Resolucija Evropskega odbora regij – Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah

(2023/C 188/01)

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ob upoštevanju: Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah,

Splošne ugotovitve

1.

pozdravlja Sporočilo Evropske komisije o izkoriščanju potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah ter podpira splošne cilje predloga, zlasti glede preprečevanja razlik in geografskega razkoraka med regijami in mesti na podlagi obsega in spretnosti njihovega delovno sposobnega prebivalstva;

2.

izpostavlja resen izziv regij, ki jim grozi, da se bodo ujele v past nerazvoja talentov, kar trenutno velja za 82 regij v 16 državah članicah (skoraj 30 % prebivalstva EU), ki so močno prizadete zaradi upada delovno sposobnega prebivalstva, nizkega deleža prebivalstva z univerzitetno in visoko izobrazbo ter odseljevanja prebivalstva v starosti od 15 do 39 let;

3.

izraža zadovoljstvo nad mehanizmom za spodbujanje talentov in poudarja, da pričakuje hitro in učinkovito izvajanje osmih predlogov v okviru mehanizma na evropski, lokalni in regionalni ravni;

4.

priznava, da morajo mesta in regije hitro izkoristiti potencial teh strategij, da bodo ustvarili ekosisteme za privabljanje talentov, ki so prilagojeni potrebam, interoperabilni in lokalno zasnovani. To je zlasti pomembno za regije, ki so v pasti nerazvoja talentov in še posebej čutijo posledice nizke rodnosti, upad delovno sposobnega prebivalstva, majhen delež prebivalstva z univerzitetno in visoko izobrazbo ter beg možganov;

5.

poudarja, da so bile demografske spremembe, njihove večplastne posledice in teritorialni učinek zajeti v številnih priporočilih Konference o prihodnosti Evrope, na podlagi katerih morajo evropske institucije nadalje ukrepati (zlasti predlog št. 47.7). Državljani so pozvali k posebnim ukrepom, da bi se preprečil beg možganov iz nekaterih regij in držav v EU ter beg evropskih talentov in delovne sile v tretje države (predlog št. 47.7) ter zagotovila trajnostni razvoj in demografska odpornost regij, ki zaostajajo (predlog št. 15.9);

6.

meni, da so regije, na katere še posebej vplivata zeleni in digitalni prehod, na primer premogovne, ogljično intenzivne in avtomobilske regije, glavne kandidatke za mehanizem za spodbujanje talentov, saj bodo imele veliko delavcev, ki bodo potrebovali izpopolnjevanje in preusposabljanje;

7.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj izkoristijo evropsko leto spretnosti pri izvajanju svoje strategije za privabljanje in zadrževanje talentov na svojih ozemljih. To evropsko leto je posvečeno spodbujanju politik ter socialnih naložb na področju znanj in spretnosti, katerih namen je odpraviti pomanjkanje delovne sile ter poskrbeti za bolje usposobljeno in prilagodljivo delovno silo za prihodnost. V upoštevanje vidika mladih in zapuščino evropskega leta mladih morajo biti tesno vključene tudi mladinske organizacije, vključno s podmladki političnih strank na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni;

8.

v zvezi s tem poudarja pomen razvoja z dokazi podprtega oblikovanja politik, kar zajema tudi dejavnosti strateškega predvidevanja na ustrezni regionalni in lokalni ravni, ter pomen uporabe uveljavljene metodologije predvidevanja, da bo mogoče oblikovati lokalne scenarije in se pripraviti na razne različice prihodnosti v skladu z medsebojnim vplivom različnih dolgoročnih trendov in dejavnikov;

9.

opozarja na pomen namenskih naložb v pobude za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter spodbuja lokalne in regionalne oblasti k izmenjavi primerov dobre prakse na področju družini prijaznih politik;

Izkoriščanje razvoja talentov s podporo lokalno usmerjenih politik

10.

poudarja, da je treba izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo sheme mentorstva, in spodbujati partnerstva med območji (bodisi mesti, podeželskimi območji ali celimi regijami), pri tem pa upoštevati načela sodelovanja pri upravljanju na več ravneh, da se podpre ključna vloga majhnih mest in vasi pri celostnem teritorialnem razvoju;

11.

priporoča, da Evropska komisija okrepi prizadevanje za zmanjšanje regionalnih razlik, tako da lokalne politike podpre z okrepljeno kohezijsko politiko, da bo obravnavala izziv izkoriščanja potenciala nadarjenih posameznikov v vseh regijah EU ter tako vsem regijam Evropske unije zagotovila dobre možnosti za izkoriščanje prednosti enotnega trga, kar bo pozitivno vplivalo na konkurenčnost EU;

12.

se zavzema za to, da bi ocene teritorialnega učinka in preverjanje učinkov ukrepov na podeželje postali učinkovita orodja za izvajanje načela neškodovanja koheziji, ki ga je Evropska komisija uvedla v osmem kohezijskem poročilu (1) in v skladu s katerim „noben ukrep ne sme ovirati procesa konvergence ali prispevati k regionalnim razlikam“;

13.

predlaga bolj poglobljeno analizo regij, ki so v pasti nerazvoja talentov ali bi lahko padle vanjo, da se odkrijejo raznolikosti, izzivi in priložnosti znotraj regij. Odziv politik bi moral zajemati celovit sklop ukrepov, ki bi se oblikovali in izvajali s prilagojenimi pristopi, ki bi jih usmerjala kohezijska politika in dopolnjevale sektorske strategije;

14.

ponovno poudarja, da bi bilo treba v okviru evropskega semestra z večjo osredotočenostjo na partnerstvu in upravljanju na več ravneh dejavno spodbujati potrebne reforme, zlasti na trgu dela ter v izobraževanju in usposabljanju, da se spodbudi razvoj talentov;

15.

opozarja, da trenutno na trg dela EU kvalitativno in kvantitativno vplivata digitalni in zeleni prehod, ki zahtevata temeljit premik na področju znanja in spretnosti. Izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev kot priprava na nova delovna mesta ali nove naloge v njihovem poklicu ter novi načini dela in sposobnost podjetij, da se prilagodijo novim razmeram in družbenim zahtevam, so strateški cilji, ki jih morajo obravnavati in podpreti javni organi na vseh ravneh upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti;

16.

poudarja, da mora še naprej delovati Sklad za pravični prehod in da je treba oblikovati prihodnji Sklad za pravični prehod (SPP 2.0), in sicer kot instrument trajnostnega prehoda na podlagi lokalnega in regionalnega vidika ter izkušenj, pridobljenih s pripravo in izvajanjem območnih načrtov za pravični prehod. Potrebne bodo podrobne analize za določitev najbolj prizadetih regij in sektorjev ter z njimi povezanih dobavnih verig in delovne sile;

17.

meni, da je nujno uvesti vrsto politik o podeželju, da bi se spopadli z upadanjem števila prebivalcev, kar povzroča izgubo talentov, zlasti na območjih, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, in območjih z velikimi in trajnimi naravnimi ali demografskimi ovirami, kot so najbolj oddaljene regije, otoki ter najtežje dostopna in izolirana območja, kjer je dostop do virov pogosto slabši. Ponovno opozarja, da je prihodnost teh območij odvisna od tega, ali bodo lahko zadržala in privabila mlade nadarjene posameznike, ki svojo prihodnost vidijo na podeželju, ter od polnega vključevanja mladih v iskanje rešitev za lokalne izzive;

18.

poziva k dostopnosti izobraževanja in usposabljanja za ljudi vseh starosti in socialnih skupin, tako izobraževanja ob fizični prisotnosti kot na daljavo, k izmenjavi znanja o inovativnih pristopih v zvezi s procesi pridobivanja znanj in spretnosti ter k razvoju skupnostnih centrov z več storitvami, od knjižnic do socialnega dela. Strinja se tudi, da je treba razširiti ponudbo dela in usposabljanja ter spodbujati ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

19.

meni, da je treba za rešitev problema generacijske prenove okrepiti javne politike za pospeševanje posodabljanja kmetijskih gospodarstev in njihovo prilagajanje podnebnim spremembam ter spodbujati mlade k zaposlitvi v kmetijskem sektorju. V ta namen je treba ponovno preučiti in podpreti dostop do programov za vključitev v družbo in na trg dela, pa tudi do možnosti izobraževanja, izpopolnjevanja in preusposabljanja na lokalni ravni ter do kulturnih dejavnosti;

20.

poudarja, da pametne vasi ustvarjajo nove priložnosti za raznoliko podeželsko gospodarstvo in dostop do trga dela, ter poziva k obsežni podpori podeželskim območjem za izvajanje programa politike do leta 2030, zlasti za krepitev digitalnih spretnosti in izobraževanja, varno in trajnostno digitalno infrastrukturo, digitalno preobrazbo podjetij in digitalizacijo javnih storitev. Pozdravlja vključitev podeželja v Evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje;

21.

priznava pomembno vlogo žensk na območjih, ki jim grozi odseljevanje, zato spodbuja in podpira ukrepe za ustvarjanje enakih možnosti za ženske, kar zadeva inovativna, trajnostna in ustvarjalna delovna mesta in storitve;

22.

opozarja, da morajo države članice odločno podpreti politike, ki spodbujajo udeležbo žensk in deklet v izobraževanju na področjih STEAM (informacijska in komunikacijska tehnologija, naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika), ter zagotoviti spodbude za ustvarjanje delovnih mest v sektorjih, kjer je mogoče uporabiti njihovo znanje;

23.

poudarja, da je spodbujanje digitalnega prehoda regij, ki so v pasti nerazvoja talentov, ključno ter je tudi v interesu močne ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Predlaga, da se digitalna kohezija spodbuja kot cilj Evropske unije, tako da bo mogoče vzpostaviti ustrezno digitalno infrastrukturo, s katero bodo delo na daljavo, e-storitve in digitalno izobraževanje dostopni vsem. Posebno pozornost je treba posvetiti dostopu prikrajšanih in ranljivih skupin do digitalnih orodij;

24.

ugotavlja, da se državljani in podjetja v evropskih obmejnih regijah soočajo s številnimi pravnimi in upravnimi ovirami, ki otežujejo gospodarsko rast in čezmejno sodelovanje, ter poudarja potrebo po schengenskem območju brez meja za vse države članice, da se olajša mobilnost študentov, delavcev in podjetij, zlasti v obmejnih regijah;

25.

opozarja na vlogo socialnih inovacij pri razvoju novih zamisli, storitev in modelov za boljše reševanje družbenih izzivov, še posebej na področju zaposlovanja, izobraževanja, znanj in spretnosti ter socialne vključenosti, in poudarja njihovo dodano vrednost za razvoj skupnosti in izboljšanje socialnih storitev na lokalni ravni. V zvezi s tem opozarja na potencial socialne ekonomije tako v poklicnem usposabljanju, na univerzah in na vseh ravneh izobraževanja kot pri aktivnih politikah zaposlovanja, razvoju znanj in spretnosti ter kompetenc;

26.

spodbuja uporabo sredstev sklopa za socialne inovacije v ESS+, da se okrepi inovacijska zmogljivost ter olajšata prenos in nadgradnja inovativnih rešitev;

Učinkovitejše izobraževanje in odzivanje na potrebe trga dela

27.

ugotavlja, da je kljub zelo različnim razmeram v regijah EU eden glavnih izzivov pri oblikovanju in izvajanju novih standardov in praks na področju izobraževanja in usposabljanja ta, v kakšnem obsegu se uspešno odzivajo na potrebe trga dela. Vrzeli in neskladja v znanju in spretnostih še povečajo teritorialne razlike, kar je treba obravnavati z dobrimi in ustrezno financiranimi lokalnimi politikami;

28.

ugotavlja, da je zaradi hitrih sprememb na trgu dela vse več ljudi izpostavljenih tveganju, da izgubijo zaposlitev, ker so njihova znanja in spretnosti zastarela ali jih sploh nimajo. Osvežena znanja in spretnosti ter dostop do vseživljenjskega učenja so pomembnejši kot kdaj koli prej, zlasti glede na vse večji vpliv umetne inteligence na evropski trg dela zaradi obsežne avtomatizacije delovnih mest. Za ljudi iz različnih izobraževalnih in poklicnih okolij je torej treba uporabiti celosten in v prihodnost usmerjen pristop k razvoju talentov;

29.

meni, da je ključno, da lokalne in regionalne oblasti razumejo pomen, ki ga imajo univerze ter izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja za spodbujanje dinamičnih inovacijskih ekosistemov s strategijami pametne specializacije ter tehnološkimi in socialnimi inovacijami. Lokalne univerze in politehnike lahko učinkovito izkoriščajo potencial nadarjenih posameznikov, razvijajo grozde znanja in privabljajo podjetja na svoja območja tako, da z njimi sodelujejo pri programih za usposabljanje delavcev, da bi ti pridobili nova znanja in spretnosti na svojem področju. Prav tako morajo tudi javni organi oblikovati partnerstva z univerzami in se zavedati, da je treba univerze podpirati, med drugim z naložbami v lokalno infrastrukturo, vključno z digitalno;

30.

poudarja, da je treba ustvariti tudi pogoje za vključitev malih, srednjih in mikro podjetij v inovacijske ekosisteme, da se optimizirajo njihovi omejeni proračunski in človeški viri. V ta namen podpira stališče Komisije, da lahko ta podjetja izkoristijo podporo digitalnih inovacijskih vozlišč za inovacije in digitalizacijo;

Ciljno spodbujanje privabljanja, zadrževanja in mobilnosti talentov

31.

ugotavlja, da je treba v EU beg možganov in povezane pojave razumeti in ocenjevati v okviru upravljanja na več ravneh. V zvezi s tem opozarja na tveganje, ki ga ima beg možganov za dolgoročno vzdržnost evropskega projekta, zlati kjer se povečujejo razlike med izvornimi in ciljnimi regijami; predlaga, naj lokalne in regionalne oblasti oblikujejo lokalna zavezništva, ki vključujejo vse deležnike (javne organe, podjetja, univerze, nevladne organizacije itd.), in tako pomagajo pri oblikovanju in izvajanju lokalnih politik, ki lahko pripomorejo k blažitvi bega možganov, ter naj povabijo socialne partnerje k prevzemu aktivne vloge pri razvoju talentov;

32.

glede na vse večje priložnosti, ki jih nudi delo na daljavo, spodbuja lokalne in regionalne oblasti, da izvajajo ciljno usmerjene informacijske kampanje za spodbujanje življenja zunaj gosto poseljenih mest, ki so osredotočene na različne privlačne značilnosti regij;

33.

opozarja, da bodo lahko zaradi demografskih trendov številne evropske regije vrzeli na svojih trgih dela premostile le z zakonitimi migracijami. Poudarja, da delovne sile vse bolj primanjkuje zlasti v inovativnih podjetjih. V zvezi s tem poziva k okrepljenemu dialogu med regionalnimi organi, podjetji, univerzami in nevladnimi organizacijami, zlasti v obmejnih regijah. Zavzema se za pregledne in pravične sisteme priseljevanja, s katerimi je mogoče reševati pomanjkanje delovne sile na nacionalni in evropski ravni;

34.

poudarja, da izguba mladih v regijah, za katere sta značilna odseljevanje in zmanjšanje stopnje rodnosti, izredno neugodno vpliva na sposobnost manjših občin za ohranjanje osnovnih javnih storitev in spodbujanje gospodarstva, kar so bistveni dejavniki pri zadrževanju in privabljanju talentov na ta območja;

35.

poziva k izvajanju strateškega pristopa k vključevanju državljanov tretjih držav v EU kot potencialnega gonila lokalne rasti. Pozdravlja ukrepe iz svežnja o znanjih, spretnostih in talentih, vključno z novim spletnim iskalnikom zaposlitve, t. i. naborom talentov EU, ki je pilotna pobuda, posebej namenjena beguncem iz Ukrajine. Pozdravlja tudi načrt, da se ta iskalnik razširi na usposobljene delavce iz tretjih držav, ki bi radi migrirali v EU. Tako bi se utrla pot bolj trajnostnemu in vključujočemu pristopu k mobilnosti delovne sile in rešitvam, ki vključujejo tretje države;

36.

opozarja na priporočila, ki so jih državljani izrazili v okviru Konference o prihodnosti Evrope, med drugim na priporočilo, naj EU spodbuja države članice, da poenostavijo postopek sprejema in vključevanja zakonitih migrantov ter njihov dostop do trga dela EU, izboljšajo interoperabilnost med različnimi pristojnimi upravami, bolje komunicirajo, poenostavijo priznavanja kvalifikacij in izboljšajo učinkovitosti orodij, kot je spletno orodje za usklajevanje ponudbe znanj in spretnosti ter povpraševanja po njih;

37.

poziva, naj se državljanom tretjih držav omogoči prenosljivost statusa rezidenta EU za daljši čas, da se jim zagotovi dejanska mobilnost znotraj EU, s čimer se lahko izboljšajo njihove možnosti, da postanejo dragocen del evropske družbe, ter omogoči, da se izognejo prekarnemu delu in namesto tega zapolnijo prosta delovna mesta, kar bo pripomoglo k blažitvi regionalnih neravnovesij;

38.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, švedskemu in španskemu predsedstvu Sveta EU ter predsedniku Evropskega sveta.

---

(1)  COM(2022) 34 final.