratoma za zaščito pred sevanjem.

8.Raziskave v okviru programa EURAD na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki so rezultat postopka skupnega odločanja med organizacijami za ravnanje z odpadki, organizacijami za tehnično varnost in raziskovalnimi subjekti, kar omogoča uravnotežen pristop k raziskovalnim potrebam. Vendar so izbrane raziskovalne usmeritve še vedno tesno usklajene s prejšnjimi ukrepi Euratoma. Glede na to, da odlagališča bodisi že imajo dovoljenje (Finska, Švedska) bodisi so v postopku pregleda za izdajo dovoljenja (Francija), bi se morale raziskave postopoma oddaljiti od pridobivanja čistih znanstvenih spoznanj in se namesto tega osredotočiti na obratovanje, zaprtje in nadzor. Ta razvoj bi bilo treba vključiti v upravljanje programa EURAD s krepitvijo vloge organizacij za ravnanje z odpadki in organizacij za tehnično varnost ter omogočanjem zgodnejše in učinkovitejše vloge zunanjega svetovalnega odbora pri odločanju o raziskavah. Raziskave se bodo morale razviti na strateško raven, da bo z njimi mogoče obravnavati nastajajoča vprašanja skupnega interesa. Več pozornosti je treba nameniti tudi etični podlagi za temeljne strateške odločitve o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in njihovem odstranjevanju.

Odgovor Komisije: Komisija namerava leta 2024 vzpostaviti sofinancirano evropsko partnerstvo za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (EURAD-2). Uvedla je že več zahtev za izboljšanje organizacije raziskav na tem področju, zlasti za: (i) utrditev znanja o varnem začetku obratovanja in nadaljnjem obratovanju geoloških odlagališč ter (ii) podporo za države članice z manj naprednimi nacionalnimi programi. Za zagotavljanje celovitosti prihodnjega partnerstva mora EURAD-2 tudi redno sodelovati z regulativnimi organi in industrijskimi deležniki. Poleg tega bo moralo biti partnerstvo EURAD-2 bolj vključujoče in doseči države članice, ki niso sodelovale v programu EURAD, saj področje uporabe partnerstva zajema vse države članice z inventarjem radioaktivnih odpadkov in ni omejeno na države z jedrsko energijo. V vmesni oceni programa bo ocenjen napredek in zagotovljene bodo usmeritve za prihodnjo podporo Euratoma.

Priloga 2 – Priporočila strokovne skupine Komisije o neposrednih ukrepih in odgovori Komisije

Priporočila o določanju prednostnih nalog 

1.Skupno raziskovalno središče bi moralo biti že v zgodnji fazi vključeno v določanje prednostnih nalog med generalnimi direktorati, pristojnimi za politiko, in vzpostaviti centraliziran postopek za zagotovitev, da delovni program ustreza tem prednostnim nalogam in tudi obsegu znanja, ki je potreben za podporo prednostnim nalogam. Ta proces bi moral generalne direktorate, pristojne za politiko, in Skupno raziskovalno središče tudi spodbuditi, da odpravijo strokovne mehurčke in vključijo ustrezne delovne tokove.

2.Skupina spodbuja Skupno raziskovalno središče, naj sistematično razvija in uporablja merila v zvezi s svojimi edinstvenimi prednostmi in politično pomembnostjo za odločanje o tem, ali naj se vključi/izključi iz določene dejavnosti.

Odgovor Komisije

Skupina strokovnjakov je glede na obseg dejavnosti, ki jih zajemajo neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča, poudarila naslednje: (i) Skupno raziskovalno središče je imelo nekaj manevrskega prostora za boljše usmerjanje virov v dejavnosti z največjim učinkom in (ii) obstajala so nekatera področja, na katerih je bilo Skupno raziskovalno središče v edinstvenem položaju, da zagotovi potrebne znanstvene dokaze. Nova jedrska strategija Skupnega raziskovalnega središča zajema cel sklop ukrepov za prednostno razvrščanje njegovega dela in jasno določanje prednostnih nalog za sedanje in prihodnje dejavnosti.

Skupina je opozorila na nekatere pomanjkljivosti pri povezovanju različnih dejavnosti, ki se izvajajo v Skupnem raziskovalnem središču, in navedla, da je to včasih privedlo do razdrobljenega pristopa. Da bi se ta trend obrnil, je Skupno raziskovalno središče svoj delovni program reorganiziralo z uvedbo portfeljev. Cilj teh portfeljev je zagotoviti celovit pregled in boljše usklajevanje ustreznih dejavnosti v okviru jasno opredeljenih prednostnih nalog.

Predvidevanje prihodnjih potreb po raziskavah in politikah drugih generalnih direktoratov Evropske komisije se zagotavlja z načrtovanimi skupinskimi sestanki z več generalnimi direktorati, da bi se prednostne naloge določile na podlagi usklajene ocene. Na teh sestankih je več generalnih direktoratov Evropske komisije povabljenih, da predstavijo svoje prednostne naloge in o njih razpravljajo s Skupnim raziskovalnim središčem. Kar zadeva jedrsko področje, Skupno raziskovalno središče organizira dodatne usklajevalne sestanke s partnerskimi generalnimi direktorati, pristojnimi za raziskave in inovacije, energijo, mednarodna partnerstva, notranje zadeve itd., kjer si izmenjujejo informacije o prihodnjih potrebah.

V splošnem so strokovnjaki ugotovili, da Skupno raziskovalno središče dobro pozna svoje edinstvene prednosti, vključno z neodvisnostjo, trdnimi znanstvenimi temelji, dolgoletnim strokovnim znanjem, souporabo raziskovalnih zmogljivosti z drugimi raziskovalci in zmožnostjo zagotavljanja kontinuitete raziskovalnega dela, medtem ko so drugi akterji omejeni z različnimi zahtevami. Te prednosti Skupnega raziskovalnega središča dopolnjujejo njegovo novo jedrsko strategijo, krepitev teh opredeljenih prednosti pa je v veliki meri združljiva z izvajanjem strateškega načrta Skupnega raziskovalnega središča, vključno z dajanjem prednosti raziskovalnim infrastrukturam in programom odprtega dostopa ter njihovo optimizacijo.

Priporočila o celostnem pristopu k jedrskim in nejedrskim dejavnostim

1.Skupno raziskovalno središče bi moralo pri oblikovanju svojega delovnega programa in odziva na potrebe politike uporabljati bolj celostne pristope. V okviru svojega poslovnega modela bi moralo razviti strateški načrt za vključevanje družboslovnih ved v svoje raziskave.

2.Skupno raziskovalno središče bi moralo v dejavnosti Euratoma vključiti družboslovne raziskave, zlasti na področju ocene tveganja ter pripravljenosti in odzivanja na krize, ter uporabiti pristope, oblikovane za Skupno raziskovalno središče kot celoto.

3.Skupno raziskovalno središče bi moralo v del svojega delovnega programa, ki se nanaša na Euratom, še bolj vključiti koncept odpornosti ter zeleni in digitalni prehod.

Odgovor Komisije

Strokovnjaki so poudarili, da je potrebno bolj celostno in večdisciplinarno povezovanje političnih prednostnih nalog, ter opozorili na dodano vrednost obravnavanja družboslovnih vidikov v jedrskih raziskavah. V okviru reorganizacije delovnega programa so bili oblikovani portfelji, da bi se izboljšala sodelovanje in interakcija med jedrskim in nejedrskim področjem. Povezovanje med disciplinami se bo torej načrtno razvijalo skozi čas. Prizadevanja za vključitev družboslovnih raziskav so potekala na primer v okviru portfelja za obvladovanje tveganj in kriz, kjer se jedrsko tveganje zdaj ocenjuje poleg drugih kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj na podlagi celostnega pristopa, ki ga je razvil drug direktorat Skupnega raziskovalnega središča, ki ni odgovoren za jedrsko področje. Podobno sodelovanje z družboslovci poteka tudi na temo malih modularnih reaktorjev v okviru raziskav načinov uporabe jedrske energije, ki niso povezani s proizvodnjo električne energije, kot so proizvodnja vodika, daljinsko ogrevanje in uporaba jedrske znanosti v medicini. Cilj tega pristopa je povečati vpliv Skupnega raziskovalnega središča na politiko in deliti strokovno znanje/vire, hkrati pa zajeti različne vidike istega izziva.

Ta celostni pristop med jedrskimi in nejedrskimi dejavnostmi je poudarjen tudi pri izvajanju jedrske strategije Skupnega raziskovalnega središča. Strokovnjaki so tudi opozorili, da bi bilo treba priložnosti za vključevanje medsektorskih vprašanj, kot so digitalizacija, umetna inteligenca ali strojno učenje, oceniti na področjih jedrskega varovanja, nadzornih ukrepov in ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Prizadevanja za vključitev teh medsektorskih vprašanj v delo Skupnega raziskovalnega središča so se izrazila v spremenjenem upravljanju in novi strukturi, ki temelji na portfeljih. Napredna uporaba digitalnih tehnologij je zdaj v središču pozornosti novega direktorata v Skupnem raziskovalnem središču in zlasti enote v direktoratu za jedrske nadzorne ukrepe, ki se osredotoča na raziskave na področju jedrskih nadzornih ukrepov in neširjenja jedrskega orožja, vendar bi jo bilo mogoče razširiti še na druga področja.

Priporočilo o komuniciranju

1.Skupno raziskovalno središče bi moralo razviti komunikacijsko strategijo za izboljšanje komunikacije na različnih ravneh, pri čemer bi moralo to komunikacijo prilagoditi različnim ciljnim skupinam in uporabiti najprimernejše (digitalne ali tradicionalne) kanale za doseganje teh skupin.

Odgovor Komisije

Strokovnjaki so poudarili priložnost za izboljšanje komunikacije na različnih ravneh: (i) v Skupnem raziskovalnem središču; (ii) med Skupnim raziskovalnim središčem in Evropsko komisijo ter (iii) med Skupnim raziskovalnim središčem in njegovimi zunanjimi deležniki. S tem bi se povečala jasnost glede raziskav, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče, in konkretnih učinkov, ki jih je doseglo. To vprašanje se obravnava s sklopom ukrepov v okviru jedrske strategije Skupnega raziskovalnega središča, pri čemer je poseben poudarek na bolj strateškem komuniciranju in opredelitvi ciljnih skupin ter na boljšem sodelovanju z ustreznimi deležniki.

Priporočilo o virih

1.Skupno raziskovalno središče bi moralo izvajati proaktiven pristop k pridobivanju talentov na vseh ravneh delovnih mest, da se vzpostavi bolj raznolika delovna sila, zlasti glede uravnotežene zastopanosti spolov. To velja tako za zunanje zaposlovanje kakor za ustrezne notranje razvojne programe za spodbujanje in motiviranje potencialnih kandidatov.

Odgovor Komisije

Zaradi zmanjšanja proračuna Euratoma v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 se Skupno raziskovalno središče spoprijema z zahtevnimi razmerami pri razvoju in ohranjanju potrebne usposobljene delovne sile. Ne glede na to vprašanje je v svojo jedrsko strategijo vključilo sklop ukrepov, usmerjenih v spretnosti in kadrovske vidike, da bi poskusilo sčasoma ublažiti učinek tega zmanjšanja. Cilj tega je zagotoviti učinkovito upravljanje znanja ob upoštevanju potrebnih ključnih spretnosti, ki jih je treba ohraniti ali nadomestiti. Prav tako je cilj pridobiti raznolike nove talente (v okviru sedanjih strogih omejitev) za vključitev visoko usposobljenega prihodnjega osebja, ki bi verjetno spodbudilo inovacije v skladu z razvijajočimi se prednostnimi nalogami Skupnega raziskovalnega središča.

Za učinkovitejše združevanje strokovnega znanja in izkušenj na področju jedrske energije znotraj in zunaj Skupnega raziskovalnega središča je namen strategije optimizirati upravljanje osebja in zmanjšati razdrobljenost z vključevanjem podobnih raziskovalnih dejavnosti na posameznih lokacijah na lokacije Skupnega raziskovalnega središča. Eksperimentalne dejavnosti, ki vključujejo uporabo jedrskih in radioaktivnih materialov, bodo vključene samo na dveh lokacijah Skupnega raziskovalnega središča: Geel v Belgiji in Karlsruhe v Nemčiji.

Priporočila o spremljanju učinka in učinkovitosti

1.Skupno raziskovalno središče bi moralo pregledati kazalnike za merjenje učinka, pri tem pa upoštevati sedanje pobude Komisije za reformo metodologij pri ocenjevanju raziskav.

2.Skupno raziskovalno središče bi moralo razviti ključne kazalnike uspešnosti za merjenje učinkovitosti svoje znanosti pri podpori politiki.

Odgovor Komisije

Skupina strokovnjakov je potrdila oboje: (i) težavnost merjenja učinkovitosti v raziskovalnem okviru in (ii) prizadevanja Skupnega raziskovalnega središča kot odgovor na priporočilo iz vmesne ocene za zagotovitev dokazov o njegovi stroškovni učinkovitosti. Skupno raziskovalno središče je ocenilo uporabo virov in rezultatov, ki izhajajo iz njegovega sodelovanja pri več projektih v okviru posrednih ukrepov, v primerjavi z drugimi partnerji konzorcija. Čeprav rezultati teh primerjav niso vedno jasni, je Skupno raziskovalno središče ugotovilo, da je bila njegova stroškovna učinkovitost podobna stroškovni učinkovitosti drugih partnerjev. Strokovnjaki so se seznanili tudi z nedavno uvedbo skupne metodologije vodenja projektov v Skupnem raziskovalnem središču in združevanjem dejavnosti jedrskih raziskav v okviru enega direktorata za izboljšanje učinkovitosti.

Poleg tega je bil med pripravo programa Euratoma za obdobje 2021–2025 pregledan celoten sklop kazalnikov učinka in bil vključen v program kot del sklepa Sveta. Sklop vključuje kazalnike za kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne učinke ob upoštevanju znanstvenih, družbenih, inovacijskih in političnih razsežnosti.

Priporočila o jedrski varnosti, jedrskem varovanju in spretnostih

1.V zvezi z malimi modularnimi reaktorji bi se moralo Skupno raziskovalno središče poleg preučevanja regulativnih vidikov osredotočiti tudi na pristope k varnosti, varovanju in nadzornim ukrepom za te nove tehnologije.

2.Skupno raziskovalno središče bi moralo okrepiti svoje spretnosti za podporo dejavnostim, povezanim z odlaganjem izrabljenega jedrskega goriva, ter razviti strategije za zajemanje dobrih praks iz projektov EU in nacionalnih projektov ter njihovo izmenjavo z vsemi državami članicami EU.

Odgovor Komisije

Skupina strokovnjakov je potrdila, da je Skupno raziskovalno središče z razvijanjem in ohranjanjem spretnosti na področju jedrske varnosti, jedrskega varovanja in nadzornih ukrepov prispevalo k oblikovanju politik EU in držav članic. Skupina je tudi spodbudila Skupno raziskovalno središče, naj se še naprej odziva in osredotoča na številne izzive in dejavnike, zlasti na nove tehnologije, kot so mali modularni reaktorji, pa tudi na: (i) razgradnjo jedrskih elektrarn; (ii) vprašanja v zvezi z dolgoročnim delovanjem; (iii) kibernetsko varnost; (iv) nadzorne ukrepe in (v) odprt dostop do jedrske infrastrukture.

Skupno raziskovalno središče je ob potrditvi, da je nadzor jedrske varnosti v nacionalni pristojnosti, v okviru reorganizacije svojega delovnega programa združilo dejavnosti v namenski portfelj za male modularne reaktorje. Njegov cilj je, da je ta portfelj usmerjen v teoretične, simulacijske in eksperimentalne raziskave in razvoj, tudi za podporo postopku izdaje dovoljenj s pomočjo pri usklajevanju prakse in smernic na ravni EU. Drugi portfelji, kot je NUCTEC, obravnavajo druge navedene pomembne teme, kot so dolgoročno obratovanje jedrskih elektrarn ter ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Odprt dostop do jedrske infrastrukture je v kar največji meri vključen v ustrezne raziskovalne projekte. V splošnem so zgoraj navedeni dejavniki za nove raziskave med prednostnimi nalogami, opredeljenimi v jedrski strategiji Skupnega raziskovalnega središča, z delno izjemo razgradnje, ki je zdaj predmet ločenega instrumenta 16 , ki obravnava: (i) operativne dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča v zvezi z razgradnjo ter (ii) upravljanje in širjenje znanja o razgradnji.

Strokovnjaki so posebej opozorili na priložnost za izboljšanje izbora ciljev in dejavnosti, ki podpirajo politike jedrske varnosti, da bi lahko sledili vsem spremembam v povpraševanju po energetskih sistemih. Strokovnjaki so tudi poudarili, da je zagotavljanje kontinuitete evropskih virov na področju jedrske varnosti in varovanja bistveno za odzivanje na nepričakovane dogodke in krize. Pozornost in odziv Skupnega raziskovalnega središča na spreminjajoče se prednostne naloge/potrebe, povezane s standardi jedrske varnosti in jedrskim varovanjem, se kažeta v razvoju njegovega delovnega programa. To je zlasti očitno pri odzivu na posebne dogodke, kot je ocena razmer glede jedrske varnosti po ruski agresiji in invaziji v Ukrajino. Skupno raziskovalno središče je pomagalo tudi pri pripravi sankcij proti Rusiji, ki so temeljile na strateški trgovinski analizi in strokovnem znanju o nadzoru izvoza, oblikovanem za namene neširjenja orožja.

Priporočila o predvidevanju in napovedovanju

1.Skupno raziskovalno središče bi moralo razviti dejavnosti napovedovanja za jedrsko energijo, da bi podprlo zeleni prehod in spodbudilo odpornost energetskega sistema.

2.Skupno raziskovalno središče bi moralo: (i) prednostno obravnavati zmogljivosti predvidevanja, kot je določeno v strategiji Skupnega raziskovalnega središča do leta 2030; (ii) dodeliti zadostna sredstva ter (iii) vzpostaviti strukturo upravljanja za optimizacijo prizadevanj.

3.Skupno raziskovalno središče bi moralo vzpostaviti zmogljivosti in orodja za pripravo in odziv na prihodnje pretrese. V ta namen bi moralo vlagati v zbiranje in vzdrževanje podatkov o preteklih in prihodnjih pretresih.

Odgovor Komisije

Skupno raziskovalno središče izvaja predvidevanje kot prednostno nalogo v okviru svojih jedrskih dejavnosti z: (i) ohranjanjem stalnih stikov z glavnimi partnerji in deležniki ter (ii) preučevanjem nastajajočih potreb in trendov na jedrskem področju na ravni EU in mednarodni ravni. Skupno raziskovalno središče sodeluje tudi v evropskih tehnoloških platformah in združenjih, ki združujejo glavne deležnike in zagotavljajo smernice za raziskovalne prednostne naloge na povezanih jedrskih področjih.

Predvidevanje in napovedovanje sta vključena v portfeljski pristop in vključujeta vidike, povezane s predvidevanjem krize. To velja za portfelj za situacijsko zavedanje za krizno upravljanje, ki združuje vse zmogljivosti Skupnega raziskovalnega središča za analizo tveganja, oceno tveganja in zgodnje opozarjanje. To vključuje posebne jedrske dejavnosti, kot je delovanje dveh sistemov opozarjanja, EURDEP in ECURIE.

Poudarek na napovedovanju je ena od prednostnih nalog, opredeljenih v jedrski strategiji Skupnega raziskovalnega središča. Direktorat za jedrsko varnost in varovanje v Skupnem raziskovalnem središču upravlja tudi lastno mrežo za napovedovanje in dejavnosti v okviru rednega obzornega preiskovanja, ki vključuje tudi druge nejedrske direktorate. Potekajo tudi načrti za izvedbo t. i. predvidevanja scenarijev prihodnosti v skladu s podobnimi prizadevanji IAEA v letu 2022 o nadzornih ukrepih. Pred koncem leta 2023 je bila organizirana delavnica o napovedovanju z zunanjimi deležniki.

Vodstvo Skupnega raziskovalnega središča je vzpostavilo prožne delovne mehanizme, ki bodo omogočili združevanje virov, običajno dodeljenih raziskovalnim, usklajevalnim ali podpornim dejavnostim za odzivanje na nepričakovane pretrese.

Priporočilo o nadzornih ukrepih

1.Skupno raziskovalno središče bi moralo ohraniti trden raziskovalni program za jedrske nadzorne ukrepe in neširjenje jedrskega orožja.

Odgovor Komisije

Strokovnjaki so potrdili, da ima Skupno raziskovalno središče ključno vlogo pri podpiranju in razvoju jedrskih nadzornih ukrepov in neširjenja jedrskega orožja v EU in po svetu. Zato bi bilo treba zagotoviti dovolj osebja in infrastrukture za eksperimentalno delo in dejavnosti modeliranja. Pomen ohranjanja trdnega raziskovalnega programa za nadzorne ukrepe je vključen v jedrsko strategijo Skupnega raziskovalnega središča. Pomemben element te zmogljivosti je neposredni prispevek Skupnega raziskovalnega središča k nadzornim ukrepom Euratoma, za kar sta potrebna zadostno število usposobljenih zaposlenih in razpoložljivost eksperimentalne infrastrukture. Zaradi zmanjšanja proračuna in pritiska na razpoložljivost osebja je v jedrski strategiji določen cilj, da se vse poskusne dejavnosti in laboratoriji, v katerih se uporabljajo jedrski in radioaktivni materiali, združijo na dveh raziskovalnih lokacijah (Karlsruhe in Geel), hkrati pa se ocenjujejo možnosti za skupno izvajanje dejavnosti z nadzornimi ukrepi Euratoma.

Skupno raziskovalno središče vzdržuje trden raziskovalni program za nadzorne ukrepe in neširjenje orožja z interakcijo z ustreznimi ključnimi akterji v EU prek mreženja in sodelovanja v okviru Evropskega združenja za raziskave in razvoj zaščitnih ukrepov. Poleg tega Skupno raziskovalno središče prek namenskega podpornega programa Evropske komisije za nadzorne ukrepe daje tudi znatno znanstveno in tehnično podporo IAEA. Na področju neširjenja orožja Skupno raziskovalno središče zagotavlja strokovno znanje o strateških vprašanjih nadzora trgovine ter nadalje povezuje delo med jedrskim in nejedrskim delom svojega delovnega programa.

(1)      Uredba Sveta (Euratom) št. 1314/2013 z dne 16. decembra 2013 o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 948).

(2)      Uredba Sveta (Euratom) 2018/1563 z dne 15. oktobra 2018 o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2019–2020), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1314/2013 (UL L 262, 19.10.2018, str. 1).

(3)      V členu 7 Pogodbe Euratom, ki je pravna podlaga za programe za raziskave in usposabljanje, je določeno, da je trajanje teh programov omejeno na pet let. Da bi se upošteval sedemletni cikel večletnega finančnega okvira EU, se programi Euratom najprej predlagajo v obliki petletnega programa, ki mu sledi dvoletni program.

(4)      Člen 22(1) Uredbe Sveta (Euratom) št. 1314/2013 in člen 22(1) Uredbe Sveta (Euratom) 2018/1563.

(5)      Od uvedbe programa Obzorje Evropa in programa Euratoma za obdobje 2021–2025 so se evropski skupni programi preimenovali v evropska partnerstva. Tukaj se uporablja terminologija, ki je bila uporabljena v programih Euratoma za obdobje 2014–2020.

(6)      Glej https://www.iter.org/.

(7)      Direktiva Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva.

(8)      Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti.

(9)      Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru.

(10)      Za več podrobnosti glej priložene delovne dokumente služb Komisije.

(11)      Za več informacij o elektrarni DEMO glej https://euro-fusion.org/programme/demo/.

(12)      Novi pristop je bil prvič predstavljen v Delovnem dokumentu služb Komisije Na poti k sodobnemu fuzijskemu raziskovalnemu programu Euratoma (SWD(2013)213).

(13)      Uredba Sveta (Euratom) 2018/1563 z dne 15. oktobra 2018 o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2019–2020), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1314/2013 (UL L 262, 19.10.2018, str. 1).

(14)      Glej oddelek 1.3.

(15)      Glej oddelek 1.3.