Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Ukrajina: leto dni po ruski invaziji – vidik evropske civilne družbe

(2023/C 146/01)

Poročevalci:

Stefano MALLIA Oliver RÖPKE Séamus BOLAND

Pravna podlaga	člen 52(4) Poslovnika
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2023
Plenarno zasedanje št.	576
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	160/1/4

EVROPSKI EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR (EESO),

Pristop Ukrajine k EU

1.

opozarja, da Ukrajinci še naprej žrtvujejo življenja za obrambo demokracije in da je treba odločenost Ukrajine, da postane članica Evropske unije, konkretno in smiselno priznati;

2.

poudarja, da je širitev vzajemno koristen proces, saj prispeva k stabilnosti EU, krepi njen geopolitični položaj, prizadevanja za mir, njene vrednote in blaginjo njenih narodov (1) ter prinaša koristi za vse z razširitvijo enotnega trga, hkrati pa bo proces širitve podpora Ukrajini pri krepitvi demokracije, pravne države in človekovih pravic;

3.

je prepričan, da mora biti EU enotna glede procesa pristopa Ukrajine, in predlaga, da ravna tako, kot v primeru drugih vzhodnoevropskih držav, ki so se EU pridružile med letoma 2004 in 2013. Morali bi vzpostaviti delovne skupine za evropsko integracijo pod okriljem resornih ministrstev ter uradnike usposobiti za usklajevanje s standardi, normami, postopki in pravnim redom EU na splošno;

4.

meni, da je treba proces pristopa k EU sicer spoštovati, vendar je jasno, da mora pristopni proces z Ukrajino (tako kot z vsemi državami kandidatkami z Zahodnega Balkana in iz vzhodnega partnerstva) potekati kar najbolj praktično in z izvajanjem ustreznih reform na področju demokracije, pravne države, človekovih pravic, temeljnih svoboščin, tržnega gospodarstva in izvajanja pravnega reda EU;

Posebno mednarodno sodišče, pristojno za kaznivo dejanje agresije v Ukrajini, in sankcije proti Ruski federaciji

5.

v celoti podpira resolucijo Evropskega parlamenta, ki poziva k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije v Ukrajini (2). Takšno sodišče bi bilo treba ustanoviti v tesnem sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem in OZN. Odbor prav tako poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri mednarodni pomoči pri preiskovanju vojnih zločinov, hudodelstev zoper človečnost in genocida;

6.

podpira resolucijo Evropskega parlamenta o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem (3), in pozdravlja zlasti točko, v kateri ta „poziva EU in države članice, naj oblikujejo pravni okvir EU za uvrstitev držav med podpornike terorizma in med države, ki uporabljajo teroristična sredstva“. Izvajanje takšnega pravnega okvira EU bi moralo privesti do pomembnih omejevalnih gospodarskih, političnih, socialnih in kulturnih ukrepov proti tem državam;

7.

izraža podporo predlogu za vključitev skupine Wagner na seznam EU za področje terorizma;

Preprečevanje „zmanjševanja zanimanja za Ukrajino“

8.

poudarja, da bi imel poraz Ukrajine v vojni proti Rusiji katastrofalne posledice za demokracijo po vsem svetu. EU mora storiti vse, kar je v njeni moči, da prepreči zmanjševanje zanimanja za Ukrajino. Ker je tudi EU nastala kot mirovni projekt, ima moralno dolžnost, da Ukrajino z vsemi potrebnimi sredstvi podpira tako dolgo, kot je treba, tudi s humanitarno pomočjo in infrastrukturo;

Obnova in okrevanje Ukrajine

9.

opozarja, da mora EU že zdaj pripraviti načrte in orodja za obnovo Ukrajine. Multilateralna platforma za usklajevanje med donatorji je močan znak, da mednarodna skupnost Ukrajino podpira in jo bo še naprej podpirala, vendar ne sme biti osredotočena samo na kratkoročno pomoč, temveč mora enako pozornost nameniti tudi dolgoročni obnovi Ukrajine;

10.

poudarja, da bi morali načrti za obnovo in okrevanje ukrajinske družbe in ozemlja vključevati poštene delovne pogoje, izvrševanje delovnega prava, spodbujanje dostojnega dela in pravice do varnega in zdravega delovnega okolja ter priložnosti za usposabljanje za vse;

11.

poudarja, da bo obnova Ukrajine orjaška naloga in da je treba že zdaj sprejeti vse potrebne določbe, da se bodo lahko Ukrajinci po koncu vojne čim prej vrnili v normalno življenje in oblikovali konkurenčno gospodarstvo, ki se bo usmerilo v zeleni, digitalni in pravični prehod ter ustvarjalo blaginjo za vse Ukrajince. Ti procesi bi morali vključevati tudi podporo za odpiranje delovnih mest, ki jih je Ukrajina izgubila zaradi ruske invazije;

12.

poziva k vključitvi socialnih partnerjev in organizacij organizirane civilne družbe v pripravo, izvajanje in spremljanje načrtov za obnovo in okrevanje, s čimer bi zagotovili preglednost in pravičnost ter uporabo virov tam, kjer so najbolj potrebni;

13.

opozarja, da je pomoč najrazličnejšim ukrajinskim podjetjem, da bi preživela vojno in ustvarila podlago za uspešno gospodarstvo med obnovo, v skupnem interesu EU in Ukrajine. Poleg vključitve v program Enotni trg je treba Ukrajini omogočiti tudi dostop do drugih ključnih programov EU. Potrebni so stalni in izboljšani ukrepi podpore podjetjem pri izmenjavi strokovnega znanja in logistike ter dostopu do neposrednega in posrednega financiranja;

14.

poziva k ponovni vzpostavitvi socialnega dialoga v Ukrajini v času vojnega stanja kljub morebitnim izzivom. Socialni dialog je osrednji del konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) in pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino ter bo eden glavnih instrumentov posvetovanj med vlado, delodajalci in delojemalci o vprašanjih, povezanih z gospodarsko in socialno obnovo države;

15.

pozdravlja pozitivne tristranske sporazume o reformah delovnega prava v Ukrajini in pričakovano izboljšanje zakonodajnih določb o kolektivnih pogodbah ter poudarja, da je treba v proces izvajanja mednarodnih delovnih standardov ter jamstev na socialnem in delovnem področju vključiti strokovnjake iz Ukrajine, MOD in EU;

Civilna družba in stiki med ljudmi

16.

pozdravlja solidarnost, ki so jo pokazale organizacije civilne družbe v EU in Ukrajini s prvo pomočjo in podporo tistim, ki bežijo pred vojno;

17.

poudarja pomen vzpostavitve mehanizma EU za krepitev vloge ukrajinske civilne družbe s financiranjem in lajšanjem njenega sodelovanja v mrežah civilne družbe EU. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti nudenju in usklajevanju finančne in upravne podpore platformi civilne družbe EU-Ukrajina v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino ter drugim ukrajinskim organizacijam civilne družbe, vključno s krovnimi mrežami s sedežem v Bruslju in organizacijami ukrajinske diaspore;

18.

poziva k povečanju proračuna za Ukrajino v okviru programa Erasmus+ v letu 2024, da bi lahko program izkoristilo dodatnih 1 000 upravičencev iz Ukrajine, s čimer bi gradili in krepili mostove med EU in ukrajinsko civilno družbo. S takšnimi priložnostmi za pripravništvo in izmenjavo v EESO in drugih institucijah EU bi med ukrajinskimi mladimi povečali ozaveščenost o socialnih in gospodarskih koristih vključevanja v EU.

---

(1)  Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji.

(2)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2023 o ustanovitvi sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije v Ukrajini (2022/3017(RSP)).

(3)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2022 o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem (2022/2896(RSP)).