EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.2.2024

COM(2024) 75 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o oceni Uredbe (EU) 2019/1896 o evropski mejni in obalni straži, vključno s pregledom stalne enote

{SWD(2024) 75 final}

1.Uvod

Za območje brez nadzora na notranjih mejah je potreben celovit sklop pravil Evropske unije (EU), ki zagotavljajo skupno in zelo učinkovito upravljanje naših skupnih zunanjih meja, kot je poudarjeno v schengenski strategiji Komisije iz leta 2021 1 . Naloga Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) je podpreti države članice pri učinkovitem in uspešnem upravljanju zunanjih meja ter obravnavanju groženj in migracijskih izzivov na teh mejah ob polnem spoštovanju temeljnih pravic 2 .

Evropski svet je 26. in 27. oktobra 2023 pozval institucije EU in države članice, naj se usklajeno zavzamejo za uporabo vseh ustreznih področij politike na nacionalni ravni in ravni EU, da bi okrepile notranjo varnost, med drugim z varovanjem zunanjih meja, bojem proti tihotapcem ter tesnim sodelovanjem s tretjimi državami 3 . Odločilno vlogo v teh prizadevanjih mora imeti evropska mejna in obalna straža, vključno z agencijo Frontex.

EU je v zadnjih nekaj letih sprejela številne prelomne odločitve glede krepitve svojih zunanjih meja, da bi njihovo upravljanje postalo eden od najučinkovitejših sistemov na svetu. Okrepila so se pooblastila ključnih agencij, kot sta agencija Frontex in Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), oktobra 2022 se je začel izvajati nov schengenski ocenjevalni mehanizem 4 , na zunanjih mejah se izvaja nova informacijska infrastruktura, do leta 2030 pa bo digitaliziran vizumski postopek. V tem okviru so stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki so ustanovljene z Uredbo (EU) 2019/1896 5 (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropski mejni in obalni straži) in se bodo postopoma vzpostavljale do konca leta 2027, pravi primer evropskega povezovanja na področju upravljanja zunanjih meja. EU ima prvič doslej svojo lastno uniformirano službo. Ta nova stalna enota, ki jo sestavlja 10 000 uradnikov agencije Frontex in nacionalnih uradnikov, bo na voljo kadar koli, da podpre države članice, ki se soočajo z izzivi na skupnih zunanjih mejah, in povečala učinkovitost vračanja.

Agencija Frontex in organi držav članic, pristojni za upravljanje meja ter vračanje in reintegracijo, sodelujejo v okviru evropske mejne in obalne straže. Da bi bilo to sodelovanje čim učinkovitejše, je v uredbi o evropski mejni in obalni straži Agenciji in državam članicam naloženo učinkovito izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja kot skupne odgovornosti. Komisija je v okviru teh prizadevanj 14. marca 2023 objavila sporočilo o večletni strateški politiki za evropsko integrirano upravljanje meja 6 . To je dopolnila agencija Frontex v svoji tehnični in operativni strategiji 7 , ki jo je sprejela 20. septembra 2023.

Člen 121 uredbe o evropski mejni in obalni straži določa, da mora Komisija do 5. decembra 2023 in nato vsaka štiri leta oceniti navedeno uredbo. Pri tem bi morala zlasti oceniti učinek, učinkovitost in uspešnost agencije Frontex 8 . Komisija mora o ugotovitvah ocene poročati Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru agencije Frontex.

Komisija mora do 31. decembra 2023 opraviti tudi pregled stalne enote 9 , vključno z njeno sestavo, strokovnim znanjem in izkušnjami ter strokovnostjo.

Komisija je oceno in pregled opravila med majem 2022 in oktobrom 2023. Ocena in pregled sta temeljila na obsežnem posvetovanju z organi držav članic, Evropskim parlamentom, Svetom, agencijo Frontex in ustreznimi agencijami EU, vključno z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice 10 . To delo je bilo podprto tudi z zunanjo študijo 11 .

V tem poročilu so predstavljeni sklepi, ki jih je Komisija pripravila na podlagi ocene Uredbe in pregleda stalne enote, ki sta podrobno opisana v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem poročilu. Vendar so bile v oceni in pregledu ugotovljene pomembne zamude in vrzeli na nekaterih področjih, tudi če se upošteva, da izvajanje Uredbe še ni dokončano. Za obravnavo teh vprašanj so v poročilu predlagani tudi ukrepi v obliki akcijskega načrta za celovito uresničevanje ciljev agencije Frontex ter evropske mejne in obalne straže.

2.Povzetek ocene

Kljub znatnim izzivom, kot so pandemija COVID-19, instrumentalizacija migracij in ruska vojna agresija proti Ukrajini, se ocena zaključi s pozitivno oceno pomena in dodane vrednosti EU uredbe o evropski mejni in obalni straži, ki ostaja zadostna podlaga za obravnavanje sedanjih in prihodnjih izzivov na zunanjih mejah EU.

Nezakonite migracije ostajajo pomemben izziv ter zahtevajo skupen in usklajen odziv EU in njenih držav članic na notranji in zunanji ravni v sodelovanju s partnerskimi državami. V skladu s členom 6 zakonika o schengenskih mejah bi moral „[n]adzor meje […] pomagati v boju proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi in preprečiti katero koli grožnjo notranji varnosti, javnemu redu, javnemu zdravju in mednarodnim odnosom držav članic“. Izvajanje uredbe o evropski mejni in obalni straži prispeva h krepitvi upravljanja zunanjih meja EU ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic ter k izboljšanju učinkovitosti politike vračanja EU. Uredba je omogočila tudi postopno, vendar uspešno vzpostavitev stalne enote evropske mejne in obalne straže.

Agencija je od leta 2019 še okrepila svojo operativno podporo državam članicam na različnih področjih v okviru svojih pooblastil in v veliki meri izpolnila njihove potrebe. Število skupnih operacij, izvedenih med letoma 2020 in 2023, se je stalno povečevalo. Agencija je v letu 2023 začela izvajati 24 skupnih operacij (v primerjavi s 15 skupnimi operacijami v letu 2020, 19 v letu 2021 in 20 v letu 2022), do srede oktobra 2023 pa je izvedla napotitev 2 874 uslužbencev (v primerjavi s 1 122 uslužbenci v letu 2020). Agencija je v obdobju ocenjevanja postajala vse bolj proaktivna, tako da je državam članicam na podlagi lastne analize operativnih prednostnih nalog predlagala operativno podporo.

Agencija Frontex je še naprej tudi povečevala podporo državam članicam pri dejavnostih v zvezi z vračanjem. Leta 2022 je zagotovila podporo pri učinkovitem vračanju 24 868 državljanov tretjih držav, kar je 36-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Z okrepljenimi pooblastili na področju vračanja si Agencija hkrati prizadeva za nadaljnje povečanje napotitev spremljevalcev pri prisilni vrnitvi in podpornih uradnikov ter krepitev dejavnosti v okviru skupnih storitev za reintegracijo.

Postopoma se povečuje tudi sodelovanje s partnerskimi državami, kar je pomemben del pooblastil agencije Frontex in v skladu z njeno strategijo za mednarodno sodelovanje. Agencija Frontex je leta 2022 okrepila svoje operativno delovanje v partnerskih državah z razširitvijo svojega operativnega področja in povečanjem svoje operativne zmogljivosti. Oktobra 2023 je agencija Frontex zaposlovala skoraj 600 uslužbencev v desetih skupnih operacijah v osmih tretjih državah 12 . Nova operacija, tj. skupna operacija Severna Makedonija, se je začela leta 2023 na podlagi sporazuma o statusu med Severno Makedonijo in Evropsko unijo, ki je začel veljati aprila 2023.

Poleg tega so se analiza tveganja in ocene ranljivosti, ki jih izvaja Agencija, uveljavile kot orodja, ki prispevajo k spremljanju razmer in pri tem podpirajo ustrezen operativni odziv. Agencija je v obdobju ocenjevanja razvila celovite metodologije in stalno izboljševala kakovost svojih produktov analize tveganja, ki se vse bolj osredotočajo na napovedovanje in preprečevanje, ter ocen ranljivosti za ocenjevanje in spremljanje zmogljivosti držav članic na zunanjih mejah.

Čeprav obdobje izvajanja za operacionalizacijo pooblastil agencije Frontex, določeno v uredbi o evropski mejni in obalni straži, še poteka in se bo nadaljevalo do leta 2027, je bilo v oceni opredeljenih več izzivov, ki trenutno omejujejo učinkovitost Uredbe. Nekatere določbe Uredbe bi sicer lahko zagotovile večjo jasnost (npr. o temeljnih pravicah), vendar večina opredeljenih izzivov ne izhaja iz same Uredbe, temveč so posledica organizacijskih, tehničnih ali operativnih pomanjkljivosti, večinoma zamud, pri njenem izvajanju (npr. odsotnost jasne strukture poveljevanja za stalno enoto, vrzeli v nekaterih profilih stalne enote). Še en sklop vprašanj, ki vplivajo na učinkovitost izvajanja, pa izhaja iz omejitev, npr. iz nepriznavanja izvršilnih pooblastil, podeljenih stalni enoti, v nacionalnem pravu nekaterih držav članic, ali iz določb zakonodaje EU, razen same uredbe o evropski mejni in obalni straži, npr. v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani Agencije.

Ključne ugotovitve na glavnih področjih ocene

Analiza strukture upravljanja agencije Frontex kaže, da so naloge med upravnim odborom in izvršnim direktorjem jasno porazdeljene. Jasna in učinkovita je tudi nadzorna struktura Agencije, v katero so vključeni Evropski parlament, Svet in Komisija. Kljub temu je v oceni ugotovljeno, da notranje upravljanje agencije Frontex še ni popolnoma primerno za učinkovito podporo izpolnjevanja njenih pooblastil iz leta 2019 zaradi prekrivanja pristojnosti in občasnih nasprotujočih si pristopov. To vprašanje bi bilo treba obravnavati z izvajanjem nove organizacijske strukture, ki jo je upravni odbor 13 sprejel novembra 2023. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da organi, pristojni za vračanje, še niso ustrezno zastopani v upravnem odboru. Trenutno države članice v upravnem odboru še naprej zastopajo predvsem njihovi nacionalni organi za upravljanje meja, ki pogosto niso pristojni za vračanje.

Spremljanje razmer in analiza tveganja spadata med dejavnosti agencije Frontex, za katere se šteje, da ustvarjajo največjo dodano vrednost na ravni EU. Agencija Frontex v skladu s cilji iz uredbe o evropski mejni in obalni straži pripravlja več produktov analize tveganja, ki jih uporabljajo številni deležniki, ter zagotavlja široko pokritost tematskih in geografskih območij. Države članice te produkte analize tveganja uporabljajo pri lastni analizi na nacionalni ravni in do neke mere pri svojem operativnem načrtovanju. Hkrati ti produkti prispevajo tudi k ustreznim mehanizmom EU in so bistvenega pomena za operativne dejavnosti agencije Frontex.

Sistem EUROSUR, tj. integrirani okvir za izmenjavo informacij in operativno sodelovanje v okviru evropske mejne in obalne straže, ima pomembno vlogo pri napredku Agencije pri zagotavljanju v celoti posodobljenih, zanesljivih in uporabnih informacij prek 24-urnega spremljanja stanja in kriznih razmer v (skoraj) realnem času. Prispeva k oblikovanju evropske slike razmer, ki zagotavlja skupen okvir za izmenjavo informacij, izboljšanje spremljanja razmer in povečanje zmogljivosti za odzivanje. Količina, kakovost, pretok podatkov ter hitrost njihove izmenjave so se v zadnjih letih znatno povečali. Vendar sistem EUROSUR še vedno ne more zagotoviti popolnega in v celoti posodobljenega spremljanja razmer na zunanjih mejah EU. Razlog za to so predvsem težave pri izvajanju, saj vse države članice o dogodkih na mejah ne poročajo enako popolno ali redno.

Spoštovanje temeljnih pravic je sestavni del evropskega integriranega upravljanja meja. V oceni je ugotovljeno, da skladnost Agencije s pravom EU in mednarodnim pravom, zlasti z okvirom temeljnih pravic, ki se uporablja v agenciji Frontex, učinkovito prispeva k preprečevanju kršitev temeljnih pravic v okviru zagotavljanja podpore državam članicam in tretjim državam. Agencija Frontex od leta 2021 ob močni podpori upravnega odbora dejavno in učinkovito razvija svoja notranja pravila, prakse in usposabljanje stalne enote, da bi pri vseh svojih dejavnostih okrepila spoštovanje, varstvo in spodbujanje temeljnih pravic. Kljub temu ocena opozarja na vprašanje, v kolikšnem obsegu je agencija Frontex lahko odgovorna za ukrepe držav članic in kako bi s svojimi ukrepi lahko učinkovito prispevala k zagotavljanju, da države članice gostiteljice spoštujejo temeljne pravice med izvajanjem skupnih dejavnosti, kot so skupne operacije. Okvir Agencije v zvezi s tem vključuje možnost uporabe člena 46 uredbe o evropski mejni in obalni straži, ki omogoča odlog ali prekinitev operativnih dejavnosti v državi članici. Čeprav je člen 46 bistveno orodje, ki je na voljo Agenciji, bi ga bilo treba uporabljati samo kot zadnjo možnost, saj ocena kaže, da lahko že prisotnost agencije Frontex pozitivno prispeva k večjemu splošnemu spoštovanju temeljnih pravic. Zato je v oceni ugotovljeno, da člena 46 v tej fazi ni treba spreminjati.

Ugotovljeno je, da operativne dejavnosti agencije Frontex s podpiranjem izvajanja prednostnih področij politike EU ustvarjajo jasno dodano vrednost za države članice. Agencija Frontex zagotavlja tehnično in operativno pomoč državam članicam prek skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah, vključno s tehnično in operativno pomočjo v okviru operacij iskanja in reševanja. Učinkovitost operativne podpore, ki jo zagotavlja Agencija, je občasno nekoliko ovirana zaradi trenutne razpoložljivosti nekaterih profilov stalne enote in vrst opreme, ki jih zahtevajo države članice. Nova struktura poveljevanja stalne enote, ki je trenutno v pripravi, bo prav tako povečala učinkovitost Agencije. Na splošno se zdi, da operativna podpora agencije Frontex prispeva k doseganju ciljev evropske mejne in obalne straže, vendar bi bilo sodelovanje med Agencijo in nacionalnimi organi mogoče še okrepiti, da se poveča učinkovitost napotitev.

Sodelovanje agencije Frontex z drugimi agencijami EU, kot je Europol, in tretjimi državami do neke mere ovirajo zamude pri izvajanju ustreznega okvira za varstvo osebnih podatkov, ki bi omogočal učinkovito izmenjavo informacij. Upravni odbor agencije Frontex je potrebna pravila o varstvu podatkov sprejel v začetku leta 2024. Kar zadeva tretje države, je v teku tudi pregled pravil o varstvu osebnih podatkov, določenih v modelu delovnega dogovora za tretje države, ki ga je Komisija sprejela decembra 2021. 

Agencija Frontex ima aktivno in pozitivno vlogo v evropskem sodelovanju v okviru funkcij obalne straže, zlasti na področju medagencijskega sodelovanja, ki v okviru tristranskega delovnega dogovora vključuje še Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost.

Okrepiti je treba zlasti sodelovanje med agencijo Frontex in Europolom, da bi okrepili boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi ter dosegli cilje nedavnih predlogov Komisije za posodobitev pravnega okvira za boj proti tihotapljenju migrantov 14 . Delovni dogovor med agencijama, o katerem trenutno potekajo pogajanja, bo med drugim olajšal prenos podatkov za ta namen.

Poleg upravljanja zunanjih meja uredba o evropski mejni in obalni straži agenciji Frontex izrecno nalaga obveznost zagotavljanja tehnične in operativne pomoči pri izvajanju ukrepov vračanja. Ocena vključuje ugotovitev, da agencija Frontex učinkovito podpira države članice v vseh vidikih postopka vračanja, zlasti pri organizaciji skupnih operacij vračanja in druge podpore, povezane z vračanjem, vključno z reintegracijo. Vendar je bilo v oceni ugotovljeno, da bi bilo mogoče sodelovanje med Agencijo, nacionalnimi organi, pristojnimi za vračanje, in Evropsko komisijo še izboljšati.

3.Povzetek pregleda stalne enote

Ena od najopaznejših novosti v uredbi o evropski mejni in obalni straži je ustanovitev stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki je prva uniformirana služba EU. Stalna enota je edinstveno orodje agencije Frontex za podporo državam članicam na terenu pri njihovih prizadevanjih za zaščito zunanjih meja, boj proti čezmejnemu kriminalu (vključno s tihotapljenjem migrantov, trgovino z ljudmi, terorizmom in hibridnimi grožnjami) ter znatno okrepitev učinkovitega in trajnostnega vračanja migrantov brez urejenega statusa.

Ustanovitev in napotitev stalne enote naj bi v skladu z Uredbo potekala postopoma. Pomaga spodbujati skupno kulturo evropske mejne in obalne straže, prispeva k spoštovanju temeljnih pravic in spodbuja najvišje standarde pri izvajanju schengenskega pravnega reda ter dobre prakse.

Stalna enota se še oblikuje, njen cilj pa je zagotoviti še zanesljivejšo in trajno podporo državam članicam.

V pregledu je bilo ugotovljeno, da so za spreminjajoče se migracijske trende potrebni prožno in prilagodljivo razporejanje podpore po državah članicah, premoščanje vrzeli ter pomoč pri spoprijemanju z nepričakovanimi razmerami. V tem okviru nedavno povečanje nezakonitih migracij poudarja tudi potrebo po učinkovitejšem boju proti tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi. Poleg tega je varnostnih groženj, ki segajo od terorizma do hibridnih groženj, vse več, kot je razvidno iz zadnjih napadov v Evropi. Poroča se tudi o primerih instrumentalizacije migracij, v katerih je šlo za poskus destabilizacije EU in njenih držav članic. Hkrati še naprej nenehno narašča tudi število dovoljenih prehodov zunanjih meja, kar kaže na potrebo po zagotavljanju nemotenih dobrovernih potovanj za poslovne in turistične namene ter za namene mednarodnega sodelovanja sredi trajajoče globalizacije. Agencija mora zato biti bolj usmerjena v prihodnost in bolje napovedovati nove trende. Medtem pa se morajo države članice učinkovito odzivati na pozive Agencije po napotitvi njihovih uslužbencev. Za to je treba tudi zagotoviti, da se lahko posamezni profili uslužbencev stalne enote, ki opredeljujejo njihove operativne vloge, prilagodijo spreminjajočim se razmeram.

Celotno število in sestava stalne enote

Čeprav je stalna enota še vedno v zgodnji fazi ustanovitve, je že dokazala dodano vrednost, države članice pa cenijo njeno operativno podporo. V teku je oblikovanje stalne enote, ki mora do leta 2027 imeti 10 000 članov. To število je prvotno temeljilo na operativnih potrebah, ocenjenih v času, ko je bila predlagana stalna enota, in razvoju dogodkov na zunanjih mejah EU. Na splošno je sorazmerno z nacionalnimi zmogljivostmi. Uredba o evropski mejni in obalni straži zagotavlja podporo državam članicam pri vzpostavljanju stalne enote 15 v interesu celotne evropske mejne in obalne straže. Čeprav so za ta proces potrebna znatna prizadevanja Agencije in držav članic, rezultati pregleda, tudi ob upoštevanju trenutnih razmer na zunanjih mejah EU, v tem trenutku ne upravičujejo prilagoditev.

Vendar je treba sedanjo sestavo stalne enote izboljšati, da bi se bolje uskladila z operativnimi potrebami. Na področju razpoložljivosti nekaterih specializiranih strokovnjakov in profilov obstajajo vrzeli. Države članice pričakujejo, da bodo na nekaterih specializiranih področjih prejele dodatno podporo uslužbencev kategorije 1, vendar statutarni uslužbenci Agencije še ne morejo zagotoviti takega specifičnega strokovnega znanja in izkušenj na vseh področjih, kjer je to potrebno, prav tako pa države članice nimajo na voljo dovolj strokovnjakov. Pričakuje se, da se bo to stanje sčasoma izboljšalo, in sicer z osredotočanjem usposabljanja stalne enote na profile, po katerih je povpraševanje največje.

Poleg tega je treba obravnavati nekatere omejitve, ki izhajajo iz kadrovskih predpisov EU 16 in vplivajo na učinkovitost napotitve kategorije 1 stalne enote, kot so delovni pogoji, pravice do dodatka, razredi uslužbencev in pravila o prerazvrstitvi ali napotitvi, predvsem s sprejetjem novih ali spremenjenih izvedbenih pravil v skladu z ustreznimi določbami kadrovskih predpisov. Poleg tega je bistveno, da se obravnavajo pomanjkljivosti pri raznolikosti, zlasti v smislu nacionalnega ravnovesja med uslužbenci kategorije 1 stalne enote. Nova strategija za človeške vire 17 bi morala agenciji Frontex omogočiti, da izboljša sedanje stanje, tudi v zvezi s spolno strukturo.

Po začetnih zamudah pri zaposlovanju statutarnih uslužbencev za stalno enoto izvajanje zdaj poteka s polno hitrostjo. V prihodnosti je nujno zagotoviti ustrezne vire za zaposlovanje in vzpostaviti ustrezne postopke. Poleg tega je bistveno stalno enoto napotiti na operativne naloge ob zunanjih mejah, v tretje države in na operacije vračanja. Na sedežu Agencije v Varšavi bi moralo biti le zelo omejeno število uslužbencev stalne enote, ki bi bili dodeljeni za opravljanje podpornih vlog.

Agencija je dosegla znaten napredek pri zaposlovanju uslužbencev kategorije 1 stalne enote: število teh uslužbencev, ki jih je mogoče napotiti, se je namreč povečalo s 678 18 konec leta 2022 na 970 v septembru 2023 19 . Agencija je zato v letu 2023 20 skoraj dosegla zahtevano število osebja, ki ga je mogoče napotiti. Agencija je poročala tudi o 450 dodeljenih uslužbencih kategorije 2 stalne enote in 3 899 imenovanih uslužbencih kategorije 3 stalne enote. Cilj 1 500 imenovanih uslužbencev kategorije 4 stalne enote za leto 2023 je bil dosežen 21 .

Vzpostavljena je bila kategorija rezervnih uslužbencev za hitri odziv (kategorija 4), ki obravnavajo nepričakovane potrebe, še preden stalna enota doseže kritično maso. Teh rezervnih uslužbencev do zdaj še ni bilo treba uporabiti. Druge kategorije uslužbencev stalne enote, kot so statutarni uslužbenci, uslužbenci za dolgoročne dodelitve in uslužbenci za kratkoročne napotitve iz držav članic bodo do leta 2025 dosegle raven, ki bo omogočala prerazporeditev virov v primeru nepričakovanih in nesorazmernih potreb. Načrtovana postopna odprava rezervnih uslužbencev za hitri odziv ostaja na dobri poti.

Šteje se, da je višina nacionalnih prispevkov v skladu z nacionalnimi zmogljivostmi. Prispevki posameznih držav članic segajo od 0,14 % do 1,5 % nacionalnih zmogljivosti. Sedanji razdelitveni ključ se je izkazal za učinkovitega. Znatna sredstva EU so bila namenjena podpori državam članicam pri krepitvi njihovih zmogljivosti v smislu osebja in tehničnih sredstev. Vendar so za razvoj evropske mejne in obalne straže potrebna tudi velika prizadevanja držav članic in nekatere od njih se soočajo z izzivi pri krepitvi lastnih zmogljivosti. Ker je Agencija lahko obravnavala skoraj vse nujne zahteve držav članic za pomoč, se zdi, da so prispevki v stalno enoto, kot so določeni z Uredbo, v celoti zadostni, da lahko izpolnijo cilje uredbe o evropski mejni in obalni straži.

Strokovnost in usposabljanje stalne enote

Agencija je začela izvajati ukrepe za usposabljanje uslužbencev stalne enote, da bi zagotovila, da ravnajo v skladu z visoko ravnjo poklicnih standardov in da se lahko izvede njihova učinkovita napotitev. To vključuje seznanjenost z ustreznimi obveznostmi in standardi na področju temeljnih pravic, mednarodnim pravom o človekovih pravicah ter mednarodnim humanitarnim pravom in njihovo spoštovanje. Vendar pregled kaže, da je treba še naprej razvijati več vidikov okvira usposabljanja stalne enote, da bodo količina, vsebina in kakovost usposabljanja statutarnih uslužbencev (kategorije 1) slednjim omogočili zagotavljanje učinkovite podpore državam članicam na specializiranih področjih. To vključuje tudi posodabljanje programa usposabljanja, da se zagotovi zadosten obseg praktičnega usposabljanja za pripravo statutarnih uslužbencev za njihovo delo na mejah. Agencija mora zagotoviti ustrezne vire usposabljanja.

Sistem usposabljanja je treba posodobiti ob upoštevanju izvajanja evropskega integriranega upravljanja meja v okviru razvoja in izvajanja časovnega načrta za zmogljivosti evropske mejne in obalne straže, ki je ključni instrument Uredbe za zagotovitev integriranega načrtovanja zmogljivosti evropske mejne in obalne straže. Agencija s prispevki držav članic razvija načrt za zmogljivosti, da bi uskladila nacionalne načrte za razvoj zmogljivosti in svoje večletno načrtovanje virov ter tako optimizirala dolgoročne naložbe celotne evropske mejne in obalne straže. Načrt bi moral države članice usmerjati pri razvoju njihovega osebja in sredstev, med drugim s tesnim usklajevanjem pri zaposlovanju in usposabljanju osebja, vključno s stalno enoto.

Poleg ugotovljenih vprašanj v zvezi z usposabljanjem se stalni uslužbenci spoprijemajo tudi z drugimi težavami, ki jim preprečujejo, da bi v celoti izkoristili svoje spretnosti. Ta vprašanja je treba obravnavati tudi zaradi zagotavljanja strokovnega in učinkovitega dela stalne enote. Na primer, postopki za dostop do nacionalnih zbirk podatkov, jezikovne težave in odvisnost od države članice gostiteljice pri več upravnih in postopkovnih vprašanjih omejujejo uslužbence pri neodvisnem delu. Teh izzivov ni mogoče rešiti hitro in enostavno, temveč je potrebno tesno in stalno sodelovanje Agencije in držav članic.

Poleg tega se je pri izvajanju Uredbe pojavilo več praktičnih vprašanj, ki jih mora Agencija rešiti, da bi stalna enota lahko zagotavljala polno podporo državam članicam in pri tem dosegala najvišje ravni strokovnosti. Ta vprašanja vključujejo potrebne izboljšave na področjih načrtovanja, upravljanja, organizacije (vključno z napotitvami in ponovnimi napotitvami), upravnih dogovorov, upravljanja človeških virov, pogojev zaposlovanja, notranje komunikacije, logistike, standardnih operativnih postopkov ter usklajevanja z državo članico gostiteljico in podpore, ki ji je namenjena.

4. Sklepne ugotovitve

Kljub nekaterim zgoraj navedenim zamudam in vrzelim evropska mejna in obalna straža, kot je vzpostavljena z uredbo o evropski mejni in obalni straži, deluje dobro, če se upošteva trenutno stanje izvajanja. Svoje cilje je večinoma dosegla v skladu s pričakovanji, nekatere ključne dejavnosti pa še niso v celoti izvedene. Deležniki se strinjajo, da države članice same ne bi mogle zadovoljivo doseči ciljev uredbe o evropski mejni in obalni straži. Zato je uredba o evropski mejni in obalni straži še vedno pomembna za obravnavanje sedanjih in prihodnjih razmer na zunanjih mejah EU. Nezakonite migracije so še vedno velik izziv, ki bo v bližnji prihodnosti zahteval skupen in usklajen odziv vseh držav članic.

Uredba prispeva k učinkovitemu razvoju in izvajanju vseh elementov evropskega integriranega upravljanja meja. Čeprav je izvajanje Uredbe še vedno v teku, je že privedlo do ustanovitve in napotitve prve uniformirane službe EU, tj. stalne enote evropske mejne in obalne straže.

Stalna enota, ustanovljena z uredbo o evropski mejni in obalni straži, je koristen in potreben element izvajanja evropskega integriranega upravljanja meja. Dokazano prispeva k učinkovitemu upravljanju zunanjih meja EU in varnemu schengenskemu območju. Velikost in sestava stalne enote ter letni prispevki, ki jih zagotovijo države članice, kot so določeni v prilogah k uredbi o mejni in obalni straži, ostajajo utemeljeni in sorazmerni.

Kljub temu je uvedba stalne enote še v teku in se spoprijema z več izzivi. V zvezi s tem je pomembno še naprej spremljati razvoj dogodkov z vidika operativnih potreb, da bi se stalna enota še naprej lahko odzivala na nenehno spreminjajoče se razmere na zunanjih mejah EU. Poleg tega je ključno, da Agencija in države članice izvajajo cikel večletne strateške politike evropskega integriranega upravljanja meja ter povezan postopek integriranega načrtovanja za operacije in načrtovanja za ravnanje v izrednih razmerah. Stalna enota bo prispevala tudi k izboljšanju zmogljivosti za odzivanje na zunanjih mejah za odkrivanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter boj proti njima. To pomaga reševati življenja migrantov in zagotavlja njihovo zaščito v okviru učinkovitih in prožnih napotitev in ponovnih napotitev stalne enote glede na trenutne operativne potrebe.

Ocena Uredbe in pregled stalne enote po mnenju Komisije potrjujeta, da na splošno ni neposredne potrebe po reviziji uredbe o evropski mejni in obalni straži ali njenih prilog. Še vedno se izvajajo revidirane pristojnosti, ki so prenesene na Agencijo na podlagi uredbe o evropski mejni in obalni straži, ki je bila sprejeta leta 2019, Komisija pa meni, da je večino pomanjkljivosti, opredeljenih med oceno in pregledom, mogoče še odpraviti v preostalem delu obdobja izvajanja.

Da bi se ukrepi, potrebni za obravnavo teh ugotovitev, racionalizirali in da bi se podprlo izvajanje uredbe o evropski mejni in obalni straži ter da bi bila Uredba v celoti učinkovita do leta 2027, Komisija predlaga akcijski načrt, ki ga morajo poleg nje izvesti še Agencija, njen upravni odbor in države članice.

Med različnimi vprašanji, opredeljenimi na ocenjenih področjih, so zlasti pomembni naslednji ukrepi:

Celovito izvajanje nove organizacijske strukture Agencije, zlasti v zvezi s stalno enoto, velja za pomemben korak pri izpolnjevanju osrednjih pristojnosti Agencije, ki vključujejo nadzorovanje učinkovitega delovanja nadzora zunanjih meja in zagotavljanje pomoči državam članicam pri izvajanju operativnih vidikov upravljanja zunanjih meja. Ključnega pomena za izboljšanje operativne učinkovitosti stalne enote sta razvoj in izvajanje nove strukture na podlagi linije vodenja z jasnimi linijami poročanja in komunikacijskimi kanali.

Poleg tega je zelo pomembno zagotoviti dolgoročno strateško vizijo, načrtovanje in predvidljivost ključnih naložb v zmogljivosti Agencije in držav članic. Da bi se to doseglo, je očitno treba razviti in redno posodabljati časovni načrt za zmogljivosti in nacionalne načrte za razvoj zmogljivosti. Prav tako je treba nadalje razvijati in izvajati postopek integriranega načrtovanja za evropsko mejno in obalno stražo. To je ključnega pomena za zagotovitev hitrih in prožnih napotitev na podlagi operativnih potreb.

Pomembnejši del novih pristojnosti Agencije postajajo dejavnosti vračanja. Zato je ključno, da upravni odbor zagotovi ustrezno strateško usmerjanje pri vprašanjih, povezanih z vračanjem, tudi z možnostjo razprav na okroglih mizah na visoki ravni. Izboljšano usklajevanje in komunikacija med Komisijo, zlasti koordinatorjem za vračanje, in Agencijo ter med Agencijo in pristojnimi nacionalnimi organi sta bistvena za to, da Agencija lahko zagotavlja učinkovito operativno podporo državam članicam, tudi pri vračanju, ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic.

Cilj je še vedno oblikovati stalno enoto, ki bo do leta 2027 vsebovala načrtovanih 10 000 v celoti operativnih uslužbencev. Zlasti so pomembni ukrepi, ki zagotavljajo zadovoljivo raven usposabljanja, ki izpolnjuje operativne potrebe, predvsem za kategorijo 1 stalne enote, in učinkoviti postopki zaposlovanja. Poleg tega je treba nadalje proučiti, kako rešiti nekatera vprašanja za uslužbence kategorije 1 stalne enote, ki izhajajo iz kadrovskih predpisov EU ali njihovih izvedbenih pravil, da bi bili uniformirani statutarni uslužbenci Agencije v celoti operativni.

Na področju spremljanja razmer se bodo proučili ukrepi, ki zagotavljajo točno, popolno in posodobljeno sliko razmer in analizo tveganja. To je mogoče doseči na primer z boljšim vključevanjem podatkov ocen ranljivosti v produkte analize tveganja in z nadaljnjim razvojem sistema EUROSUR. Taki ukrepi se bodo podrobneje proučili, da bi ti analitični produkti lahko zagotovili boljšo podporo pri sprejemanju operativnih odločitev.

Komisija bo pozorno spremljala izvajanje akcijskega načrta, priloženega temu poročilu, in po potrebi predlagala prilagoditve, tudi zakonodajne.

(1)

     Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Strategija za v celoti delujoče in odporno schengensko območje (COM(2021) 277 final).

(2)

     Člen 1 Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019).

(3)

     EUCO 14/23,  https://www.consilium.europa.eu/media/67652/20231027-european-council-conclusions-sl.pdf (europa.eu) .

(4)

     Uredba Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2012 (UL L 160, 15.6.2022).

(5)

     Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019).

(6)

     Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o večletni strateški politiki za evropsko integrirano upravljanje meja (COM(2023) 146 final).

(7)

     Sklep upravnega odbora 30/2023 z dne 20. septembra 2023 o sprejetju tehnične in operativne strategije za evropsko integrirano upravljanje meja za obdobje 2023–2027.

(8)

     Člen 121 določa, da mora Komisija oceniti: (a) rezultate, ki jih je dosegla Agencija v zvezi s cilji, pooblastili, sredstvi in nalogami; (b) učinek, učinkovitost in uspešnost delovanja Agencije ter njen način dela v zvezi s cilji, pooblastili in nalogami; (c) medagencijsko sodelovanje na ravni EU, vključno z izvajanjem evropskega sodelovanja v okviru funkcij obalne straže; (d) morebitno potrebo po spremembi pooblastil Agencije; (e) finančne posledice takšnih sprememb; (f) delovanje stalne enote ter (g) raven usposabljanja, specializiranega strokovnega znanja in izkušenj ter strokovnosti stalne enote.

(9)

     Cilj te naloge (člen 59 Uredbe) je pregledati: (a) celotno število in sestavo stalne enote; (b) velikost prispevka posameznih držav članic v stalno enoto; (c) strokovno znanje in izkušnje ter strokovnost stalne enote in usposabljanje, ki ga je deležna, ter (d) potrebo, da rezervni uslužbenci za hitri odziv ostanejo del stalne enote.

(10)

     Agencija Evropske unije za temeljne pravice (2023), Evropska mejna in obalna straža ter temeljne pravice .

(11)

     [Posodobiti, ko se objavi študija.]

(12)

     Albanija, Bosna in Hercegovina, Gruzija, Kosovo*, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija. *To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(13)

     Sklep upravnega odbora 45/2023 z dne 22. novembra 2023 o novi organizacijski strukturi Agencije.

(14)

     Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju v Uniji in boju proti njej (COM(2023) 755 final) ter Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi policijskega sodelovanja v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi (COM(2023) 754 final).

(15)

     Npr. člen 61 uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(16)

     Uredba št. 31 (EGS), št. 11 (ESAE) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL P 045, 14.6.1962, str. 1385).

(17)

     Sklep upravnega odbora 44/2023 z dne 22. novembra 2023 o sprejetju strategije agencije Frontex za človeške vire za obdobje 2024–2027.

(18)

     Quarterly Report on the European Border and Coast Guard Agency’s Capabilities (Četrtletno poročilo o zmogljivostih Evropske agencije za mejno in obalno stražo), 4. četrtletje 2022.

(19)

     Skupni cilj za statutarne uslužbence kategorije 1 je 1 000 uslužbencev za leto 2022 oziroma 1 500 uslužbencev za leto 2023, kot je določeno v Prilogi I k uredbi o evropski mejni in obalni straži. Vendar to število vključuje statutarne uslužbence, ki so napoteni kot člani skupin na operativnih območjih, uslužbence, pristojne za delovanje Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), ter do 4 % podpornih uslužbencev v skladu s členom 54(7) in (8) uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(20)

     Sklep upravnega odbora 20/2022 z dne 16. marca 2022 o sprejetju letnega načrta stalne enote evropske mejne in obalne straže za leto 2023 in okvirnega večletnega načrta profilov.

(21)

     Podatki iz poročila Agencije o zmogljivostih upravnega odbora na področju informacij, 5. september 2023.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.2.2024

COM(2024) 75 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o oceni Uredbe (EU) 2019/1896 o evropski mejni in obalni straži, vključno s pregledom stalne enote

{SWD(2024) 75 final}

Priloga I

Akcijski načrt v podporo izvajanju uredbe o evropski mejni in obalni straži

Ocena uredbe o evropski mejni in obalni straži ter pregled stalne enote kažeta, da je Uredba ustvarila dober rezultat v smislu njenega pomena, skladnosti in dodane vrednosti EU, vendar razkrivata tudi številne pomanjkljivosti pri njenem izvajanju, ki jih je treba stalno odpravljati.

Izvajanje Uredbe še poteka, zato so v tem akcijskem načrtu navedene najpomembnejše vrzeli pri izvajanju, ugotovljene med ocenjevanjem, ki jih je treba obravnavati v postopku, ter nadaljnji ukrepi in pristojni akterji. Ta akcijski načrt ne posega v izvajanje nalog Agencije v okviru uredbe o evropski mejni in obalni straži ter ustrezne odločitve upravnega odbora (npr. strategijo IKT). Izvajanje teh ukrepov bi skupaj z drugimi nalogami Agencije moralo omogočiti, da bo Uredba v celoti učinkovita do leta 2027.

Struktura upravljanja in organizacijska struktura Agencije

Težava	Ukrepi	Pristojni akter
1.Organizacijska struktura Agencije še ni v celoti usklajena z njenimi pristojnostmi, zlasti kar zadeva upravljanje stalne enote.	1.1 Celovito izvajanje nove organizacijske strukture, vključno s postopno odpravo uslužbencev stalne enote na sedežu Agencije.	Frontex

Operacije

Težava	Ukrepi	Pristojni akter
2.Cikel operativnega načrtovanja Agencije je okoren in počasen, pri napotitvah pa se ne upoštevajo vedno spreminjajoče se operativne potrebe na mejnem odseku.	2.1 Nadaljnji razvoj kratko-, srednje- in dolgoročnih prednostnih napotitev na mejne odseke ter s tem povezana ocena potreb zaradi izboljšanja načrtovanja napotitev.	Frontex
	2.2 Razvoj in uvedba operativnega okvira stalne enote zaradi izboljšanja učinkovitosti napotitev in zagotavljanja prožnejše razporeditve virov.	Frontex
	2.3 Utemeljitev operativnega načrtovanja predvsem na analizi tveganja in oceni ranljivosti, ki se stalno posodabljata in ki so jima priloženi ustrezni kazalniki uspešnosti v podporo sprejemanju operativnih odločitev.	Frontex
	2.4 Na podlagi postopka integriranega načrtovanja razvoj in uvedba operativnih načrtov ter načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, ki zagotavljajo skladnost in prožnost za vodenje skupnih operacij.	Države članice Pridružene schengenske države
3.Stalna enota ima zapletene in neučinkovite strukture poveljevanja in kontrole, vključno z več linijami poročanja, ki omejujejo njeno operativno učinkovitost.	3.1 Razvoj in uvedba nove strukture na podlagi linije vodenja, ki ustvarja jasne linije poročanja in omogoča stalni enoti hitro sprejemanje in izvajanje odločitev.	Frontex
	3.2 Določitev jasnih vlog in komunikacijskih kanalov med sedežem Agencije in napotenimi uslužbenci.	Frontex
4.Nekatere praktične in logistične težave (npr. prevoz orožja, uporaba modrih luči, najem avtomobilov in nastanitev) povzročajo znatne probleme za napotene uslužbence stalne enote in uporabo tehnične opreme (npr. prepoznavanje vozil agencije Frontex, registracija, vzdrževanje).	4.1 Določitev seznama praktičnih in logističnih vprašanj v državah članicah/pridruženih schengenskih državah, ki ovirajo napotitev uslužbencev in opreme stalne enote.	Frontex
	4.2 Po potrebi sprememba nacionalne zakonodaje, da se omogoči celovito in učinkovito izvajanje uredbe o evropski mejni in obalni straži na tem področju.	Države članice/pridružene schengenske države
	4.3 Vzpostavitev zmogljivosti in razvoj postopkov za zagotavljanje logistične in tehnične podpore stalni enoti in tehnične opreme, napotene na zunanje meje, npr. z vzpostavitvijo lokalnih uradov.	Frontex
5.Napoteni uslužbenci stalne enote v večini držav članic gostiteljic nimajo dostopa do evropskih (npr. SIS) in nacionalnih podatkovnih zbirk, kar znatno omejuje učinkovitost napotitev (npr. ni mogoče izvajati mejnih kontrol).	5.1 Zagotovitev dostopa do SIS osebju stalne enote, da se omogoči njihovo delo v prvi vrsti.	Frontex
	5.2 Pregled in odprava ovir v nacionalni zakonodaji ali tehničnih oziroma upravnih ovir, ki stalni enoti onemogočajo dostop do nacionalnih zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje njenih nalog, ki so določene v uredbi o evropski mejni in obalni straži ter v operativnih načrtih.	Države članice/pridružene schengenske države

Vračanje

Težava	Ukrepi	Pristojni akter
6.Glede na razširjene pristojnosti Agencije na področju vračanja upravni odbor ne zagotavlja zadostnega strateškega usmerjanja in nadaljnjega spremljanja dela okrogle mize na visoki ravni v zvezi z vračanjem. Točke na dnevnem redu upravnega odbora so trenutno osredotočene samo na poročanje o dejavnostih Agencije.	6.1Pregled članov in namestnikov članov upravnega odbora.	Države članice/pridružene schengenske države
	6.2 Zagotavljanje rednih strateških razprav o vračanju na sejah upravnega odbora.	Upravni odbor
	6.3 Prilagoditev časovnega določanja in pogostosti okroglih miz na visoki ravni o vračanju ter tehničnih sestankov zaradi zagotavljanja učinkovite priprave in nadaljnjega spremljanja strateških razprav na sejah upravnega odbora.	Frontex Evropska komisija Države članice/pridružene schengenske države
7.Ni zadostnega usklajevanja med Evropsko komisijo in Agencijo v okviru organizacije operativne podpore pri vračanju.	7.1 Redno predhodno usklajevanje operativnih dejavnosti in izbir sodelovanja v tretjih državah in z njimi, da se zagotovi, da operativna podpora Agencije prispeva k izvajanju prednostnih nalog EU (vključno z načrtom za ciljno usmerjene ukrepe vračanja pod vodstvom koordinatorja za vračanje) in člena 25a vizumskega zakonika. Redni sestanki za zagotovitev, da Agencija deluje na podlagi najnovejših informacij o sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami.	Frontex Evropska komisija
8.Pristojnosti na področju vračanja so pogosto razpršene med različne nacionalne organe v državah članicah. Komunikacija z nacionalnimi organi, pristojnimi za vračanje, prek nacionalne kontaktne točke agencije Frontex (NFPOC) ne poteka vedno brezhibno.	8.1 Omogočanje ustreznega sodelovanja in pretoka informacij med NFPOC in nacionalnimi organi, pristojnimi za vračanje.	Države članice/pridružene schengenske države
	8.2 Okrepitev evropskega integriranega upravljanja meja na nacionalni ravni s povezovanjem vseh nacionalnih organov, pristojnih za vračanje, v ustreznem nacionalnem forumu, in določitev posebnih kontaktnih točk za vračanje, da se omogoči predstavitev enotnih nacionalnih stališč na sejah na ravni EU.	Države članice/pridružene schengenske države
9.Različno razumevanje ključnih pojmov, povezanih z vračanjem (npr. prostovoljno vračanje, prostovoljna zapustitev), je vzrok za različna stališča glede obsega podpore agencije Frontex.	9.1 Namenske razprave na okrogli mizi na visoki ravni o vračanju o obsegu storitev Agencije v podporo vračanju, da bi se zmanjšale razlike in olajšala operativna uporaba pristojnosti Agencije na področju vračanja.	Frontex Evropska komisija Države članice/pridružene schengenske države
10.Nabor spremljevalcev prisilnega vračanja ne zadostuje za spremljanje vseh zadevnih postopkov vračanja.	10.1 Povečanje števila in razpoložljivosti nabora spremljevalcev prisilnega vračanja, da se omogoči spremljanje vseh ustreznih operacij.	Frontex Države članice/pridružene schengenske države

Spremljanje razmer

Težava	Ukrepi	Pristojni akter
11.Slika razmer na zunanjih mejah EU, ki jo zagotavlja sistem EUROSUR, ni povsem točna, popolna in posodobljena. To je delno posledica različnih ravni sodelovanja, praks poročanja in vključevanja novih zmogljivosti s strani nacionalnih organov.	11.1 Uskladitev informacij in zahtev glede kakovosti ter spremljanje skladnosti, da bi nacionalni organi lahko zagotovili popolne in primerljive informacije o svojih odsekih zunanje meje.	Frontex Države članice/pridružene schengenske države
12.Visoki stroški in omejena dodana vrednost nadgradnje komunikacijskega omrežja sistema EUROSUR na stopnjo tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL, kot je določeno v uredbi o evropski mejni in obalni straži.	12.1 Opredelitev dejanskih potreb v smislu vrste in obsega informacij, ki se izmenjujejo, nadgradnja izmenjave informacij v sistemu EUROSUR in drugih sistemih EU za izmenjavo tajnih informacij na stopnjo tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL.	Frontex Države članice/pridružene schengenske države
	12.2 Razvoj rešitev in izvajanje časovnega načrta, ki omogoča izmenjavo informacij do stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL z manjšimi finančnimi in logističnimi naložbami.	Frontex
13.Analiza tveganja ne vključuje vračanja in informacij o tretjih državah, čeprav so te ključni elementi evropskega integriranega upravljanja meja.	13.1 Razvoj kazalnikov in potreb po podatkih, ki omogočajo Agenciji, da izvede analizo tveganja v zvezi z vračanjem in migracijskimi tokovi iz tretjih držav.	Frontex Države članice/pridružene schengenske države
14.	13.2 Redno spremljanje skladnosti informacij o vračanju in migracijskih tokovih iz tretjih držav, ki so na voljo v agenciji Frontex, z uradnimi evropskimi statističnimi podatki. Sodelovanje z državami članicami in Evropsko komisijo (Eurostat) zaradi izboljšanja skladnosti podatkov, kjer obstajajo razlike.	Frontex Države članice/pridružene schengenske države Evropska komisija
15.Podatki iz ocene ranljivosti, ki so ključni instrument za ugotavljanje morebitnih ranljivosti na zunanjih mejah EU, se v produktih analize tveganja ne uporabljajo v celoti, kar zmanjšuje natančnost analize tveganja.	14.1 Pregled in odprava ovir za uporabo podatkov iz ocene ranljivosti pri analizi tveganja, vključno s pregledom ustreznih metodologij in zahtev glede zaupnosti.	Frontex Države članice/pridružene schengenske države
16.Mehanizem za izvrševanje priporočil izvršnega direktorja državam članicam na podlagi ocen ranljivosti ni v celoti izkoriščen, čeprav se ta priporočila nanašajo na resne ranljivosti na zunanjih mejah, ki predstavljajo tveganje za evropsko integrirano upravljanje meja.	15.1 Hitrejše odločanje o priporočilih izvršnega direktorja državam članicam za učinkovitejšo odpravo ranljivosti na zunanjih mejah EU.	Upravni odbor

Evropsko integrirano upravljanje meja

Težava	Ukrepi	Pristojni akter
17.Uspešno izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja je v veliki meri odvisno od učinkovitega in usklajenega izvajanja večletnega cikla politike za evropsko integrirano upravljanje meja v nacionalnih strategijah za evropsko integrirano upravljanje meja, ki so še vedno v postopku prilagajanja.	16.1 Prilagoditev nacionalnih strategij za evropsko integrirano upravljanje meja zahtevam v zvezi z njegovimi 15 elementi, določeni v sporočilu o večletnem ciklu politike za evropsko integrirano upravljanje meja ter tehnični in operativni strategiji za evropsko integrirano upravljanje meja.	Države članice/pridružene schengenske države

Razvoj zmogljivosti

Težava	Ukrepi	Pristojni akter
18.Pomanjkanje dolgoročnega strateškega pogleda in predvidljivosti ključnih naložb v zmogljivosti, kot so zaposlovanje, usposabljanje, tehnična oprema ter raziskave in razvoj, v Agenciji in državah članicah.	17.1 Razvoj časovnega načrta za zmogljivosti in zagotavljanje letnih poročil upravnemu odboru o njegovem izvajanju zaradi nadaljnjega razvoja in izvajanja postopka integriranega načrtovanja za evropsko integrirano upravljanje meja.	Frontex
	17.2 Vzpostavitev in posodobitev nacionalnih načrtov za razvoj zmogljivosti v skladu z nacionalno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja, vključno s srednje- do dolgoročnim razvojem nacionalnih človeških in tehničnih zmogljivosti za upravljanje meja in vračanje.	Države članice/pridružene schengenske države
19.Pri izvajanju nabavne strategije Agencije nastajajo zamude, kar negativno vpliva na sposobnost Agencije, da črpa finančna sredstva, ki so na voljo za tehnično opremo v okviru večletnega finančnega okvira, ter s tem na uresničevanje ciljev iz uredbe o evropski mejni in obalni straži.	18.1 Določitev in upoštevanje ključnih mejnikov za nakup in zakup tehnične opreme.	Frontex
	18.2 Pregled praktične uporabe pravil o javnih naročilih v Agenciji, da se opredelijo in po možnosti odpravijo težave, ki so posledica velikega števila neuspešnih javnih naročil.	Frontex
	18.3 Zagotovitev strukture upravljanja, ki upravnemu odboru in državam članicam omogoča, da tesno spremljajo napredek Agencije pri načrtu izvajanja.	Frontex Upravni odbor
20.Potrebe držav članic po podpori Agencije s tehnično, zlasti veliko opremo, močno presegajo nabor tehnične opreme, ki je na voljo Agenciji. To zelo negativno vpliva na sposobnost Agencije, da izpolni operativne potrebe na zunanjih mejah EU.	19.1 Izboljšanje dolgoročnega načrtovanja in zagotavljanje zavezanosti držav članic, da prispevajo k naboru tehnične opreme zaradi omogočanja hitrih napotitev ob upoštevanju dejanskih operativnih potreb.	Frontex
	19.2 Prispevanje k naboru tehnične opreme v skladu s pravnimi obveznostmi, določenimi v uredbi o evropski mejni in obalni straži.	Države članice/pridružene schengenske države

Sodelovanje

Težava	Ukrepi	Pristojni akter
21. Agencija je v zadnjih letih sklenila ali obnovila več delovnih dogovorov z organi in agencijami EU. Vendar nekateri ključni vidiki njenega sodelovanja (zlasti z Europolom) temeljijo na dogovorih, ki so bili sklenjeni pred uredbo o evropski mejni in obalni straži, zato z njo niso usklajeni.	20.1 Pregled delovnih dogovorov in po potrebi ponovno pogajanje o njih zaradi njihove uskladitve z zahtevami iz uredbe o evropski mejni in obalni straži ter zagotavljanja učinkovitega operativnega sodelovanja, vključno z izmenjavo informacij.	Frontex Upravni odbor
22.	20.2 Sklenitev obnovljenih delovnih dogovorov med Europolom in agencijo Frontex, med drugim zaradi olajšanja prenosa podatkov za boj proti tihotapljenju migrantov.	Frontex Europol
23.Pri sodelovanju s tretjimi državami niso v celoti izkoriščene sinergije z drugimi agencijami EU v zvezi z bojem proti nezakonitim migracijam in s tem povezanim čezmejnim kriminalom, zlasti tihotapljenjem migrantov.	21.1 Razvoj tesnejšega sodelovanja z drugimi agencijami EU v okviru zakonskih pooblastil agencij, da bi se optimizirala uporaba virov, informacij ter specifičnega znanja in izkušenj za okrepitev sodelovanja s tretjimi državami pri boju proti nezakonitim migracijam in z njimi povezanim čezmejnim kriminalom.	Frontex Europol Eurojust
24.Agencija ima delovne dogovore s številnimi mednarodnimi organizacijami, nekateri od teh pa so bili sklenjeni pred uredbo o evropski mejni in obalni straži, zato v njej niso navedeni.	22.1 Pregled obstoječih delovnih dogovorov z mednarodnimi organizacijami in njihova uskladitev z uredbo o evropski mejni in obalni straži.	Frontex Upravni odbor
25.Sporazumi o statusu omogočajo napotitev uslužbencev agencije Frontex v tretje države, da bi se okrepilo varovanje njihovih zunanjih meja. Vendar ti sporazumi še niso bili sklenjeni s pomembnimi državami izvora ali tranzita za migracije v EU.	23.1 Okrepitev prizadevanj za pogajanje in sklenitev sporazumov o statusu s prednostnimi tretjimi državami v skladu s splošnimi odnosi EU s temi državami, da se omogoči napotitev uslužbencev stalne enote in tehnične opreme v skladu z operativnimi potrebami.	Evropska komisija
26.Agencija ni mogla skleniti nobenega novega delovnega dogovora s tretjimi državami na podlagi uredbe o evropski mejni in obalni straži, saj je Evropski nadzornik za varstvo podatkov menil, da so določbe o varstvu osebnih podatkov v modelu delovnega dogovora Komisije nezadostne.	24.1 Posodobitev modela delovnega dogovora z vključitvijo določb, ki zagotavljajo varstvo osebnih podatkov v skladu z veljavnim pravnim okvirom EU.	Evropska komisija
	24.2 Okrepitev prizadevanj za sklenitev delovnih dogovorov s tretjimi državami, vključno z ustreznimi določbami o varstvu osebnih podatkov.	Frontex Upravni odbor

Temeljne pravice

Težava	Ukrepi	Pristojni akter
27.Strategija Agencije za temeljne pravice se še ne izvaja v celoti.	25.1 Izvajanje vseh elementov akcijskega načrta strategije za temeljne pravice pri vseh dejavnostih Agencije in evropskem integriranem upravljanju meja kot celote, kot je primerno.	Frontex Države članice/pridružene schengenske države
	25.2 Redno poročanje upravnemu odboru o napredku pri izvajanju in njegovi oceni.	Frontex
28.Uradnik za temeljne pravice lahko preiskuje incidente, ki se zgodijo med operacijami, v katerih sodeluje Agencija, kršitve temeljnih pravic, ki jih storijo uslužbenci držav članic, pa lahko spremljajo in tudi sankcionirajo le nacionalni organi. Države članice imajo različne izkušnje glede učinkovitosti nadaljnjega spremljanja poročil uradnika za temeljne pravice in sodelovanja z njim.	26.1 Pregled in po potrebi povečanje učinkovitosti, neodvisnosti in pravočasnosti preiskav morebitnih kršitev temeljnih pravic, ki jih storijo uslužbenci nacionalnih organov držav članic, vključno z oblikovanjem jasnih in preglednih postopkov.	Države članice/pridružene schengenske države
	26.2 Zagotovitev, da so v vseh operativnih načrtih določeni jasni postopki in roki za sodelovanje Agencije in organov države članice gostiteljice v preiskavah, ki jih izvaja uradnik za temeljne pravice.	Frontex Države članice/pridružene schengenske države
29.Pri ocenjevanju skladnosti operativnih dejavnosti s temeljnimi pravicami imajo ključno vlogo opazovalci spoštovanja temeljnih pravic. Vendar jim je v nekaterih državah članicah onemogočen dostop do nekaterih operativnih območij, kar omejuje njihovo zmožnost opravljanja nalog, določenih v uredbi o evropski mejni in obalni straži.	27.1 Zagotovitev, da vsi operativni načrti – kot zahteva uredba o evropski mejni in obalni straži – opazovalcem spoštovanja temeljnih pravic zagotavljajo dostop do operativnih območij, vključno z območji patruljiranja in operativnimi razgovori.	Frontex
	27.2 Omogočanje dostopa opazovalcem spoštovanja temeljnih pravic do vseh operativnih področij v skladu z zahtevami iz uredbe o evropski mejni in obalni straži.	Države članice/pridružene schengenske države
30.Pritožbenemu mehanizmu in mehanizmu za poročanje o resnih incidentih (SIR) bi koristili večja enostavnost poročanja, zaščita predlagateljev poročil in večja seznanjenost z mehanizmom.	28.1 Pregled pritožbenega mehanizma in mehanizma SIR, opredelitev in sprejetje izboljšav, ki omogočajo lažji dostop morebitnim pritožnikom, vključno z otroki in ranljivimi osebami, ter odpravljajo preostale ovire za poročanje.	Frontex
31.Mehanizem iz člena 46 ne določa izrecno postopkovnih korakov, ki jih mora sprejeti Agencija, da bi obravnavala resne ali stalne kršitve temeljnih pravic v državi članici gostiteljici.	29.1 Zagotovitev, da se v vseh operativnih načrtih zahteva redno ocenjevanje tveganj za temeljne pravice, povezanih z vsako operativno dejavnostjo agencije Frontex, in skladnosti takih dejavnosti s temeljnimi pravicami v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži.	Frontex
	29.2 Priprava in izvajanje ukrepov za blažitev, kadar se na podlagi ocene, ki jo izvede uradnik za temeljne pravice, zdijo potrebni za obravnavanje vseh ustreznih vidikov temeljnih pravic in preprečevanje kršitev temeljnih pravic pri vseh dejavnostih Agencije.	Frontex Države članice/pridružene schengenske države

Varstvo osebnih podatkov

Težava	Ukrepi	Pristojni akter
32.Agencija bo po daljši zamudi imela vzpostavljena izvedbena pravila, v katerih bodo opredeljeni in obravnavani vidiki varstva osebnih podatkov pri vseh njenih dejavnostih. Vendar je za zagotavljanje skladnosti dejavnosti Agencije s pravnim okvirom EU ključno dosledno izvajanje sklepov upravnega odbora.	30.1 Zagotavljanje hitrega izvajanja sklepov upravnega odbora o obdelavi osebnih podatkov pri vseh dejavnostih Agencije in redno poročanje upravnemu odboru o doseženem napredku. Zagotavljanje nadaljnjega tesnega sodelovanja med uradnikom za varstvo podatkov agencije Frontex in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.	Frontex
	30.2 Spremljanje stanja izvajanja sklepov upravnega odbora o obdelavi osebnih podatkov.	Upravni odbor
33.Urad pooblaščene osebe za varstvo podatkov je že dolgo kadrovsko podhranjen, čeprav je treba varstvo osebnih podatkov zagotoviti pri vseh dejavnostih Agencije, tudi na terenu.	31.1 Zagotavljanje zadostnih človeških virov uradu pooblaščene osebe za varstvo podatkov, da lahko učinkovito opravlja svoje naloge, ki izhajajo iz uredbe o evropski mejni in obalni straži.	Frontex

Stalna enota

Težava	Ukrepi	Pristojni akter
34.Po mnenju držav članic gostiteljic usposabljanje uslužbencev kategorije 1 stalne enote ni vedno ustrezno za izpolnjevanje njihovih operativnih potreb med napotitvijo.	32.1 Pregled pogojev za zaposlovanje uslužbencev kategorije 1 stalne enote in pravočasno vmesno ocenjevanje napredka uslužbencev pred koncem poskusne dobe.	Frontex
	32.2 Opredelitev pomanjkljivosti pri usposabljanju uslužbencev kategorije 1 in po potrebi posodobitev programov usposabljanja.	Frontex Države članice/pridružene schengenske države
35.Razpoložljivost nekaterih kategorij profilov uslužbencev stalne enote ni v celoti skladna z dejanskimi potrebami po napotitvi. Čeprav se stanje sčasoma izboljšuje, je povpraševanje po določenih profilih veliko, agencija Frontex pa poroča o večjih vrzelih (npr. vodniki psov, uradniki specialisti za dokumente).	33.1 Okrepitev usposabljanja uslužbencev s specializiranimi profili, da bo stalna enota lahko izpolnjevala operativne potrebe na zunanjih mejah in pri posredovanjih za vračanje.	Frontex Države članice/pridružene schengenske države
	33.2 Okrepitev usposabljanja za zagotovitev, da imajo uslužbenci kategorije 1 več profilov, da se poveča prilagodljivost napotitev.	Frontex
36.Število uslužbencev kategorij 2 in 3 stalne enote, ki jih morajo nekatere države članice v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži dodeliti ali imenovati Agenciji, je vedno manjše. Države članice, ki ne izpolnjujejo zakonske kvote, Agenciji onemogočajo učinkovito odzivanje na operativne potrebe na zunanjih mejah EU.	34.1 Izboljšanje dolgoročnega načrtovanja in zagotavljanje zavezanosti držav članic, da prispevajo k stalni enoti zaradi omogočanja hitrih napotitev ob upoštevanju dejanskih operativnih potreb.	Frontex
	34.2 Prispevanje h kategorijam 2 in 3 stalne enote v skladu z obveznostmi, določenimi v uredbi o evropski mejni in obalni straži.	Države članice/pridružene schengenske države
37.Za uslužbence kategorije 1 stalne enote veljajo kadrovski predpisi EU, vključno s predpisi o delovnem času, izmenskem delu, nadurnem delu, stalni pripravljenosti itd. Posledične omejitve jim preprečujejo, da bi bili v celoti operativni člani skupin mejne straže na zunanjih mejah, in omejujejo operativno vrednost njihove napotitve v države članice.	35.1 Opredelitev težav, ki jih je treba obravnavati, da bi se povečala učinkovitost napotitve uslužbencev osebja kategorije 1 stalne enote, ter v okviru kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije proučiti možnost sprejetja potrebnih sklepov upravnega odbora in delegiranih aktov Komisije glede na operativne potrebe na zunanjih mejah.	Frontex Upravni odbor Evropska komisija