EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 24.1.2024
COM(2024) 27 final
BELA KNJIGA
o možnostih za krepitev podpore za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 24.1.2024
COM(2024) 27 final
BELA KNJIGA
o možnostih za krepitev podpore za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo
Bela knjiga o možnostih za krepitev podpore za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo
Namen te bele knjige je začeti javno posvetovanje o podpori za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo. V zvezi s tem so bili pregledani sedanji ustrezni programi financiranja EU, ter ocenjeno, ali je ta podpora še vedno ustrezna in strateška glede na obstoječe in nastajajoče geopolitične izzive, ki so opredeljeni v evropski strategiji za gospodarsko varnost. V knjigi so na odprt način predlagane možnosti za prihodnost, ki so podlaga za razpravo v okviru javnega posvetovanja.
Za namene te bele knjige se „dvojna raba“ uporablja v smislu podpore za raziskave in razvoj programske opreme in tehnologije, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene 1 . Namen podpore za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo je odpraviti vrzel med izključno civilnimi in izključno obrambnimi raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, zlasti na področju kritičnih in nastajajočih tehnologij.
1.Uvod
V preteklih letih se je razpravljalo o pomenu in potencialu preučevanja načinov za okrepitev podpore za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo. Komisija je v svojem predlogu uredbe o programu Obzorje Evropa junija 2018 2 predlagala, da bi morale biti raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa Obzorje Evropa, osredotočene (vendar ne izključno) na uporabo v civilne namene, medtem ko bi morale biti raziskave, ki se izvajajo v okviru Evropskega obrambnega sklada, osredotočene izključno na uporabo v obrambne namene. Evropski parlament in Svet sta med pogajanji spremenila pravne določbe, pri čemer sta navedla, da bi morale biti raziskovalne in inovacijske dejavnosti v okviru posebnega programa Obzorje Evropa 3 in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) 4 osredotočene izključno na uporabo v civilne namene. Sozakonodajalca sta obenem ohranila določbe o obrambnih raziskovalnih in razvojnih dejavnostih, ki se izvajajo v okviru Evropskega obrambnega sklada in so osredotočene izključno na uporabo v obrambne namene 5 , pri tem pa opozorila na potencial za sinergije med civilnim in obrambnim področjem. Pojasnila sta tudi, da se je treba izogniti nepotrebnemu podvajanju. To pomeni, da sta sozakonodajalca sprejela izrecno politično odločitev, da civilne in obrambne raziskovalne in razvojne dejavnosti obravnavata kot popolnoma ločeni področji, namenjeni povsem različnim skupnostim deležnikov z različnimi pravili, cilji in uporabami v tržne namene.
Komisija priznava pomanjkanje ustreznih instrumentov, ki bi olajševali medsebojno bogatenje civilnih in obrambnih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, zato je z letom 2021 začela izvajati več ukrepov za izboljšanje sinergij med programi EU in spodbujanje pristopa na ravni EU h kritičnim tehnologijam, pri čemer si prizadeva čim bolje izkoristiti raziskovalne in razvojne programe EU.
|
Pobude EU za podporo medsebojnemu bogatenju civilnih, obrambnih in vesoljskih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti Februarja 2021 je bila v okviru ciljev iz akcijskega načrta za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo 6 opredeljena potreba po izboljšanju dopolnjevanja med ustreznimi programi in instrumenti EU za povečanje učinkovitosti naložb in uspešnosti rezultatov. V prvem poročilu o napredku, sprejetem novembra 2022, je bila priznana potreba po izvedbi analize vrzeli v zvezi s podporo instrumentov EU na poti od raziskav in razvoja do uvedbe, bodisi z uvajanjem na trg ali javnim naročanjem, da bi ugotovili, kako bi lahko eden od instrumentov pomagal tam, kjer drugi ne more. Rezultati te analize bi se lahko uporabili pri načrtovanju naslednjega [večletnega finančnega okvira] 7 . Februarja 2022 je bilo v sporočilu z naslovom Kažipot za tehnologije, kritične za varnost in obrambo 8 priznano, da obstoječi programi in instrumenti ne vsebujejo okvira za neposredno podporo za dejavnosti z dvojno rabo, napovedano pa je bilo tudi, da bo „Komisija [...] leta 2023 pregledala obstoječe instrumente EU in predlagala nadaljnje načine, kako na ravni EU spodbujati RTRI z dvojno rabo“. Kot je bilo napovedano v tem sporočilu, je Komisija analizirala tudi priložnosti in omejitve za krepitev podpore za tehnologije s potencialom za dvojno rabo prek obrambnoinovacijske sheme EU (EUDIS), ki se je začela izvajati maja 2022 v okviru Evropskega obrambnega sklada. Maja 2022 so bile v skupnem sporočilu o analizi vrzeli pri naložbah v obrambo in nadaljnjih korakih 9 napovedane „morebitne spremembe okvira za raziskave in inovacije z dvojno rabo, da bi [Komisija] izboljšala sinergije med civilnimi in obrambnimi instrumenti“. V istem skupnem sporočilu je bilo kot nujno opredeljeno oblikovanje nadaljnjih ukrepov „(kot so usklajeni razpisi med obstoječimi instrumenti EU in posojili EIB) za podporo kritičnim tehnologijam in industrijskim zmogljivostim z razvojem strateških projektov“. Komisija je julija 2022 sprejela novi evropski program za inovacije 10 . V programu je med okvirnimi pogoji za globokotehnološke inovacije poudarjeno, da se lahko „s krepitvijo vloge javnega sektorja kot vodilne stranke“ pospeši posodobitev javnih storitev in okrepi konkurenčnost industrije EU na svetovni ravni. Zato je Komisija objavila razpise za podporo državam članicam pri razvoju nacionalnih strategij, ki spodbujajo javno naročanje inovativnih rešitev, hkrati pa si prizadeva za izboljšanje zbiranja podatkov o javnem naročanju inovativnih rešitev v civilnem in obrambnem sektorju. Ker številne kritične tehnologije s potencialom za dvojno rabo izhajajo iz digitalnega sektorja, je treba opozoriti tudi, da Komisija v poročilu o stanju digitalnega desetletja za leto 2023 11 priporoča, naj države članice pripravijo akcijske načrte za podporo javnemu naročanju inovativnih rešitev in okrepijo prizadevanja za povečanje naložb v okviru javnega naročanja v razvoj, preskušanje in uvajanje inovativnih digitalnih rešitev. Marca 2023 sta Komisija in visoki predstavnik sprejela vesoljsko strategijo EU za varnost in obrambo 12 . Poudarja, da imajo „vesoljski sistemi in storitve vse večjo vlogo pri podpiranju obrambe in varnosti. Storitve z dvojno rabo, ki jih zagotavljajo vesoljski programi EU in poslovni subjekti, vključno s tistimi iz industrije novega vesolja, se bodo še naprej razvijale, da bi se povečala strateška avtonomija EU in njenih držav članic“, ter da bo „Komisija [...] pri pripravi prihodnjega razvoja vesoljskih programov EU v tesnem sodelovanju z državami članicami upoštevala dolgoročne zahteve uporabnikov na področju obrambe in varnosti (do leta 2035). Preučila bo interoperabilnost sistemov in možnosti za prevoz dodatnega koristnega tovora za obrambo ter varnost obstoječih ali prihodnjih vesoljskih sistemov. V ta namen se bodo z Evropskim obrambnim skladom spodbujale sinergije, da bi se lahko z raziskavami in razvojem na področju obrambe pospešila izstrelitev koristnega tovora, ki omogoča storitve za obrambo. Poleg tega se bodo dosledno izvajale in izkoriščale različne storitve za državne potrebe, ki jih omogočajo vesoljski programi EU“. Komisija je junija 2023 sprejela predlog uredbe o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP), da bi ohranila evropsko prednost na področju kritičnih in nastajajočih tehnologij, ki so pomembne za zeleni in digitalni prehod: od tehnologij, povezanih z računalništvom, vključno z mikroelektroniko, kvantnim računalništvom in umetno inteligenco, do biotehnologije in bioproizvodnje ter neto ničelnih tehnologij. Poleg povečanja sredstev Evropskega obrambnega sklada, bo platforma STEP spodbudila sofinanciranje iz instrumentov EU v okviru kohezijske politike, da bi podprla razvoj in proizvodnjo kritičnih tehnologij, pri čemer imajo mnoge od njih potencial za dvojno rabo. |
V skupnem sporočilu o evropski strategiji za gospodarsko varnost 13 , ki je bilo sprejeto 20. junija 2023, je bil predlagan skupni evropski pristop h gospodarski varnosti, zmanjševanju tveganj in spodbujanju tehnološke prednosti v kritičnih sektorjih. V strategiji so določene tri prednostne naloge, in sicer spodbujanje konkurenčnosti EU, zaščita pred tveganji za gospodarsko varnost in sklepanje partnerstev z najširšim možnim naborom držav z enakimi pomisleki ali interesi glede gospodarske varnosti, kot jih ima EU. Njen cilj je vzpostaviti gospodarsko varnost EU in okrepiti odpornost njenega gospodarstva, hkrati pa zagotoviti, da se ohranja in povečuje njena tehnološka prednost na področju tehnologij, ki so ključne za gospodarsko varnost EU. Te tehnologije imajo pogosto potencial za dvojno rabo in so pomembne za številna področja v okviru civilnega in obrambnega sektorja. Komisija je oktobra 2023 predstavila svoje priporočilo o kritičnih tehnoloških področjih 14 , z državami članicami pa je začela izvajati skupno oceno tveganja.
Komisija se v skupnem sporočilu zavezuje, da bo po pregledu področja uporabe obstoječih instrumentov poročala o možnostih za zagotavljanje podpore za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo. Oblikovanje parametrov v pogojih financiranja EU za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo bi morala omogočiti hitrejše uvajanje teh tehnologij na trg EU, bodisi za komercialne namene, (civilne ali obrambne) potrebe vlad držav članic ali za infrastrukturo na ravni EU.
EU ima zato pomembno vlogo pri zagotavljanju ciljno usmerjene podpore za dvojno rabo na poti od raziskav in razvoja do uvedbe, bodisi z uvajanjem na trg ali javnim naročanjem. Podporni ukrepi lahko nadalje gradijo na potencialu sinergij v okviru platforme STEP ter okrepljenem usklajevanju s programi za dvojno rabo drugih organizacij EU, kot je strateška pobuda za evropsko varnost Evropske investicijske banke (EIB) 15 , pri tem pa je treba ugotoviti, kako bi lahko eden od evropskih instrumentov pomagal tam, kjer drugi ne more, ter podpirati kritične tehnologije in industrijske zmogljivosti z razvojem strateških projektov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je novembra 2023 pozvala, naj se čim bolj izkoristi potencial EU za dvojno rabo: „Čeprav krepimo naše raziskave in razvoj na obrambnem področju, bi morali v našo obrambno industrijsko bazo bolje vključiti tudi civilne tehnologije ... Izjemno pomembne inovacije za uporabo v obrambne namene izhajajo iz civilnih dejavnosti. Zdaj je pomembno, da povežemo informacije. Zato bo Komisija v beli knjigi o raziskavah za dvojno rabo predstavila možnosti 16 .“
2.Priložnosti in izzivi
V zadnjih letih se spodbuja razprava o priložnostih in izzivih za okrepitev neposredne podpore za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo v programih EU. To bi lahko bila priložnost za nadaljnjo krepitev in izboljševanje konkurenčnosti in odpornosti evropske znanstvene in tehnološke baze. Prav tako bi bilo treba spodbujati zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja, ki razvijajo tehnološke inovacije. Sinergije med civilnim in obrambnim sektorjem lahko ustvarjajo nove tržne priložnosti za podjetja, ki delujejo v različnih industrijskih ekosistemih, in na splošno prispevajo k uspehu gospodarstva.
V akcijskem načrtu za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo 17 je priznano, da je v več primerih težko jasno ločevati med raziskavami in razvojem na civilnem in obrambnem področju. Medtem ko pri temeljnih raziskavah (z nizkimi ravnmi tehnološke pripravljenosti) prihodnja področja uporabe rezultatov raziskav na začetku projekta niso vedno znana (t. i. agnostična uporaba), se lahko v okviru raziskav in razvoja s srednjo in visoko ravnijo tehnološke pripravljenosti takoj razvijejo tehnologije s potencialom za dvojno rabo, pri čemer so potrebne nebistvene ali večje prilagoditve, tudi če so tehnologije prvotno namenjene izključno uporabi v civilne namene. Nasprotno pa so lahko raziskave in razvoj na obrambnem področju uporabljeni v civilne namene, pri čemer jih je po potrebi treba prilagoditi. Obstaja torej jasen potencial za medsebojno bogatenje raziskav in razvoja na civilnem in obrambnem področju.
2.1.Opredelitev problema
Tehnologije, ki se uporabljajo pri varnostnih in obrambnih zmogljivostih, vse pogosteje izhajajo s civilnega področja, kjer so naložbe zasebnega sektorja višje, posredni stroški nižji, cikli raziskav in razvoja pa hitrejši. V EU je treba nadaljevati s preučevanjem sinergij med programi in instrumenti EU, da bi raziskali neizkoriščen potencial dajanja na voljo civilnih raziskav in razvoja za uporabo v obrambne namene ter iznosov obrambnih raziskav in razvoja za uporabo v civilne namene.
Pomemben izziv je nejasna skupna opredelitev pojma „dvojna raba“ v smislu podpore za raziskave in razvoj, določena bodisi na mednarodni ravni bodisi na ravni EU. Ta nejasna opredelitev povzroča težave. Evropska investicijska banka (EIB) na primer uporablja opredelitev 18 , ki jo je razvila v bančne namene, v skladu s katero naj bi nosilec projekta prejel večino prihodkov v okviru uporabe v civilne namene. EU pa v svojih programih financiranja ni opredelila pojma „tehnologije s potencialom za dvojno rabo“. Zato se je izkazalo, da je težko imeti skupno referenčno področje uporabe z EIB za pripravo skupnih naložb, ki so usmerjene v tehnologije s potencialom za dvojno rabo.
Uredba o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo 19 vsebuje opredelitev blaga z dvojno rabo in vključuje seznam več sto vrst blaga z dvojno rabo (in tehničnih specifikacij), ki poleg fizičnega blaga zajema tudi nefizično blago, kot sta programska oprema ali tehnologija v obliki tehničnih podatkov ali tehnične pomoči. Ta seznam je v skladu z dogovorom iz večstranskih režimov za nadzor izvoza in se posodablja vsako leto. Poleg tega lahko ta okvir zaradi pomislekov v zvezi z javno varnostjo ali človekovimi pravicami dopolnjujejo nacionalni ukrepi za blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu. Ta opredelitev je določena v smislu nadzora izvoza, njen posebni cilj pa je preprečiti, da bi države, vlade ali nevladne organizacije civilno tehnologijo zlorabljale ali preusmerjale v vojaške namene z namenom spodkopavanja miru in varnosti oziroma izvajanja notranje represije ali hudih kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Opredelitev je zato treba prilagoditi, da se določijo področja uporabe dejavnosti, ki jih bo financirala EU. Komisija bi lahko v tesnem sodelovanju s skupino EIB in drugimi finančnimi institucijami nadalje razvila skupno opredelitev pojma „dvojna raba“.
Glede na posvetovalno naravo te bele knjige Komisija poziva respondente, naj izrazijo svoja stališča o tem, kateri elementi bi lahko bili gradniki opredelitve tehnologij s potencialom za dvojno rabo, ki bi lahko bili med drugim koristni za spodbujanje prenosa s civilnega na obrambno področje in obratno, pa tudi za skupne naložbe z drugimi partnerji, kot je skupina EIB.
Poleg tega ima EU še naprej težave pri zagotavljanju hitrega izkoriščanja rezultatov naložb v raziskave in razvoj v EU ter njihovega uvajanja na trg, med katerimi so tehnologije s potencialom za dvojno rabo. Inovacije z velikim potencialom se pogosto izkoriščajo v drugih delih sveta, kjer so prizadevanja za spodbujanje prelomnih inovacij postala nujna prednostna naloga, kar je privedlo do razvoja organizacij in doktrin, vzpostavljenih za izrecno izkoriščanje potenciala za dvojno rabo v obrambno korist. V Evropi pa rezultati inovacij z dvojno rabo, tj. preoblikovanje zamisli in znanja v nove ali izboljšane proizvode, postopke ali storitve za vojaško ali komercialno uporabo, pogosto niso uspešni iz več razlogov, med drugim zaradi pomanjkanja prvih strank, zlasti v javnem sektorju, in potrebe po bolj ciljno usmerjenih raziskavah in razvoju. Med drugimi dejavniki so tudi nezadostne naložbe v javno naročanje inovativnih rešitev, ki ne ovirajo le posodabljanja evropskih infrastruktur z novimi zmogljivostmi, ki jih zagotavljajo inovativne tehnologije, temveč tudi konkurenčnost evropske industrije 20 . Javno naročanje inovativnih rešitev je zelo pomembno za tehnologije s potencialom za dvojno rabo, ki potrebujejo dinamičen domači trg, da se uvedejo v sisteme in proizvode v civilnem in obrambnem sektorju.
2.2.Cilji
Splošni cilj te bele knjige je preučiti možnosti za izboljšanje vključevanja in medsebojnega bogatenja civilnih in obrambnih tehnologij v evropski industriji. To bo doseženo s prizadevanjem za boljšo uporabo in izkoriščanje rezultatov projektov, opredeljeni pa bodo tudi ukrepi, s katerimi bodo po potrebi rezultati z dvojno rabo iz civilnih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti uporabljeni v obrambne namene, rezultati z dvojno rabo iz obrambnih razvojnih in raziskovalnih dejavnosti pa v civilne namene.
3.Izhodišče: sedanji zakonodajni okvir
V skladu s členom 182 Pogodbe o delovanju Evropske unije so vse dejavnosti EU na področju raziskav in razvoja tehnologije opredeljene v večletnem okvirnem programu. Medtem ko se posebni program Obzorje Evropa 21 osredotoča izključno na uporabo v civilne namene 22 , se obrambne raziskovalne dejavnosti izvajajo v okviru drugega posebnega programa Obzorje Evropa, pri katerem je osredotočenost izključno na obrambnih raziskavah in razvoju z lastnimi pravili za sodelovanje, proračunom, pogoji za upravičenost in upravljanjem, kot je določeno v uredbi o Evropskem obrambnem skladu 23 .
Uredba o programu Obzorje Evropa se nanaša na morebitne sinergije z Evropskim obrambnim skladom, ki bi lahko koristile civilnim in obrambnim raziskavam, obenem pa preprečile nepotrebno podvajanje. Hkrati je v uredbi o Evropskem obrambnem skladu izrecno navedeno, da je „[m]ogoče [...] pričakovati tudi pozitivne učinke prelivanja na civilno področje, kadar je to primerno“ 24 in da bo „Komisija [...] upoštevala druge dejavnosti, financirane znotraj Obzorja Evropa [...], da se prepreči nepotrebno podvajanje in zagotovijo medsebojno plemenitenje in sinergije med civilnimi in obrambnimi raziskavami 25 “.
3.1.Civilne raziskave in razvoj s potencialom za dvojno rabo
Medtem ko posebni program Obzorje Evropa podpira raziskovalne in razvojne dejavnosti, osredotočene izključno na uporabo v civilne namene, imajo lahko rezultati potencial za dvojno rabo, med drugim na digitalnem področju ter področjih kibernetske varnosti, energije, mobilnosti, zdravja, materialov in vesolja, ter posledično potencial za uporabo na obrambnem področju. Vendar je izbira projektov omejena le na tiste, ki so pri razvoju tehnologij s potencialom za dvojno rabo usmerjeni le v uporabo v civilne namene. Če predlog vključuje uporabo v obrambne namene, se ne bi smel financirati v skladu z zahtevami posebnega programa Obzorje Evropa 26 .
Zato deležniki iz obrambne industrije ne morejo dostopati do kapitala in storitev, ki se zagotavljajo v okviru programa Obzorje Evropa, in sicer za nobeno dejavnost, ki se uporablja v obrambne namene (zlasti prek programa financiranja Pospeševalec Evropskega sveta za inovacije), ministrstva za obrambo oziroma agencije pa ne morejo zaprositi za financiranje javnega naročanja inovativnih rešitev iz programa Obzorje Evropa za tovrstne dejavnosti. Čeprav deležniki iz obrambnega sektorja niso samodejno izključeni iz financiranja v okviru posebnega programa Obzorje Evropa, je njihovo sodelovanje lahko upravičeno le, če se njihove raziskovalne in razvojne dejavnosti v projektu osredotočajo izključno na uporabo v civilne namene.
3.2.Obrambne raziskave in razvoj s potencialom za dvojno rabo
Evropski obrambni sklad zagotavlja financiranje skupnih projektov v zvezi z obrambnimi raziskavami in razvojem za uporabo v obrambne namene. Razvoj tehnologij, osredotočenih izključno na prihodnjo uporabo v vojaške namene, se razlikuje od tehnologij, osredotočenih izključno v civilne namene, saj so usmerjene v operativne vojaške potrebe, končni uporabniki pa so ministrstva za obrambo. Rezultati projekta so po potrebi med samim izvajanjem pogosto predmet nadzora izvoza in razvrščanja informacij. Vendar obstaja več primerov financiranih ukrepov, ki imajo jasen potencial za uporabo v civilnem sektorju, hkrati pa krepijo njegove znanstvene in tehnološke temelje. Čeprav so projekti, ki jih spodbuja Evropski obrambni sklad, osredotočeni izključno na obrambo, so primerni tudi za uporabo v civilne namene (tj. razsežnost dvojne rabe).
Projekti, ki jih financira Evropski obrambni sklad, ter projekti na področju civilne varnosti ali vesoljskih raziskav iz posebnega programa Obzorje Evropa, vključujejo delno tajne podatke, medtem ko imajo na ravni subjektov uveljavljene posebne pogoje za upravičenost, ki temeljijo na varnosti, in pravila za preprečevanje uhajanja tehnologije. Zaradi strateške in občutljive narave tehnologij s potencialom za dvojno rabo in njihovo uporabo je treba več pozornosti nameniti varnostnim zahtevam, med drugim izbiri projektov in sodelujočih, zahtevi po postopkih varnostnega pregleda ter morebitnemu razvrščanju rezultatov raziskav. Zaradi skladnosti med različnimi projekti in programi, ki jih financira EU, ter pobudami za mednarodno sodelovanje, bi bilo treba pri spodbujanju tehnologij s potencialom za dvojno rabo uporabljati enake varnostne zahteve.
3.3.Pregled področja uporabe obstoječih instrumentov
V akcijskem načrtu za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo 27 je bil predlagan začetek „inovacijskega inkubatorja za dvojno rabo“, ki bi bil osredotočen na spodbujanje sinergij, pregledovanje predlogov in rezultatov ter čimprejšnjo izmenjavo informacij za opredelitev možnih uporab, tudi na področjih, na katerih uporaba sprva ni bila predvidena.
Tehnologije, ki jih razvijajo konzorciji v okviru Iskalca Evropskega sveta za inovacije, imajo nizke ravni tehnološke pripravljenosti in pogosto temeljijo na agnostični uporabi. Pospeševalec Evropskega sveta za inovacije podpira posamezna mala in srednja podjetja z višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti ter vlaga vanje, da bi zapolnil finančno vrzel v fazi inovacij in jim pomagal pri uspešnem razširjanju. Podpora zajema nepovratna sredstva in kapital. O kapitalu odloča sklad Evropskega sveta za inovacije na podlagi odločitve Komisije o oddaji javnega naročila. Pospeševalec Evropskega sveta za inovacije podpira mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja, ki razvijajo obetavne tehnologije in inovacije s potencialom za dvojno rabo, kot so brezpilotni zrakoplovi, kibernetska varnost in umetna inteligenca, ki so osredotočeni izključno na uporabo v civilne namene. Od leta 2023 je bil dostop do programa Evropskega sveta za inovacije za financiranje prehoda (ki zagotavlja nadaljnjo podporo za razvoj komercialne uporabe na podlagi rezultatov raziskav) odprt za predloge, ki temeljijo na rezultatih, pridobljenih z obrambnimi raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi (tj. v okviru Evropskega obrambnega sklada), pri čemer morajo biti ti predlogi namenjeni izključno uporabi v civilne namene. Obseg portfelja projektov z dvojno rabo in potencial projektov za uporabo v druge namene, ki izhajata iz obrambnih raziskav, financiranih s strani EU, za uporabo v civilne namene, sta zaenkrat precej neraziskana, saj so se obrambne raziskave, financirane s strani EU, začele izvajati šele pred kratkim.
Komisija je analizirala tudi priložnosti in omejitve pri krepitvi podpore za tehnologije s potencialom za dvojno rabo prek obrambnoinovacijske sheme EU (EUDIS), kot je bilo napovedano v sporočilu z naslovom Kažipot za tehnologije kritične za varnost in obrambo, ki je bilo objavljeno februarja 2022 28 in se začelo izvajati maja 2022 v okviru Evropskega obrambnega sklada. EUDIS ponuja malim in srednjim podjetjem, zagonskim podjetjem in drugim netradicionalnim akterjem v obrambni industriji več priložnosti za dostop do Evropskega obrambnega sklada in izkoriščanje možnosti, ki jih ponuja.
EUDIS je zdaj v celoti operativen in uresničuje prizadevanja Komisije za boljše povezovanje civilnih in obrambnih akterjev/tehnologij, hkrati pa izkorišča dokazane izkušnje Komisije pri spodbujanju inovacij. Leta 2023 so sredstva v okviru razpisov za podporo inovacijam na področju obrambe v okviru EUDIS znašala 224 milijonov EUR. Razpisi za uporabo v druge namene so se izkazali za zelo uspešne, službe Komisije in Evropska obrambna agencija pa si skupaj prizadevajo za nadaljnje sistematično pregledovanje rezultatov civilnih programov, da bi ocenili obrambni potencial za prihodnje uvajanje. Veliko zanimanje je bilo zabeleženo zlasti za netematske razpise, namenjene malim in srednjim podjetjem, ter prelomne tehnologije, katerih uporaba se je v primerjavi z letom 2022 več kot podvojila. Veliko zanimanje za razpise, ki so namenjeni izključno konzorcijem malih in srednjih podjetij, ter razpise, osredotočene na prelomne tehnologije, potrjuje, da je Evropski obrambni sklad še vedno zelo privlačen za manjša podjetja in nove udeležence v obrambnem sektorju.
Komisija bo EUDIS v sedanjem večletnem finančnem okviru nadalje razširila, pri čemer bo tesno sodelovala z Evropsko obrambno agencijo v namenski projektni skupini za obrambne inovacije, osredotočila pa se bo na uvajanje civilnih inovacij na obrambno področje. V zvezi s tem namerava Komisija financirati poslovni pospeševalnik EUDIS, razvijati storitve povezovanja in povečevati poslovno usposabljanje za vsa mala in srednja podjetja, ki bodo od leta 2024 sodelovala v Evropskem obrambnem skladu, zlasti za olajšanje njihovega vstopa na obrambni trg. Po drugi strani pa bi bilo treba preučiti načine za olajševanje dostopa do rezultatov, pridobljenih v okviru obrambnih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, da bi spodbudili morebitne nadaljnje civilne naložbe v raziskave in razvoj.
Poleg tega je Komisija financirala uspešne projekte javnega naročanja inovativnih rešitev v okviru programa Obzorje Evropa ter prejšnjih programov Obzorje 2020 in FP7. Predkomercialno naročanje je izvzeto iz mednarodnih sporazumov o javnih naročilih in lahko vključuje pogoje za razvoj in proizvodnjo rešitev v Evropi. Po potrebi se lahko na primer omeji na podjetja, ki so ustanovljena in nadzorovana v Evropi, ali pa se določi, da je uvajanje prvega sklopa inovativnih rešitev v obrambni sektor ali sektor civilne varnosti omejeno na izvajalce, ki so sodelovali pri predkomercialnem naročanju.
Pravne določbe Evropskega obrambnega sklada vključujejo možnost podpore predkomercialnemu naročanju z nepovratnimi sredstvi za naročnike, ki skupaj naročajo obrambne raziskovalne in razvojne storitve. Vendar ta možnost doslej še ni bila uporabljena. V okviru Evropskega obrambnega sklada ni mogoče preseči faze raziskav in razvoja, zato se je treba osredotočiti na skupno javno naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev. Kljub temu bi lahko v okviru obeh programov nadalje preučili možnosti za predkomercialno naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev. Na splošno bi Komisija lahko preučila, kako olajšati nemoten prehod za inovacije, razvite v okviru katerega koli programa, sprejetega s strani naročnikov, ki uvajajo inovacije na civilni in obrambni trg, da bi bolje izkoristili potencial za dvojno rabo.
3.4.Sinergije z drugimi programi in politikami EU
Čeprav ne financirajo neposredno raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, imajo tudi drugi programi EU pomembno vlogo pri uporabi v civilne ali obrambne namene, zlasti pri financiranju uvajanja tehnologij. Namen sinergij med programi, s katerimi se neposredno financirajo raziskovalni in razvojni projekti (program Obzorje Evropa in Evropski obrambni sklad), ter drugimi programi EU je podpreti uporabo in razširjanje znanja in rešitev iz projektov programa Obzorje Evropa in Evropskega obrambnega sklada, da bi dosegli cilje drugih programov EU (na primer Evropskega sklada za regionalni razvoj 29 , Instrumenta za povezovanje Evrope, programa Digitalna Evropa, InvestEU, Sklada za notranjo varnost, Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko, vesoljskega programa). Platforma STEP naj bi tudi izboljšala sofinanciranje instrumentov kohezijske politike EU za podporo razvoju in proizvodnji kritičnih tehnologij, od katerih imajo mnoge potencial za dvojno rabo. Analiza pravnih podlag drugih programov in instrumentov, ki jih financira EU, kaže, da niso zasnovani tako, da bi neposredno podpirali uvajanje tehnologij s potencialom za dvojno rabo.
4.Možnosti za prihodnost
Poleg razširjenih obrambnih pobud Komisije in visokega predstavnika iz zadnjih nekaj let, zlasti po ruski vojni agresiji proti Ukrajini, ta bela knjiga potrjuje nadaljnjo potrebo po dodatni ustrezni podpori za izboljšanje raziskav in razvoja tehnologij s potencialom za dvojno rabo, ki bi lahko prispevale k razvoju najsodobnejših obrambnih zmogljivosti v EU. Hkrati je vključevanje novih tehnologij, razvitih s financiranjem za obrambne namene, v civilni sektor še vedno omejeno, njihov potencial pa ostaja v veliki meri neizkoriščen. Institucije EU morajo nenehno preučevati možnosti za krepitev tega medsebojnega bogatenja v okviru podpore za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo, ob upoštevanju temeljnih razlik med civilnim in vojaškim področjem.
Tudi geopolitične razmere so pokazale, da morajo obrambne zmogljivosti spremljati strogi ukrepi civilne varnosti za zaščito odpornosti EU, zlasti za zaščito civilne kritične infrastrukture, preprečevanje varnostnih groženj, povezanih z mejami, ponovno vzpostavitev osnovnih storitev v času krize ter obravnavanje tveganj družbenih nemirov po dezinformacijskih kampanjah ali kibernetskih napadih. Zato je povečanje odpornosti EU prednostna naloga za potrebe obrambe in notranje varnosti.
Komisija je za reševanje teh izzivov opredelila tri možnosti za prihodnost, predstavljene v nadaljevanju. Možnost 1 predstavlja dodatne možnosti na podlagi sedanje ureditve, saj se lahko možni ukrepi izvajajo brez spremembe obstoječih pravnih podlag. Možnosti 2 in 3 bosta v prihodnosti zahtevali drugačne pravne podlage.
Za možnosti 2 in 3 bo potrebna nadaljnja analiza v skladu z določbami o boljšem pravnem urejanju (npr. ocena učinka, posvetovanje z deležniki itd.), da se preučijo njihovi učinki in dodana vrednost, med drugim dopolnjevanje z nacionalnimi prednostnimi nalogami; privabljanje morebitnih novih upravičencev; merila in postopki za ocenjevanje in upravičenost; pravila za sodelovanje; odprtost programov za tretje države, zlasti tiste, ki so pridružene programu Obzorje Evropa; ter odločitve o prenosu (ali neprenosu) pooblastil na izvajalske agencije ter ustrezni razporeditvi osebja in profilih.
Posebni pogoji za upravičenost bi se uporabljali le za podporo za raziskovalne in razvojne dejavnosti z dvojno rabo. Zanje bi veljal bolj omejen pristop k uporabi varnostnih ukrepov za raziskave, medtem ko bi preostali del programa ostal večinoma odprt. Zato se lahko natančneje opredeljene sklope varnostnih vidikov opredeli le za posebne raziskovalne in razvojne dejavnosti z dvojno rabo. Vse možnosti bi bilo treba zasnovati tako, da bi dopolnjevale posebne programe, namenjene raziskavam in razvoju uporabe v civilne in obrambne namene v okviru naslednjega okvirnega programa za raziskave in inovacije, hkrati pa bi morale biti v skladu s poudarkom evropske strategije za gospodarsko varnost, in sicer, da je potrebnih več naložb v raziskave in razvoj strateških nastajajočih tehnologij za zagotavljanje vodilnega položaja in konkurenčnosti EU. Vse možnosti morajo zagotavljati skladnost s pogoji in postopki, ki so določeni v omejevalnih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 215 Pogodbe o delovanju EU 30 , ter z drugimi regulativnimi zahtevami za nastajajoče tehnologije in mednarodnimi obveznostmi.
4.1.Možnost 1: nadaljnje ukrepanje na podlagi sedanje ureditve
Ta možnost bi temeljila na sedanjem pristopu, ki je bil doslej vzpostavljen v sedanjem večletnem finančnem okviru, hkrati pa bi uvedla postopne izboljšave in čim bolje izkoristila že izvedene ukrepe, ki še niso imeli predvidenega učinka. To je edina možnost, ki jo je mogoče preizkusiti že v sedanjih programih financiranja EU v mejah razpoložljivih sredstev.
Ukrepi bi temeljili na več ustreznih pristopih in dejanjih, ki se že izvajajo, med drugim na programu Evropskega sveta za inovacije za financiranje prehoda, različnih sklopih obrambnoinovacijske sheme EU (EUDIS) v okviru Evropskega obrambnega sklada, kot so razpisi za uporabo v druge namene, možnosti podpore v okviru InvestEU za podjetja z dvojno rabo ter uvedbi dodatne obveznosti izkoriščanja rezultatov dejanj, povezanih s kritičnimi tehnologijami v Evropi, kot v primeru razpisov v zvezi s COVID-19 v okviru programa Obzorje Evropa. Podobno bi ta scenarij temeljil na izkoriščanju rezultatov, pridobljenih z obrambnimi raziskavami, ki bi koristile uporabi v civilne namene, na primer prek razpisov za uporabo v druge namene.
Dogovor o skupni opredelitvi pojma „tehnologije s potencialom za dvojno rabo“ med Komisijo in skupino Evropske investicijske banke, tj. EIB in EIF, bi lahko spodbudil skupne naložbe v tehnologije s potencialom za dvojno rabo na področju vojaške mobilnosti, zelenega prehoda, odpornosti kritične infrastrukture, ki vključuje kritične komunikacijske, nastajajoče ali prelomne tehnologije in obrambne inovacije, ter vesolja. Tak dogovor bi bilo treba doseči s celovito revizijo izključitvene politike EIB v zvezi z obrambo, ki ovira možnosti za skupne naložbe skupine EIB. Komisija in skupina EIB bi si morali še naprej prizadevati za redne izmenjave, na katerih bi razpravljali o priložnostih, ki jih ponujajo nove pobude EU za morebitne skupne ukrepe na skupno dogovorjenem področju uporabe.
Ukrepi bi se lahko izvajali s spremenjenimi parametri izvajanja, kadar je to potrebno v okviru pravnih določb obstoječih programov, ne da bi Komisiji/izvršnim agencijam in prosilcem/upravičencem naložili nepotrebno breme. Ti parametri, ki se lahko že izvajajo v skladu s sedanjimi pravnimi določbami in bi se lahko še naprej uporabljali glede na druge možnosti, lahko vključujejo:
ØIzkoriščanje raziskovalnih in razvojnih projektov in rezultatov za njihovo razširitev za namen dvojne rabe (pri civilnih in obrambnih raziskavah in razvoju), in sicer z uporabo obstoječih informacij, ki so na voljo v podatkovnih zbirkah EU, za iskanje takih rezultatov ter s spremljanjem tekočih raziskovalnih in razvojnih projektov;
ØNadaljnji razvoj sinergij, kot so predhodna izmenjava informacij in boljše usklajevanje (delov) delovnih programov med civilnimi in obrambnimi raziskavami in razvojem, vključno z možnostmi za podporo predkomercialnemu naročanju raziskovalnih in razvojnih storitev v okviru programov, izboljšanim dostopom do rezultatov projektov in poročanja o projektih ter namenskimi tematskimi izmenjavami, ki vključujejo civilne in obrambne skupnosti;
ØRazmislek o uvedbi dodatne obveznosti izkoriščanja rezultatov v EU (na podlagi člena 39 Uredbe 2021/695 o programu Obzorje Evropa) v ustreznih delih delovnega programa ter poziv za obravnavo kritičnih tehnoloških področij, opredeljenih v priporočilu Komisije z dne 3. oktobra 2023, na podlagi rezultatov skupne ocene tveganja, ki se je začela izvajati na podlagi navedenega priporočila;
ØUvajanje mehanizma za označevanje blaga z dvojno rabo (npr. oznaka na ravni razpisa ali oznaka na ravni projekta) za poudarjanje dodatnega potenciala za dvojno rabo ter razpisov za uporabo v druge namene na podlagi prakse, ki se že uporabljajo za teme delovnega programa v okviru posebnih programov Obzorje Evropa;
ØZagotavljanje, kadar je to potrebno, nadaljnjih smernic in podpore za upravičence, ki se ukvarjajo s tehnologijami s potencialom za dvojno rabo. V zvezi s tem se je treba sklicevati na smernice EU za raziskave v zvezi z blagom z dvojno rabo, da se zagotovi, da organi in raziskovalne organizacije 31 učinkovito upoštevajo tveganja, ter na predlog priporočila Sveta o povečanju varnosti raziskav.
Možnost 1 je izvedljiva v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira. Vendar je treba še naprej razvijati racionaliziran pristop z dogovorjenimi mehanizmi za sistematično spodbujanje sinergij med civilnim in obrambnim področjem ter njuno medsebojno bogatenje. Potrebno bi bilo tudi boljše usklajevanje med povezanima postopkoma načrtovanja, na primer z izmenjavo ustreznih tehnoloških kažipotov, s čimer bi spodbudili pobude za izboljšanje razvoja civilnih in vojaških tehnologij ob souporabi poti v določenem in ustreznem obsegu.
4.2.Možnost 2: odprava osredotočenosti izključno na uporabo v civilne namene v izbranih delih programa, ki bo nasledil program Obzorje Evropa
S to možnostjo bi se zagotovila nova usmeritev v vsebino in izvajanje izbranih delov prihodnjega večletnega okvirnega programa za raziskave in inovacije.
Izvajala bi se lahko tako, da bi se „izključna osredotočenost“ nadomestila z „osredotočenostjo“ le na izbrane dele programa, ki bo nasledil program Obzorje Evropa, na primer na tista področja, kjer so tehnologije s potencialom za dvojno rabo najpomembnejše. Vsi preostali deli programa bi se še naprej osredotočali izključno na uporabo v civilne namene. Zato bi ta možnost omogočila, da program, ki bo nasledil program Obzorje Evropa, ohrani glavne značilnosti politike programa Obzorje Evropa, kot je dolgotrajna odprtost okvirnih programov za tretje države na področjih skupnega interesa, hkrati pa bi določala morebitne omejitve pri izbranih delih, ki vključujejo tehnologije s potencialom za dvojno rabo.
Ta možnost bi lahko podprla nastajajoče strateške tehnologije ne glede na področje uporabe v izbranih delih programa, kar bi preprečilo zavrnitev odličnih predlogov, ki se ne osredotočajo izključno na uporabo v civilne namene.
Kar zadeva določanje obsega prihodnjih obrambnih inovacijskih ukrepov v okviru programa, ki bo nasledil Evropski obrambni sklad, bi ta možnost omogočila načrtovanje razpisov za uporabo v druge namene, ki bi neposredno vključili rezultate obrambnih projektov v program, ki bo nasledil program Obzorje Evropa, pri čemer bo program, ki bo nasledil Evropski obrambni sklad, zagotavljal nadaljnje financiranje razvoja obrambnih zmogljivosti, povezanih z najobetavnejšimi rezultati civilnih projektov. Ta pristop bi najverjetneje privabil več deležnikov iz industrije kot potencialnih sodelujočih v raziskovalnih in razvojnih projektih ter tako prispeval k medsebojnemu bogatenju civilne in obrambne industrije.
Po drugi strani pa bi lahko imela skupnost deležnikov, ki je aktivna na civilnem področju, pomisleke glede svojega sodelovanja na razpisih v okviru izbranega dela programa, ki ne bi bil osredotočen izključno na uporabo v civilne namene.
V skladu s tem novim pristopom bi bilo treba oceniti možni učinek na druge programe glede na izbrana področja. Poleg tega obstajajo osnovni parametri, ki jih je morda že bilo treba upoštevati pri pripravi predlogov Komisije in na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru drugih programov EU, zlasti tisti parametri, ki se nanašajo na vprašanja glede varnosti. Ti parametri so:
Ønačrtovanje in priprava prednostnih nalog programov med izvajanjem na podlagi zanesljivih mehanizmov, ki temeljijo npr. na načinih upravljanja programa Obzorje Evropa in Evropskega obrambnega sklada;
Øopredelitev področij s potencialom za dvojno rabo;
Øpogoji za razdelitev proračunskih sredstev glede na prednostno razvrščanje razpisov in tem;
Øvrste sogovornikov na nacionalni vladni ravni, vključno z nacionalnimi ministrstvi in drugimi organi;
Ødopolnjevanje z nacionalnimi prednostnimi nalogami, ki se lahko razširi za nadaljnji razvoj rezultatov ukrepov EU;
Øpopulacija potencialnih (novih) upravičencev, izbranih na podlagi njihovih zmogljivosti za izvajanje različnih vrst raziskav;
Øravnanje z občutljivimi in tajnimi podatki, ki jih predložijo prosilci in ki jih ustvarijo upravičenci;
Ømerila in postopki za ocenjevanje nepovratnih sredstev in upravičenost do tovrstnih sredstev ter etični in varnostni pregledi;
Øtuji nadzor nad upravičenimi subjekti in nadzor nad pravicami intelektualne lastnine;
Øupravičenost in kategorije stroškov ter njihovo povračilo;
Østrukture konzorcijev z možnostmi izbire državljanstva sodelujočih in koordinatorjev, vrst sodelujočih ter sporazumov, ki urejajo njihove odnose;
Øpravice sodelujočih, vključno z varstvom intelektualne lastnine, odprto znanostjo in akademsko svobodo;
Øpravila javnega naročanja s posebnimi merili za upravičenost in izbor;
Ønačini upravljanja;
Øvarnostni ukrepi za preprečevanje uhajanja občutljivih tehnologij na problematične destinacije;
Ønačin izvajanja in odločitve o prenosu (ali neprenosu) pooblastil na izvajalske agencije za naloge, povezane s programi, ter ustrezne odločitve o razporeditvi osebja in profilih.
Možnosti 2 ni mogoče izvajati hkrati z možnostjo 3.
4.3.Možnost 3: oblikovanje namenskega instrumenta z osredotočenostjo izključno na raziskave in razvoj s potencialom za dvojno rabo
Ta možnost bi bila izvedljiva v različnih oblikah, in sicer:
Øs posebnim instrumentom, namenjenim raziskavam s potencialom za dvojno rabo, ki ima lasten proračun, lastna pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov, določbe o komitologiji/upravljanju, merila za ocenjevanje in upravičenost, strukturo konzorcijev itd.;
Øz okrepitvijo podpore za uvajanje tehnologij s potencialom za dvojno rabo na trg EU prek namenskega mehanizma ali strukture (kot v izvajalskih agencijah ali namenskih skupnih podjetjih) oziroma prek javnih naročil končnih uporabnikov v EU, ki so povezana s potrebami EU po javnem naročanju (npr. IRIS2) ali instrumenti za podporo javnemu naročanju (npr. za carinsko opremo ali opremo za varovanje meja). Nekatere podmožnosti bi bilo mogoče predvideti glede na to, ali je lastnik/končni uporabnik (prvi na trgu) organ EU, nacionalni vladni organ ali komercialni organ. Dodano vrednost EU bi bilo treba upoštevati pri ukrepih, pri katerih se končni uporabnik nahaja na nacionalni ravni (npr. olajševanje skupnega javnega naročanja).
Øz načrtovanjem vodilnih projektov „vgrajene dvojne rabe“ 32 , ki podpirajo razvoj kritičnih tehnologij, temeljijo na sinergijah z drugimi politikami in instrumenti EU ter se po možnosti izvajajo v sodelovanju s programom EIB za dvojno rabo. Taki projekti bi temeljili na rezultatih pripravljalnega dela znotraj Komisije ali skupaj z državami članicami, EU pa bi postala vodilna stranka storitev javnega interesa na obrambnem in civilnem področju. Primeri lahko vključujejo tehnologije za prihodnje generacije vesoljskih sistemov EU (v podporo obrambnim, varnostnim in okoljskim politikam), avtonomnih vozil EU (v podporo obrambni politiki in politiki nadzora meja ter pomorski politiki in politiki kritične infrastrukture) ali druge projekte skupnega evropskega interesa. Glede na to, da se lahko potrebe končnih uporabnikov precej razlikujejo glede na operativne zahteve, je izjemno pomembno, da so od samega začetka vključeni ustrezni deležniki.
Ta možnost bi sama po sebi znatno povečala prepoznavnost raziskav in razvoja z dvojno rabo, vendar bi lahko povečala zapletenost že tako obremenjenega podpornega okolja za raziskave in razvoj. V primerjavi z možnostjo 2 bi bila porazdelitev proračuna med raziskovalne in razvojne dejavnosti z dvojno rabo ter izključno civilne raziskovalne in razvojne dejavnosti preglednejša, saj bi jo bilo mogoče določiti v temeljnem aktu o vzpostavitvi programa, ki bo nasledil program Obzorje Evropa. Vendar bi to povzročilo okornost pri razdelitvi sredstev po programskem obdobju. Poleg tega bi obstajalo tveganje podvajanja, ki bi vplivalo na načrtovanje in pripravo prednostnih nalog v zvezi z raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi z dvojno rabo ter izključno civilnimi raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, pa tudi tistimi, ki so osredotočene izključno na uporabo v obrambne namene v okviru programa, ki bo nasledil Evropski obrambni sklad. Verjetno bi bilo tudi zelo malo primerov, pri katerih bi se vgrajena dvojna raba lahko uporabljala, brez da bi to vplivalo na uvajanje končnega proizvoda na trg v civilnem ali obrambnem sektorju, za katera veljajo precej različne zahteve (glej oddelek 2). Na splošno naj bi ta možnost povzročila dodatno zapletenost tako za prosilce, ki bi morali zaprositi za drug mehanizem/program z različnimi zahtevami, kot za Komisijo, ki bi morala raziskovalne in razvojne dejavnosti usklajevati z drugimi razpisi, ki imajo različno komitologijo in določbe o upravljanju.
Možnosti 3 ni mogoče izvajati hkrati z možnostjo 2.
5.Sklepne ugotovitve
Krepitev podpore za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo na ravni EU ponuja priložnosti in izzive. Optimizacija civilno-obrambnih sinergij bi lahko koristila evropski industriji in pospešila uvajanje raziskovalnih in inovacijskih rezultatov v gospodarstvo. Vendar je težko predvideti potencial raziskav in razvoja s potencialom za dvojno rabo, tudi če so osredotočene izključno na uporabo v civilne ali obrambne namene. EU bi si morala prizadevati za spodbujanje medsebojnega bogatenja med civilnim in obrambnim sektorjem, pri tem pa upoštevati njune posebne značilnosti.
V okviru „spodbujanja“ evropske strategije za gospodarsko varnost si EU prizadeva ohranjati konkurenčno prednost na področju kritičnih in nastajajočih tehnologij, pomembnih za zeleni in digitalni prehod, med drugim z boljšo uporabo in izkoriščanjem rezultatov raziskovalnih in razvojnih projektov, ki jih financira EU, bodisi na civilnem bodisi na obrambnem področju, hkrati pa okrepiti razsežnosti „zaščite“ in „partnerstva“.
Komisija z belo knjigo začenja široko posvetovanje z javnimi organi, civilno družbo, industrijo in akademsko sfero o možnostih za strateško podporo za tehnologije s potencialom za dvojno rabo. Upošteva sedanji zakonodajni okvir, za katerega je značilna osredotočenost izključno na uporabo v civilne ali obrambne namene ter pomanjkanje skupno dogovorjenih opredelitev, ter predstavlja možnosti v okviru obstoječih in prihodnjih programov financiranja EU ter ključne parametre, ki jih je treba dodatno analizirati. To posvetovanje bo omogočilo celovit dialog z vsemi zadevnimi stranmi, ki bo podlaga za nadaljnje korake Komisije.
|
Komisija poziva k predložitvi pripomb v zvezi z možnostmi iz tega dokumenta prek odprtega javnega posvetovanja, ki je dostopno na https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say_sl. Posvetovanje je odprto za mnenja do 30. aprila 2024. Komisija prispevke, prejete v okviru javnega posvetovanja, ponavadi objavi. Vendar pa je mogoče zaprositi, da prispevki ali njihovi deli ostanejo zaupni. V tem primeru vas prosimo, da na naslovni strani svojega prispevka jasno navedete, da ne želite javne objave, Komisiji pa pošljite tudi nezaupno različico svojega prispevka za objavo. |
Ta opredelitev je skladna z opredelitvijo blaga z dvojno rabo iz Uredbe (EU) 2021/821 z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo: „blago z dvojno rabo“ pomeni blago, vključno s programsko opremo in tehnologijo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov, COM(2018) 435 final, 7.6.2018.
Sklep (EU) 2021/764 o vzpostavitvi Posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa.
Uredba (EU) 2021/819 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo (prenovitev).
Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013.
COM(2021)70 z dne 22. februarja 2021.
SWD(2022)362 z dne 10. novembra 2022.
COM(2022)61 z dne 15. februarja 2022.
JOIN(2022)24 z dne 18. maja 2022.
COM(2022)332 z dne 5. julija 2022.
https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/2023-report-state-digital-decade
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu Vesoljska strategija Evropske unije za varnost in obrambo, JOIN(2023) 9 final.
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu o „evropski strategiji za gospodarsko varnost“, JOIN(2023) 20 final.
Priporočilo Komisije C(2023) 6689 z dne 3. oktobra 2023 o tehnoloških področjih, kritičnih za gospodarsko varnost EU, v zvezi s katerimi se z državami članicami opravi nadaljnja ocena tveganja.
Glej tudi sklepe Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2023, v katerih se poziva „k okrepitvi vloge skupine Evropske investicijske banke v podporo evropski varnosti in obrambi na podlagi njene nedavne strateške pobude za evropsko varnost“.
Osrednji govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na letni konferenci Evropske obrambne agencije leta 2023: Krepitev evropske obrambe, 30. november 2023, https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/SPEECH_23_6207 .
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Akcijski načrt za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo, COM(2021) 70 final z dne 22. februarja 2021.
Na voljo na spletnem naslovu: Strateška pobuda za evropsko varnost (eib.org) .
Uredba (EU) 2021/821 z dne 20. maja 2021 vzpostavlja režim Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo.
Glej rezultate primerjalne analize naložb v javno naročanje inovativnih rešitev in okvirov politike po vsej Evropi, marec 2023 (https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/benchmarking-innovation-procurement-investments-and-policy-frameworks-across-europe).
Sklep Sveta (EU) 2021/764 z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter razveljavitvi Sklepa 2013/743/EU.
Člen 7(1) Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013.
Uredba (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092.
Uvodna izjava 35 Uredbe (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092.
Uvodna izjava 33 Uredbe (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092.
Predloge, ki se osredotočajo na uporabo v obrambne namene, je mogoče obravnavati v okviru Evropskega obrambnega sklada v skladu s pravili tega programa.
COM(2021) 70 z dne 22. februarja 2021.
COM(2022) 61 z dne 15. februarja 2022.
Če je cilj projekta v celoti ali v večji meri prispevati k zmanjševanju neenakosti in socialni koheziji EU, je zajet v členu 174 PEU, tudi če vključuje naložbe, ki koristijo varnostnim ali obrambnim dejavnostim.
Komisija mora zlasti zagotoviti, da so pri zagotavljanju financiranja tretjim osebam vse možnosti skladne z omejevalnimi ukrepi Evropske unije. Glede na navedeno mora Komisija vedno poiskati rešitve, ki niso v nasprotju z omejevalnimi ukrepi Evropske unije.
Ti projekti bi lahko temeljili tudi na kritičnih tehnologijah in bi se načrtovali skupaj z EIB, pri čemer bi se izvajala napoved Komisije iz sporočila o analizi vrzeli pri naložbah v obrambo: „Komisija bo oblikovala nadaljnje ukrepe (kot so usklajeni razpisi med obstoječimi instrumenti EU in posojili EU) za podporo kritičnim tehnologijam in industrijskim zmogljivostim z razvojem strateških projektov“.