Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava

(2023/C 89/05)

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP https://edps.europa.eu)

Evropska komisija je 7. decembra 2022 objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava. Cilj predloga je določiti pravila za povečanje konvergence nekaterih vidikov zakonodaje držav članic o postopkih v primeru insolventnosti nebančnih podjetij.

To mnenje ENVP je izdano kot odgovor na posvetovanje Evropske komisije dne 13. decembra 2022 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov (1). Osredotoča se na določbe, ki lahko vplivajo na temeljno pravico do varstva podatkov.

ENVP pozdravlja zaščitne ukrepe, ki so zagotovljeni za dostop imenovanih sodišč držav članic do informacij v nacionalnih centraliziranih registrih bančnih računov.

Vendar je podal naslednja priporočila:

Prvič, ENVP v zvezi z dostopom stečajnih upraviteljev do nacionalnih registrov premoženja priporoča, da se namen takega dostopa ne določi samo v preambuli, temveč tudi v normativnih določbah prihodnje direktive.

Drugič, ENVP priporoča, da se na ravni EU uvedejo potrebni zaščitni ukrepi za nov dostop stečajnih upraviteljev, vzpostavljen s predlogom, do osebnih podatkov iz registrov dejanskega lastništva in nacionalnih registrov premoženja.

Poleg tega ENVP v zvezi s povezovanjem dražbenih platform predlaga, naj se pojasni, da je pravna podlaga takšnega povezovanja prihodnja direktiva, in ne izvedbeni akti Komisije.

ENVP poleg tega priporoča, da se zagotovi, da bodo izvedbeni akti Komisije, ki jih je treba sprejeti za vzpostavitev tega povezovanja, vzpostavljeni, ko se bodo začeli uporabljati prihodnja direktiva in zakoni držav članic, s katerimi se ta direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.

Nazadnje, ENVP v zvezi z elektronsko komunikacijo predlaga, naj se po potrebi pojasni, ali bi se prihodnja uredba o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah opirala na elektronsko komunikacijo, predvideno v predlogu.

1.   UVOD

1.

Evropska komisija je 7. decembra 2022 objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava (v nadaljnjem besedilu: predlog) (2).

2.

Cilj predloga je določiti pravila za povečanje konvergence nekaterih vidikov zakonodaje držav članic o postopkih v primeru insolventnosti nebančnih podjetij (3). Iz poročila o oceni učinka je razvidno, da so posvetovanja z deležniki opozorila na težave, povezane z izsleditvijo premoženja (4), zlasti kadar je premoženje v drugi državi članici, kot je tista, v kateri je bil postopek uveden. Učinkovitost izsleditve premoženja je ključnega pomena za povečanje vrednosti stečajne mase, saj imajo dolžniki težnjo za umik premoženja iz stečajne mase. Sredstva, ki so na voljo stečajnim upraviteljem za izsleditev in zamrznitev premoženja iz stečajne mase v drugi državi članici, so nezadostna ali neustrezna, kar pogosto pripelje do izginitve tega premoženja, preden se ukrepa. Bistvene informacije za namene izsleditve premoženja so vključene v nacionalne registre, vendar ti registri niso dostopni in/ali pa jih stečajni upravitelji ne razumejo (zaradi jezikovnih ovir). Poleg tega ima vsaka država članica svoja pravila in stečajnim upraviteljem zaupa različna pooblastila v zvezi z izsleditvijo premoženja. Pomanjkljive ali zahtevnejše možnosti za izsleditev premoženja zmanjšujejo zmogljivosti sodišč, stečajnih upraviteljev ali drugih strank z upravičenimi interesi, da ugotovijo in locirajo premoženje, proučijo prihodke, ustvarjene s pogosto goljufivimi dejavnostmi, in jim sledijo (5).

3.

Naslov III predloga o izsleditvi premoženja, ki je del stečajne mase, določa: — dostop posebej imenovanih pristojnih nacionalnih sodišč (6) do nacionalnega centraliziranega registra bančnih računov (7), vzpostavljenega v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (8) o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (v nadaljnjem besedilu: direktiva o preprečevanju pranja denarja), in zlasti do informacij o bančnih računih iz člena 32a(3) navedene direktive (9). Dostop bi se odobril na zahtevo stečajnega upravitelja, (10) imenovanega v tekočih postopkih v primeru insolventnosti, kadar je to potrebno za namene identifikacije in izsleditve premoženja, ki je del stečajne mase dolžnika v navedenem postopku, vključno s tistim, ki je predmet zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj. Prihodnja direktiva bi državam članicam naložila obveznost zagotovitve, da imajo tovrstna sodišča pooblastilo za dostop do informacij, ki so na voljo v drugi državi članici prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, ki bi bila vzpostavljena z novo direktivo o preprečevanju pranja denarja, ko bo sprejeta (11) (členi 13 do 16). — posreden dostop stečajnih upraviteljev do teh informacij, tako da imenovana sodišča v državi članici zaprosijo za dostop in izvedbo iskanja (uvodna izjava 16), — neposreden dostop stečajnih upraviteljev do informacij o dejanskem lastništvu (člen 17); — neposreden dostop stečajnih upraviteljev do nacionalnih registrov premoženja (člen 18).

4.

Poleg tega bi morale države članice v skladu s predlogom (člen 40) zagotoviti, da se lahko v poenostavljenih postopkih prenehanja za insolventna mikropodjetja vsa komunikacija med pristojnim organom in po potrebi stečajnim upraviteljem na eni strani ter strankami v takih postopkih na drugi strani izvaja z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 28 Direktive (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in odpustom dolgov ter spremembi Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (13).

5.

Nazadnje bi predlog določal, da države članice vzpostavijo in vzdržujejo eno ali več elektronskih dražbenih platform za prodajo premoženja, ki je del stečajne mase, v poenostavljenem postopku prenehanja (člen 50) in da Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi njihovo povezovanje (člen 51).

6.

Ta pobuda, ki je bila napovedana septembra 2020, je del prednostne naloge Komisije za napredek unije kapitalskih trgov (14), ključnega projekta za nadaljnje finančno in gospodarsko povezovanje v Evropski uniji (15).

7.

To mnenje ENVP je podano kot odgovor na posvetovanje Evropske komisije dne 13. decembra 2022 v skladu s členom 42(1) uredbe EU o varstvu podatkov. ENVP pozdravlja sklic na to posvetovanje v uvodni izjavi 63 predloga. V zvezi s tem pozitivno ocenjuje tudi dejstvo, da je bilo z njim že opravljeno neuradno posvetovanje v skladu z uvodno izjavo 60 uredbe EU o varstvu podatkov.

5.   SKLEPNE UGOTOVITVE

22.

Glede na navedeno ENVP podaja naslednja priporočila: (1) v normativnem delu prihodnje direktive naj se pojasni, da je dostop stečajnih upraviteljev do nacionalnih registrov premoženja dovoljen le, kadar je to potrebno za namene identifikacije in izsleditve premoženja, ki je del stečajne mase dolžnika, v tekočem postopku v primeru insolventnosti; (2) na ravni EU naj se uvedejo potrebni zaščitni ukrepi za nov dostop stečajnih upraviteljev, vzpostavljen s predlogom, do osebnih podatkov v registrih dejanskega lastništva in nacionalnih registrih premoženja; (3) pojasni naj se, da bo prihodnja direktiva vzpostavila povezovanje nacionalnih elektronskih dražbenih sistemov; (4) zagotovi naj se, da bodo izvedbeni akti, ki jih bo Komisija sprejela za vzpostavitev povezovanja elektronskih dražbenih sistemov, vzpostavljeni v času, ko se bo uporabljala nacionalna zakonodaja, ki to direktivo prenaša, tako da bodo vzpostavljeni tudi zaščitni ukrepi za varstvo podatkov, ki bodo določeni s temi izvedbenimi akti; (5) odvisno od primera naj se pojasni, ali se bo prihodnja uredba o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopu do pravnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah opirala na elektronsko komunikacijo, predvideno v predlogu.

---

(1)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter o prostem pretoku teh oseb podatkov ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Odločbe št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(2)  COM(2022) 702 final.

(3)  Glej poročilo o oceni učinka (SWD(2022) 395 final), str. 7.

(4)  Glej stran 172: „izsleditev premoženja“ je orodje za sledenje denarju, ki sodiščem, stečajnim upraviteljem ali strankam, ki so izkazale upravičen interes, omogoča, da ugotovijo in locirajo premoženje, proučijo prihodke, ustvarjene s pogosto goljufivimi dejavnostmi, in jim sledijo. „Izsleditev premoženja“ je pravni postopek za prepoznavanje in lociranje nezakonito pridobljenega premoženja ali prihodkov (vrednosti) iz stečajne mase. Vključuje obdržanje (zamrznitev) identificiranega premoženja in repatriacijo (če je premoženje najdeno v drugi državi)“. [„UNCITRAL“, Civil asset tracing and recovery in insolvency proceedings. Obvestilo sekretariata z dne 4. oktobra 2021 (A/CN.9/WG.V/WP.175), točka 29. Glej prejšnje poročilo „Report of the Colloquium on Civil Asset Tracing and Recovery“ (Dunaj, 6. december 2019) (A/CN/9/1008). Dokumenti so na voljo na naslovu: www.uncitral.org’].

(5)  Glej poročilo o oceni učinka, str. 26–28 in 172.

(6)  V skladu s členom 2(b) sodišče pomeni pravosodni organ države članice.

(7)  V skladu s členom 2(d) predloga „centralizirani registri bančnih računov“ pomenijo centralizirane avtomatizirane mehanizme, kot so osrednji registri ali osrednji elektronski sistemi za pridobivanje podatkov, uvedeni v skladu s členom 32a(1) Direktive (EU) 2015/849.

(8)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(9)  V skladu s členom 32a(3) direktive o preprečevanju pranja denarja [so] „naslednje informacije dostopne in jih je možno poiskati prek centraliziranih mehanizmov iz odstavka 1:

—	za stranko-imetnika računa in katero koli osebo, ki deluje v imenu stranke: ime in bodisi drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe, s katerimi se prenese točka (a) člena 13(1), bodisi edinstvena identifikacijska številka;

—	za dejanskega lastnika stranke-imetnika računa : ime in bodisi drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe, s katerimi se prenese točka (b) člena 13(1), bodisi edinstvena identifikacijska številka;

—	za bančni ali plačilni račun: številka IBAN ter datum odprtja in zaprtja računa;

—	za sef: ime najemnika in bodisi drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo bodisi nacionalne določbe, s katerimi se prenese člen 13(1), bodisi edinstvena identifikacijska številka, ter trajanje najema“.

(10)  Člen 2(a) predloga opredeljuje stečajnega upravitelja kot „upravitelja, ki ga sodni ali upravni organ imenuje v postopkih glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov iz člena 26 Direktive (EU) 2019/1023“.

(11)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (COM(2021) 423 final).

(12)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o nekaterih vidikih prava družb (kodifikacija) (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(13)  Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, o odpustu dolgov in izključitvah ter o ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in odpustom dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (UL L 172, 26.6.2019, str. 18).

Člen 28 Uporaba elektronskih sredstev komunikacije: „Države članice zagotovijo, da lahko v postopkih glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov stranke v postopku, upravitelj in sodni ali upravni organ z uporabo elektronskih sredstev komunikacije opravijo, tudi v čezmejnih primerih, vsaj naslednja dejanja:

(a)	prijavo terjatev;

(b)	predložitev načrtov prestrukturiranja ali načrtov za odplačilo dolgov;

(c)	uradna obvestila upnikom;

(d)	vložitev izpodbijanj in pritožb“.

(14)  COM(2020) 590 final.

(15)  Obrazložitveni memorandum k predlogu, str. 6.