SPOROČILO KOMISIJE

o evropski državljanski pobudi „Stop Finning – Stop the Trade“ (Ustavimo odstranjevanje plavuti – ustavimo trgovino z njimi)

(2023/C 275/01)

1. UVOD: DRŽAVLJANSKA POBUDA

Z evropsko državljansko pobudo v skladu s členom 11(4) Pogodbe o Evropski uniji lahko milijon ali več državljanov iz najmanj sedmih držav članic EU pozove Evropsko komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zvezi z zadevo, za katero menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt EU.

„Stop Finning – Stop the Trade“ (Ustavimo odstranjevanje plavuti – ustavimo trgovino z njimi) (1) je osma evropska državljanska pobuda za doseganje pragov, ki jih zahtevata Pogodba in Uredba (EU) 2019/788 o evropski državljanski pobudi (uredba o evropski državljanski pobudi) (2). Komisijo poziva, naj sprejme ukrepe za ustavitev trgovine z nepakiranimi plavutmi morskih psov v EU, vključno z uvozom, izvozom in tranzitom plavuti, kot opisano spodaj.

Čeprav je odstranjevanje plavuti na krovu plovil EU in v vodah EU prepovedano ter je treba morske pse iztovoriti tako, da se plavuti naravno držijo trupa, je EU ena od največjih izvoznic plavuti in eno od največjih tranzitnih vozlišč svetovne trgovine s plavutmi.

EU je pomembna akterka pri izkoriščanju morskih psov, in ker so inšpekcijski pregledi na morju redki, se plavuti še vedno nezakonito zadržujejo, pretovarjajo ali iztovarjajo v pristaniščih EU.

Naš cilj je ustaviti trgovino s plavutmi v EU, vključno z uvozom, izvozom in tranzitom plavuti, ki se ne držijo naravno trupa živali.

Ker odstranjevanje plavuti preprečuje učinkovitost ukrepov za ohranjanje morskih psov, zahtevamo razširitev UREDBE (EU) št. 605/2013 tudi na trgovino s plavutmi, zato Komisijo pozivamo k oblikovanju nove uredbe, s katero bi se koncept „plavuti, ki se naravno držijo trupa“, razširil na celotno trgovino z morskimi psi in ražami v EU.

Komisija je evropsko državljansko pobudo prijavila 17. decembra 2019 (3). Ker so se izjave o podpori za pobudo zbirale med pandemijo COVID-19, se je lahko izkoristilo podaljšanje predpisanega 12-mesečnega obdobja zbiranja za 12 mesecev (tj. podpise je bilo tako mogoče zbirati od 31. januarja 2020 do 31. januarja 2022) (4). Potem ko so organi držav članic preverili zbrane podpise, so organizatorji 11. januarja 2023 svojo pobudo predložili Komisiji.

Organizatorji so podrobno pojasnili cilje pobude na sestanku s pristojnim članom Komisije 6. februarja 2023 in na javni predstavitvi v Evropskem parlamentu 27. marca 2023.

Evropski parlament je o pobudi razpravljal na plenarnem zasedanju 11. maja 2023. Komisija je med razpravo potrdila, da se strinja s pomisleki državljanov in da je tako znotraj kot zunaj EU zelo dejavna na področju zaščite in trajnostnega ribolova morskih psov. Komisija je opozorila na mednarodni okvir, v katerem EU dejavno spodbuja ohranjanje in trajnostno upravljanje morskih psov v ustreznih mednarodnih forumih, ter na pravila EU, ki že veljajo za izvajanje politike „plavuti, ki se naravno držijo trupa“.

V tem sporočilu so v skladu s členom 15(2) uredbe o evropski državljanski pobudi predstavljeni pravna in politična ocena pobude s strani Komisije, ukrepi, ki jih namerava izvesti, razlogi za to ter predvideni časovni razpored.

2. OZADJE

2.1. Pregled svetovnih razmer

Morski psi zajemajo približno 500 različnih vrst z različnimi ekološkimi in biološkimi značilnostmi. So pomembna skupina na področju morske biotske raznovrstnosti in imajo kot glavni plenilci ključno vlogo pri ohranjanju ravnovesja morskih ekosistemov, ki so bistveni za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Zaradi na splošno dolge življenjske dobe in nizke stopnje razmnoževanja so izpostavljeni človekovim dejavnostim, zlasti ribolovu in izgubi habitatov.

Morski psi so, podobno kot druge ribe, tudi vir hrane, in od njih je odvisno preživetje številnih ljudi. Ljudje že več sto let lovijo in uživajo morske pse, vendar sta v zadnjih desetletjih vse večje povpraševanje in globalizacija gospodarstva ustvarila dejanski svetovni trg za ribolov in porabo morskih psov. Danes flote industrijskega in obrtniškega ribolova z vsega sveta oskrbujejo tradicionalne azijske trge s plavutmi morskih psov, medtem ko se meso teh istih ujetih morskih psov po ločenih dobavnih poteh vse bolj preusmerja na rastoče trge, kot je Brazilija.

Kljub prizadevanjem za izboljšanje ohranjanja morskih psov v zadnjih letih so številne populacije morskih psov v kritičnem stanju. Celovite ocene je težko izvesti zaradi velikega števila vrst morskih psov in razlik pri populacijah v različnih regijah. Vendar so ocene populacij morskih psov v številnih regijah vse bolj zanesljive. V najnovejši globalni oceni rdečega seznama ogroženih vrst IUCN™ je bilo ocenjeno, da več kot tretjini vrst morskih psov grozi izumrtje (tj. veljajo za kritično ogrožene, ogrožene ali ranljive) (5).

Zato je v evropski državljanski pobudi upravičeno poudarjeno, da je treba nujno obravnavati zaskrbljujoče stanje morskih psov na svetovni ravni in vlogo, ki jo ima povpraševanje po plavutih morskih psov pri povečevanju ribolovnega pritiska in ogrožanju prizadevanj za ohranitev teh vrst.

2.2. Ribolov in trgovina s plavutmi morskih psov

Po podatkih FAO (6) se je svetovni ulov morskih psov od leta 1950 potrojil in leta 2000 dosegel rekordnih 868 000 ton. Od takrat ulov upada, pri čemer se je leta 2020 zmanjšal na 665 622 ton. Po istih podatkih se je vrednost svetovne trgovine približala 1 milijardi USD na leto za proizvode iz morskih psov in približno 7 100 tonam leta 2021 za plavuti morskih psov.

Kar zadeva EU, je bilo med letoma 2017 in 2021 zabeleženo malo uvoza plavuti morskih psov, izvoz EU pa je bil znaten, saj je v povprečju znašal približno 2 300 ton in 170 milijonov EUR na leto (7). Leta 2021 je povprečna cena izvoza plavuti morskih psov znašala 16 EUR na kg, za meso morskih psov pa 1,43 EUR na kg (8). Španija je daleč največji akter med državami članicami EU pri uvozu in izvozu plavuti, ki predstavljajo več kot 99 % celotnega izvoza EU, približno 96 % tega izvoza pa predstavljajo zamrznjene plavuti morskih psov (9).

V istem obdobju so bile glavne namembne države za izvoz plavuti morskih psov iz EU (10) v letnem povprečju Singapur (985 ton, 13 milijonov EUR), Kitajska (893 ton, 11 milijonov EUR), Hongkong (194 ton, 7 milijonov EUR). Približno 82 % izvoza EU je namenjenega v Singapur in na Kitajsko, medtem ko drugi pomembni trgovinski tokovi potekajo s Hongkongom in, od nedavnega, z Japonsko. Približno 85 % izvoza zamrznjenih plavuti morskih psov je namenjenega v Singapur in na Kitajsko.

Kar zadeva ribištvo EU, so plovila EU med letoma 2019 in 2021 poročala o skupnem ulovu 248 392 ton morskih psov (11), kar je povprečno 82 797 ton na leto. Najpomembnejša vrsta je bila sinji morski pes (Prionace glauca), ki je v tem obdobju predstavljal 56 % ulova. Sledili so ji morska mačka, raža trnjevka in atlantski mako (Isurus oxyrinchus), ki so predstavljali 7 %, 6 % oziroma 3 % celotnega ulova. Za številne druge vrste je bil skupni ulov v tem obdobju manjši od 100 kg, kar kaže, da je šlo le za naključni ulov teh vrst.

Večina ulova plovil EU s parangali poteka v mednarodnih vodah v vseh oceanih, zlasti v južnem Atlantiku in južnem Tihem oceanu. Ulov v mednarodnih vodah predstavlja 60 % količine ulova. Sinji morski pes in atlantski mako se skoraj izključno lovita v mednarodnih vodah, za katere so pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva in ki predstavljajo 87 % oziroma 88 % ulova (12).

Morske pse, ulovljene s plovili EU ali v vodah EU, je treba iztovoriti s plavutmi, ki se držijo trupa (glej oddelek 2.3). Predelajo se na kopnem, plavuti in trupi pa se, kot kažejo zgoraj navedeni statistični podatki, nato odpremijo na različne trge. Velika večina plavuti morskih psov je namenjena porabi v državah vzhodne in jugovzhodne Azije. Medtem se meso in drugi deli trupov zaužijejo v EU, nekateri pa se izvozijo v tretje države, zlasti v latinskoameriške države.

2.3. Sedanji politični in pravni okviri na ravni EU in mednarodni ravni

Z evropsko državljansko pobudo se izrecno zahteva, da se Uredba (EU) št. 605/2013 razširi tako, da zajame trgovino s plavutmi. Zato poziva Komisijo, naj zahtevo, da se „plavuti naravno držijo trupa“, razširi na vso trgovino z morskimi psi in ražami v EU. V evropski državljanski pobudi je navedeno, da so plavuti glavno gonilo ribolova morskih psov glede na njihovo vrednost na azijskem trgu. Navedeno je tudi, da so sistemi izvrševanja in zagotavljanja skladnosti po vsem svetu prešibki, tudi v EU, saj uporabljena orodja in viri za nadzor ter usposabljanje in usklajevanje ustreznih organov ne zadoščajo za opredelitev vrst samo na podlagi njihovih plavuti in za zagotavljanje skladnosti z ustreznimi predpisi vzdolž vrednostne verige. Za olajšanje carinskih kontrol in prispevanje k odvračanju od trgovine s plavutmi morskih psov predlagatelji zato zahtevajo, da se trguje samo s celotnimi morskimi psi, s čimer se dejansko prepove trgovina s posameznimi deli morskih psov (plavutmi ali trupi) v EU.

EU izvaja bogat politični in pravni okvir v zvezi s trgovino z morskimi psi in ribolovom morskih psov.

Cilj Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) je zaščititi prosto živeče živali in rastline pred pretiranim izkoriščanjem zaradi mednarodne trgovine. EU je pogodbenica konvencije CITES in dejavno spodbuja varstvo morskih vrst. Na zadnji konferenci pogodbenic novembra 2022 je bilo v dodatke h konvenciji CITES dodanih skoraj 100 dodatnih vrst morskih psov in raž. Kar zadeva morske pse, je EU sopredlagateljica predloga Paname, da se družina pravih morskih psov uvrsti na seznam iz Dodatka II h konvenciji CITES, vključno s sinjim morskim psom. Ta uvrstitev na seznam bo začela veljati 25. novembra 2023. Trenutno je na seznam konvencije CITES uvrščenih 174 vrst morskih psov in raž, večina med njimi v Dodatku II, kar pomeni, da je treba trgovino nadzorovati, da bi se preprečila stopnja izkoriščenosti, ki ni združljiva z njihovim preživetjem.

V EU je trgovina z zaščitenimi in ogroženimi vrstami, vključno z morskimi vrstami, urejena s sklopom uredb, s katerimi se izvaja konvencija CITES. Uredba (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (13) določa sklop določb za uvoz, izvoz in ponovni izvoz osebkov vrst, vključno z njihovimi deli ali izdelki iz njih, navedenih v njenih štirih prilogah. Priloge k Uredbi vključujejo vse vrste, uvrščene na seznam konvencije CITES, pa tudi vrste, ki niso uvrščene na seznam konvencije CITES.

Odstranjevanje plavuti morskih psov (14) je ena od glavnih groženj za ohranjanje morskih psov in EU je bila prva, ki je menila, da gre za nesprejemljivo ribolovno prakso. Uredba (ES) št. 1185/2003 (uredba o odstranjevanju plavuti morskih psov) (15) od leta 2003 prepoveduje odstranjevanje plavuti morskih psov na krovu vseh ribiških plovil v vodah EU in povsod za plovila, ki plujejo pod zastavo države članice EU. Ta uredba je bila z Uredbo (EU) št. 605/2013 (16) okrepljena s strogo politiko „plavuti, ki se naravno držijo trupa“. Prepoveduje odstranjevanje plavuti morskih psov na krovu plovil ter zadržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje plavuti morskih psov. To pomeni, da se lahko plavuti odstranijo le ob iztovarjanju.

Države članice EU izvajajo dejavnosti spremljanja in nadzora, da bi zagotovile celovito izvajanje uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov. Poročati morajo o spremljanju skladnosti z Uredbo v vodah EU in vodah zunaj EU. Poročilo mora vsebovati informacije o: (i) številu iztovarjanj morskih psov; (ii) številu, datumu in kraju opravljenih inšpekcijskih pregledov; (iii) številu in vrsti odkritih primerov neskladnosti, vključno s popolno identifikacijo zadevnih plovil in uporabljeno kaznijo za vsak primer neskladnosti; (iv) skupnem iztovoru po vrsti (teža/število) in po pristanišču.

Komisija je leta 2016 poročala o izvajanju uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov (17). Ugotovila je, da se zdi, da je število kršitev zelo omejeno, da izvajanje politike „plavuti, ki se naravno držijo trupa“, povzroča dodatne stroške za zadevna plovila, in da je pomembno, da se politika „plavuti, ki se naravno držijo trupa“, spodbuja na mednarodnih forumih. Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je leta 2019 na zahtevo Komisije izvedel najnovejši pregled uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov in akcijskega načrta EU za morske pse (18). Ugotovil je, da je bila stopnja neskladnosti držav članic, ki so poročale, nizka ter da je bil dosežen napredek pri izvajanju ukrepov za ohranjanje in upravljanje morskih psov. Vendar je opozoril, da so potrebne boljše informacije o dejavnostih, ki jih flote EU izvajajo zunaj voda EU.

EU dejavno spodbuja politiko „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ in splošneje zmanjšanje vplivov ribolova na morske pse. Regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih članica je EU, so skozi leta izvajale posebne zavezujoče ukrepe za ohranjanje in upravljanje vrst morskih psov.

Odstranjevanje plavuti morskih psov je bilo sprva urejeno s sprejetjem razmerja med plavutmi in trupom, kar pomeni, da plavuti na krovu do točke prvega iztovarjanja ne morejo predstavljati več kot 5 % celotnega iztovorjenega trupa. Skozi leta sta se izpodbijali znanstvena podlaga in učinkovitost razmerja med plavutmi in trupom, EU pa si nenehno prizadeva, da bi vse regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih članica je, sprejele politiko „plavuti, ki se naravno držijo trupa“, kot najučinkovitejše sredstvo za odpravo odstranjevanja plavuti. Na podlagi teh prizadevanj so nekatere regionalne organizacije za upravljanje ribištva sprejele politiko „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ kot edino možnost (19) ali kot eno od možnosti (20) za uvedbo prepovedi odstranjevanja plavuti. EU si še naprej prizadeva odpraviti zahtevo glede razmerja med plavutmi in trupom, kjer se še vedno uporablja (21), in jo nadomestiti s politiko „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ v vseh regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva.

Čeprav je treba številne vrste morskih psov strogo zaščititi, tudi s prepovedjo zadržanja, se lahko druge lovijo v skladu z mednarodno dogovorjenimi pravili, zlasti s pravili, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Regionalne organizacije za upravljanje ribištva sprejmejo ukrepe upravljanja, kot so celotni dovoljeni ulovi, na podlagi ocen staležev in znanstvenih mnenj njihovih znanstvenih organov, plovila pa poročajo o svojih ulovih. Ribolovne dejavnosti, ki vključujejo interakcije z morskimi psi, je treba sporočiti tudi v skladu z ustreznimi postopki sporočanja podatkov regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (vključno z ocenami mrtvih zavržkov in pogostostjo velikosti). Ti podatki so na voljo v podatkovnih zbirkah različnih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in podpirajo znanstvena mnenja, na katerih temeljijo odločitve o upravljanju različnih vrst. Vendar so zahteve med različnimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva neenotne in obstajajo pomanjkljivosti pri sporočanju podatkov o prilovu neciljnih morskih psov, zlasti podatkov o posameznih vrstah.

Da bi se okrepila znanstvena mnenja v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, EU podpira znanstveno delo s prostovoljnimi finančnimi prispevki, namenjenimi razvoju ustreznih metodologij za oceno stanja ohranjenosti ključnih vrst morskih psov in izboljšanju regulativnega okvira za ohranjanje morskih psov.

3. OCENA PREDLOGA V POBUDI

3.1. Odziv na pobudo

Evropska državljanska pobuda odpira pomembna vprašanja, ki so pomembna za politiko EU na področju varstva morskega okolja, varstva in ohranjanja ribolovnih virov ter zagotavljanja trajnostnega ribolova v EU in po svetu. Ohranitev sedanjega stanja bi povzročila, da bi se še naprej trgovalo z istimi proizvodi ter da bi se ohranile dejavnosti flote in gospodarskih subjektov EU. Vendar to ne bi bil še en pomemben korak naprej pri obnavljanju svetovnih populacij morskih psov in, natančneje, v boju proti negativnim učinkom, ki jih ima trgovina s plavutmi morskih psov na stanje populacij morskih psov.

Prepoved trgovine z odstranjenimi plavutmi morskih psov v EU bi veljala za tiste vrste, ki jih lovi flota EU v skladu z mednarodno dogovorjenimi pravili, zlasti s pravili, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Trgovina s plavutmi morskih psov je glavni trg flote EU, ki lovi morske pse v mednarodnih vodah, EU pa je pomemben akter na svetovni ravni. Prepoved trgovine z odstranjenimi plavutmi bi lahko pomenila, da bi zadevna flota EU lovila manj morskih psov v mednarodnih vodah, zaradi česar bi se pojavili pomisleki glede njenih socialno-ekonomskih učinkov. Poleg tega bi lahko zaradi narave ločenih trgov za plavuti morskih psov in mesa morskih psov ter logističnih težav, saj te vrste večinoma lovi flota EU v mednarodnih vodah, ki jih urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, tako zmanjšanje dejavnosti utrlo pot manj trajnostnim praksam ribolova zunaj EU. Zato je treba vse ukrepe, sprejete na ravni EU, dopolniti z ukrepi na mednarodni ravni, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in pozitivni vplivi na okolje.

Prepoved trgovine z odstranjenimi plavutmi morskih psov na ravni EU mora biti združljiva z mednarodnimi zavezami EU, vključno s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO). STO ne dvomi v pravico držav, da pod določenimi pogoji sprejmejo ukrepe v zvezi z vprašanji, kot je ohranjanje neobnovljivih naravnih virov ali dobrobit živali. Ti ukrepi morajo zlasti (a) dejansko slediti enemu od ciljev iz XX. člena GATT 1994, (b) zadostiti tako imenovanemu preskusu nujnosti, kar pomeni, da za dosego navedenega cilja ni na voljo manj omejevalnih ukrepov za trgovino, in (c) zagotoviti, da je ukrep oblikovan enakomerno in ne povzroča neupravičene ali samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja mednarodne trgovine.

V skladu z uredbo o evropski državljanski pobudi mora Komisija v šestih mesecih od prejema pobude navesti svoje pravne in politične zaključke ter ukrepe, ki jih namerava sprejeti. Komisija v navedenem roku ni uspela zbrati vseh potrebnih podatkov in izvesti vseh ustreznih analiz, da bi v celoti ocenila ustreznost uvedbe ukrepa, kot je tisti, ki ga zahteva evropska državljanska pobuda. Poleg tega bi bilo treba pred vsakim zakonodajnim predlogom izvesti oceno učinka v zvezi z morebitnimi okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi učinki.

Zato bo Komisija do konca leta 2023 začela oceno učinka v zvezi z okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi posledicami uporabe politike „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ pri dajanju morskih psov na trg v EU, bodisi za porabo v EU bodisi za mednarodno trgovino (uvoz in izvoz). Ocena bo omogočila morebitne prihodnje ukrepe, ki bodo dobro utemeljeni in bodo temeljili na dejstvih (22). To bo vključevalo analizo ekonomskih, okoljskih in socialnih učinkov za deležnike EU in tretje države, ki bi lahko bili prizadeti, morebitne spremembe v dinamiki svetovnega trga, okoljske in socialno-ekonomske koristi bolje zaščitenih populacij morskih psov ter oceno možnih alternativnih načinov za dosego zastavljenega cilja ter podrobno oceno najprimernejše pravne podlage in instrumenta. Ocena učinka bi morala začrtati nadaljnje ukrepanje Komisije v skladu z njenimi prednostnimi nalogami, zlasti v zvezi z evropskim zelenim dogovorom, gospodarstvom za ljudi, močnejšo Evropo v svetu in evropskim načinom življenja.

Komisija priznava, da je sledenje komercialnim potem in križiščem težavno zaradi nezadostne razčlenitve podatkov o iztovarjanjih in trgovini z mesom morskih psov in plavutmi na ravni vrst. Ker taksonomija ni standardizirana, je težko analizirati trende v dinamiki ulova in trgovine na svetovni ravni. Komisija je ugotovila, da bi bilo mogoče informacije o izvozu in uvozu, ki jih gospodarski subjekti predložijo nacionalnim carinskim sistemom, dopolniti. S pomočjo informacij, pridobljenih s carinskimi deklaracijami, bi se lahko analizirali trendi v dinamiki ulova in trgovine na bolj razčlenjeni ravni ter raziskale domnevno visoke stopnje goljufij, ki so jih ugotovili organizatorji evropske državljanske pobude.

Zato bo Komisija do konca leta 2023 preučila najboljše pravno sredstvo za zahtevanje podrobnejših informacij za opredelitev vrst morskih psov in njihovih proizvodov pri uvozu in izvozu. Sprejela bo sklep, ki naj bi začel veljati najpozneje 1. januarja 2025.

3.2. Spremljevalni ukrepi na ravni EU in mednarodni ravni

EU izvaja vrsto ukrepov, ki so neposredno ali posredno usmerjeni v ohranjanje in trajnostno upravljanje morskih psov. V zvezi s tem so v evropski državljanski pobudi izpostavljene številne pomembne teme, ki jih je mogoče obravnavati z nadaljnjimi prizadevanji za izvrševanje prava EU in krepitvijo ukrepov na mednarodni ravni.

3.2.1. Izvrševanje veljavnega prava EU

Skupna ribiška politika (SRP) zagotavlja orodja in okvir za sprejetje znanstveno utemeljenih ukrepov za zmanjšanje negativnega vpliva ribolovnih dejavnosti na morske vrste in habitate (23). Skladna (24) mora biti s ciljem okvirne direktive o morski strategiji (25), da se zagotovi, da morja EU dosežejo dobro okoljsko stanje, kar vključuje zagotavljanje zdravih ravni številčnosti in dovoljenega prilova vseh morskih vrst (26), vključno z ribami, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, kot so morski psi in skati. Komisija spremlja stanje morskih psov in v skladu s cilji SRP zagotavlja usklajen pristop med notranjo in zunanjo ribiško politiko za morske pse.

Od leta 2009 je cilj akcijskega načrta EU za ohranjanje in upravljanje morskih psov (EUPOA sharks) (27), ki temelji na mednarodnem akcijskem načrtu za ohranjanje in upravljanje morskih psov (glej oddelek 3.2.2), razširiti znanje o ribolovu morskih psov in vrstah morskih psov ter njihovi vlogi v ekosistemu, da se zagotovi, da je ribolov morskih psov trajnosten in da je prilov morskih psov, ki je posledica drugih vrst ribolova, ustrezno reguliran. Zagotavlja informacije za ukrepe, sprejete na ravni EU (ribolovne možnosti, tehnični ukrepi, omejitve napora in zmogljivosti, zbiranje podatkov) in na mednarodni ravni (RFMO, CITES, CMS, konvencije o regionalnih morjih).

Za več vrst morskih psov bi lahko celo omejena ribolovna dejavnost resno ogrozila njihovo ohranjanje. Te vrste so zaščitene z ukrepi EU. Zaporedne letne uredbe o ribolovnih možnostih, kot je Uredba (EU) 2023/194, ribiškim plovilom in plovilom EU iz tretjih držav, ki lovijo v vodah EU, prepovedujejo ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje vrst s seznama prepovedanih vrst, vključno z vrstami morskih psov (28). Ujete osebke je treba takoj izpustiti nepoškodovane, s čimer se prepreči, da bi plavuti ogroženih vrst končale na trgu. Enake določbe veljajo za globokomorske morske pse.

Nekatere vrste morskih psov je treba strogo zaščititi, druge pa je mogoče loviti trajnostno, če jih podpira znanost. Za te staleže se iztovarjanje upravlja z vrsto celotnih dovoljenih ulovov (TAC) v skladu z uredbami o letnih ribolovnih možnostih v vodah EU in za plovila EU v vodah zunaj EU. TAC, ki jih predlaga Komisija in sprejme Svet, temeljijo na znanstvenem mnenju in previdnostnem načelu ter upoštevajo biološke in socialno-ekonomske vidike.

Uredba (EU) 2019/1241 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi (uredba o tehničnih ukrepih) (29) vsebuje splošno prepoved ribolova nekaterih redkih/občutljivih morskih psov in raž (člen 10(2) in Priloga I) (30) ter določbe o omejitvi uporabe mirujočih in visečih mrež za ulov več vrst ali družin morskih psov (člen 9(4) in Priloga III).

Organizatorji evropske državljanske pobude so izpostavili težave pri sledenju morskih psov in proizvodov iz njih na ravni vrst v celotni trgovinski in tržni verigi. Sledljivost proizvodov iz morskih psov in pregledne informacije za potrošnike imajo ključno vlogo v politiki EU za morske pse. Za zagotovitev sledljivosti je bil z Uredbo (ES) št. 1224/2009 (31) vzpostavljen nadzorni sistem Skupnosti za ribištvo, ki gospodarskim subjektom EU nalaga pravila o sledljivosti. Vsaka serija ribiških proizvodov, ki jih iztovorijo plovila EU, mora vključevati naslednje minimalne informacije o sledljivosti: (i) identifikacijsko številko, zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiškega plovila; (ii) tričrkovno kodo FAO za vsako vrsto; (iii) trgovsko ime in latinsko ime vrste ter (iv) ustrezno geografsko območje, način proizvodnje, datum ulova in količine vsake vrste. Take informacije bi morale biti v vseh fazah vrednostne verige na voljo organom, pristojnim za nadzor in izvrševanje, ter nosilcem dejavnosti. Tekoča revizija sistema EU za nadzor ribištva (32), za katero je bil maja 2023 dosežen politični dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom, vključuje dodatne določbe o informacijah o sledljivosti. Določa izboljšave pri poročanju o ulovu, ribolovnih dejavnostih in pregledih dobavne verige, vključno s konzerviranimi in pripravljenimi proizvodi ter uvoženimi proizvodi, in sicer: elektronsko evidentiranje podatkov o ulovu, vključno s poročanjem o zavržkih občutljivih vrst, ter spremljanje ribolovnih dejavnosti z uporabo elektronskih sredstev za spremljanje na daljavo, vključno s CCTV.

Kar zadeva informacije za potrošnike, Uredba (ES) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (33) določa, da informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče. Poleg tega posebne določbe v ribiškem sektorju zagotavljajo visoko stopnjo obveščenosti potrošnikov. Uredba (EU) št. 1379/2013 o skupni ureditvi trgov (SUT) za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (34) določa, da se lahko proizvodi iz morskih psov, ki niso pripravljeni ali konzervirani, vključno s fileti in plavutmi, tržijo le s komercialno oznako vrste in njenim znanstvenim imenom. Obstajajo znaki, ki kažejo na neenako izvajanje zahtev po obveznih informacijah v skladu s členom 35 uredbe o SUT, o čemer je Komisija poročala po odprtem javnem posvetovanju o izvajanju uredbe o SUT (35). To se nanaša na opredelitev znanstvenega in komercialnega imena vrste. Zato ta morebitna težava ni neposredno pomembna v okviru odstranjevanja plavuti, vendar bi lahko izboljšave pri izvajanju zahtev za označevanje prispevale k boljši opredelitvi proizvodov iz morskih psov na splošno.

Evropska državljanska pobuda je opozorila na obstoj nezakonite trgovine. Razen omejenih podatkov o zasegih vrst s seznama CITES (36) Komisija ni zbrala dokazov o obsegu domnevne nezakonite trgovine z ogroženimi vrstami v EU. Kljub temu priznava, da je nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami pomembno vprašanje, in predlaga nov akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (37), da bi se okrepili ukrepi EU proti temu razširjenemu pojavu.

Na splošno evropska državljanska pobuda opozarja na dejstvo, da izboljšanje sledljivosti ulova, iztovarjanja, uvoza in izvoza morskih psov in plavuti na ravni EU in mednarodni ravni vzdolž celotne vrednostne verige zahteva:

krepitev izvrševanja prava EU o: (i) spremljanju ribolovnih in tržnih dejavnosti, (ii) nadzornih ukrepih v zvezi s predelavo, trženjem, prevozom in skladiščenjem, (iii) uvozu in izvozu proizvodov iz morskih psov, zlasti plavuti, za zadevne vrste morskih psov in (iv) pravilih o sledljivosti in označevanju, ki veljajo v državah članicah, ter

2)	zagotavljanje zbiranja popolnih in zanesljivih informacij o ribištvu in trgovini.

V ta namen (se) Komisija:

—

poziva države članice, naj zagotovijo ustrezen nadzor nad dovoljenji in potrdili CITES ter zadostne zmogljivosti na področju nadzora in sledljivosti zaščitenih morskih psov in proizvodov iz njih, kot so: (i) usposabljanja za identifikacijo ustreznih vrst morskih psov in proizvodov iz njih; (ii) razvoj in uporaba tehnologij, orodij (vključno z digitalnimi) in protokolov za analizo DNK za identifikacijo vrst morskih psov; (iii) ustrezni sistemi sledljivosti in (iv) izmenjava dobrih praks (38);

—	do konca leta 2023 državam članicam v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008 pošlje zahtevo za medsebojno pomoč v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom (39), da bi jih opozorila na proizvode iz morskih psov;

—	do konca leta 2023 poveže z Europolom, da bi preučila obseg nezakonite trgovine s plavutmi morskih psov v EU in iz nje;

—	hitro začne izvajati revidirano uredbo o nadzoru, takoj ko bo sprejeta, da bi zagotovila, da se bodo izboljšave, ki jih vključuje, začele čim prej uporabljati;

—

poziva države članice, naj okrepijo spremljanje in izvrševanje uredb EU o nadzoru in lovu morskih psov ter pravil regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, kar je bistven korak za izboljšanje evidentiranja in poročanja o ulovu in naključnem ulovu morskih psov. To velja tudi za plovila EU, ki lovijo v vodah EU in mednarodnih vodah;

—

poziva države članice (40), naj do konca leta 2023 v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji določijo najvišje stopnje prilova rib, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene, kot so vrste morskih psov in skatov, v vodah EU in sprejmejo ustrezne ukrepe za upravljanje ribištva za upoštevanje takih najvišjih stopenj;

—

z letom 2024 uvede ukrepe za nadzor kakovosti podatkov in navzkrižna preverjanja med mesečnimi poročili o ulovu, ki jih pošljejo države članice v skladu z uredbo o nadzoru, na eni strani ter letno sporočenimi podatki o iztovarjanju morskih psov in informacijami, ki se zahtevajo v skladu z uredbo o ulovu morskih psov, na drugi strani, in

—	do konca leta 2023 analizira odgovore držav članic na nedavno začeto raziskavo o izvajanju zahtev glede označevanja v skladu z uredbo o SUT, pri čemer bo posebno pozornost namenila posebnemu vprašanju napačnega označevanja trgovskega imena vrste.

Druge tekoče pobude in ukrepi so pomembni podporni okviri za izboljšano politiko EU za morske pse.

„Akcijski načrt za morje“ v okviru strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (41), ki ga je Komisija sprejela 21. februarja 2023, vključuje pozive k ukrepanju, naslovljene na države članice, za izboljšanje varstva občutljivih vrst, vključno z nekaterimi ranljivimi vrstami morskih psov, s ciljem zmanjšati naključni ulov pri ribolovu, zaščititi območja njihovega hranjenja in odraščanja ter izboljšati sisteme spremljanja za opredelitev obsega in porazdelitve naključnega ulova.

Cilj predloga Komisije za uredbo o obnovi narave (42), sprejetega junija 2022, je med drugim obnoviti degradirane morske habitate in habitate značilnih morskih vrst, kot so delfini in pliskavke, morski psi in morske ptice. Seznam zadevnih vrst morskih psov je v Prilogi III k predlogu in temelji na Prilogi I (Seznam prepovedanih vrst) k Uredbi (EU) 2019/1241 o tehničnih ukrepih.

Cilj misije EU za obnovo naših oceanov in voda (43) je zaščititi in obnoviti zdravje naših oceanov in voda do leta 2030. V okviru svojega prvega stebra, varstva in obnove, bo obravnavala obnovo habitatov in podpiranje združevanja vrst, vključno s plenilci, ki jih podpirajo, kot so morski psi. Za izvajanje nadzora so potrebne posebne raziskave za hitrejšo in cenejšo identifikacijo vrst iz plavuti morskih psov na podlagi DNK, projekt programa Obzorje Evropa (44) za boj proti nezakonitemu ribolovu in zavržkom pa že vključuje hitri preskus na podlagi DNK za nadzor ribištva.

Strategija „od vil do vilic“ v okviru evropskega zelenega dogovora priznava tesno povezavo med zdravimi ljudmi, zdravimi družbami in zdravim planetom ter potrebo po zagotovitvi preživetja primarnih proizvajalcev za uspešen prehod na trajnostni prehranski sistem EU.

3.2.2. Okrepitev ukrepov na svetovni ravni

Trgovina s plavutmi morskih psov je globalna, tako kot ribolov morskih psov in drastično poslabšanje stanja populacij morskih psov. Zato je bil leta 1999 pod okriljem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sprejet mednarodni akcijski načrt za ohranjanje in upravljanje morskih psov (IPOA – Sharks (45)). Njegov glavni cilj je trajnostno ohranjanje in upravljanje morskih psov. IPOA zagotavlja okvir, ki pomaga pri razvoju nacionalnih, podregionalnih in regionalnih akcijskih načrtov za ohranjanje in upravljanje morskih psov. Z njim je bilo prvič prepovedano odstranjevanje plavuti morskih psov in se je uporabljal kot model za druge mednarodne akcijske načrte, kot je evropski.

Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (CMS) je okoljska pogodba Združenih narodov. Vsebuje določbe za ohranjanje in upravljanje selitvenih vrst, njihovih habitatov in njihovih selitvenih poti. Pogodbenice konvencije CMS se zavezujejo, da bodo spoštovale načela Konvencije (tj. priznale pomen selitvenih vrst ter si prizadevale za ohranitev teh vrst in njihovega habitata) in sprejele takojšnje ukrepe za zaščito vrst s podpisom mednarodnih sporazumov ali memorandumov o soglasju. EU je podpisnica memoranduma o soglasju o ohranitvi selitvenih vrst morskih psov in se zavzema za raziskave, trajnostni ribolov, varstvo habitatov in mednarodno sodelovanje na tem področju.

Čeprav EU izvaža plavuti morskih psov iz upravljanega ribolova morskih psov, to pogosto ne velja za številne plavuti, ki jih izvozijo druge države na največje potrošniške trge. Večina regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in številne države so sprejele in izvajajo ukrepe za ohranjanje in upravljanje morskih psov, vendar so potrebne številne izboljšave, da se zagotovi, da trgovinske prakse ne bodo ogrozile prizadevanj in napredka, doseženega pri ohranjanju več vrst morskih psov. Zato je treba po vsem svetu še naprej spodbujati učinkovito prepoved odstranjevanja plavuti morskih psov, zagotoviti učinkovit nadzor nad trgovinskimi tokovi proizvodov iz morskih psov na svetovni ravni in si prizadevati za omejitev povpraševanja po teh proizvodih.

V ta namen bo Komisija v letu 2023 in pozneje:

—	spodbujala ustrezne tretje države, naj učinkovito izvajajo uvrstitev morskih psov na seznam v skladu z nedavnimi sklepi konference pogodbenic CITES CoP19 o vključitvi skoraj 100 dodatnih vrst morskih psov in raž (in njihovih proizvodov) v Dodatek II h konvenciji CITES;

—	podpirala sekretariat CITES pri krepitvi zmogljivosti držav na območju razširjenosti (46) za izvajanje uvrstitev morskih psov in drugih morskih vrst na seznam na podlagi konvencije CITES;

—

okrepila prizadevanja EU v regionalnih organih za upravljanje ribištva, da bi sprejeli nove in/ali okrepili in učinkovito izvajali sedanje ukrepe za ohranjanje in upravljanje vrst morskih psov ter ocenili učinkovitost sprejetih ukrepov in okrepili nadzorne ukrepe, da bi zagotovili pravilno uporabo in izvrševanje veljavnih pravil. To vključuje sprejetje politike „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ kot najučinkovitejšega sredstva za odpravo odstranjevanja plavuti;

—

v vseh drugih ustreznih mednarodnih organih in organizacijah predlagala državam članicam, naj začnejo razpravo o novih in/ali okrepljenih sedanjih ukrepih za ohranjanje in upravljanje vrst morskih psov ter o njihovem učinkovitem izvajanju s krepitvijo nadzora. Komisija bo državam članicam predlagala, naj to vprašanje izpostavijo na 19. zasedanju pododbora FAO za trgovino z ribami, ki bo septembra 2023 na Norveškem, in

—	sodelovala s tretjimi državami, da bi, tudi s financiranjem projektov, spodbudila zmanjšanje povpraševanja po nezakonito pridobljenih plavutih morskih psov in podprla ključne tretje države pri krepitvi zmogljivosti za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami.

4. SKLEPNA UGOTOVITEV IN OBETI

Evropska državljanska pobuda „Ustavimo odstranjevanje plavuti – ustavimo trgovino“ odraža družbene in okoljske pomisleke glede zaskrbljujočega stanja morskih psov na svetovni ravni in vloge povpraševanja po plavutih morskih psov. Komisija meni, da je to pomembno za politiko EU na področju varstva morskega okolja, varstva in ohranjanja ribolovnih virov ter zagotavljanju trajnostnega ribolova v EU in po svetu. Ta pobuda je usklajena z zelenim dogovorom EU in zavezanostjo EU varstvu morskih ekosistemov in ogroženih vrst na svetovni ravni ter spodbujanju mednarodnega upravljanja oceanov.

EU je bila prva, ki je obravnavala odstranjevanje plavuti morskih psov kot nesprejemljivo ribolovno prakso. V skladu z zakonodajo EU je treba morske pse, ulovljene s plovili EU ali v vodah EU, iztovoriti s plavutmi, ki se držijo trupa.

Prepoved trgovine z odstranjenimi plavutmi bi lahko pomenila, da bi zadevna flota EU lovila manj morskih psov v mednarodnih vodah, zaradi česar bi se pojavili pomisleki glede njenih socialno-ekonomskih učinkov. Ker zadevne vrste večinoma lovi flota EU v mednarodnih vodah, za katere so pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, bi tako zmanjšanje dejavnosti lahko utrlo pot manj trajnostnim praksam ribištva zunaj EU. Vendar je potrebna nadaljnja ocena širših ekonomskih, socialnih in okoljskih učinkov za deležnike EU in tretje države, ki bi lahko bili prizadeti. Za sprejemanje informiranih odločitev Komisija potrebuje popolnejše in podrobnejše podatke in statistike za analizo trendov v dinamiki ulova in trgovine.

Zato bo Komisija:

—	nemudoma začela pripravljalno delo, da bi do konca leta 2023 začela oceno učinka o okoljskih, socialnih in ekonomskih posledicah uporabe politike „plavuti, ki se naravno držijo trupa“ z dajanjem morskih psov na trg v EU, bodisi za porabo EU v EU bodisi za mednarodno trgovino (uvoz in izvoz);

—	do konca leta 2023 preučila najboljša pravna sredstva za zahtevanje podrobnejših informacij za opredelitev vrst morskih psov in njihovih proizvodov pri uvozu in izvozu ter sprejela odločitev, da bi lahko začela veljati najpozneje do 1. januarja 2025.

V evropski državljanski pobudi je bilo izpostavljenih tudi več pomembnih tem, ki jih je mogoče obravnavati z nadaljnjimi prizadevanji za izvrševanje prava EU in krepitvijo ukrepov na mednarodni ravni. Zato bo Komisija hkrati:

—	okrepila način izvrševanja zakonodaje EU v zvezi s spremljanjem ribolovnih in tržnih dejavnosti, nadzornimi ukrepi v zvezi s predelavo in trženjem, uvozom in izvozom proizvodov iz morskih psov ter pravili o sledljivosti in označevanju;

—

sprejela nadaljnje ukrepe na mednarodni ravni in se zavzemala za okrepljene ukrepe za zaščito ogroženih morskih psov in zagotovitev, da komercialne populacije morskih psov ostanejo zdrave. Njen cilj bo učinkovita prepoved odstranjevanja plavuti po vsem svetu, zagotovitev učinkovitega nadzora nad trgovinskimi tokovi proizvodov iz morskih psov na svetovni ravni in omejitev povpraševanja po proizvodih iz morskih psov, ki izhajajo iz netrajnostnega ribolova.

(1) Evidenčna številka, ki jo dodeli Komisija: ECI(2020)000001 (https://europa.eu/citizens-initiative/initiatives/details/2020/000001_sl).

(2) Uredba (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o evropski državljanski pobudi (UL L 130, 17.5.2019, str. 55).

(3) Sklep Komisije (EU) 2019/2252 z dne 17. decembra 2019 o predlagani državljanski pobudi „Stop Finning – Stop the Trade“ (Ustavimo odstranjevanje plavuti – ustavimo trgovino z njimi) (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 9203) (UL L 336, 30.12.2019, str. 312).

(4) Uredba (EU) 2020/1042 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o določitvi začasnih ukrepov glede rokov za faze zbiranja, preverjanja in pregleda iz Uredbe (EU) 2019/788 o evropski državljanski pobudi zaradi izbruha COVID-19 (UL L 231, 17.7.2020, str. 7); Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/2200 z dne 17. decembra 2020 o podaljšanju obdobij zbiranja izjav o podpori za nekatere evropske državljanske pobude v skladu z Uredbo (EU) 2020/1042 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 434, 23.12.2020, str. 56); Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/360 z dne 19. februarja 2021 o podaljšanju obdobij zbiranja izjav o podpori za nekatere evropske državljanske pobude v skladu z Uredbo (EU) 2020/1042 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2021) 1121) (UL L 69, 26.2.2021, str. 9).

(5) Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN.

(6) Morski psi | Mednarodni akcijski načrt za ohranjanje in upravljanje morskih psov | Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (fao.org).

(7) Glej Prilogo.

(8) Vir: Evropska opazovalnica trga za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA).

(9) Vir: Evropska opazovalnica trga za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA).

(10) Vir: Evropska opazovalnica trga za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA).

(11) Vir: statistični podatki Eurostata o ribištvu.

(12) Vir: poročila držav članic, predložena Komisiji. Vrste raž ne spadajo na področje uporabe uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov, vendar se lovijo skoraj izključno v vodah EU.

(13) Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 61, 3.3.1997, str. 1).

(14) Odstranjevanje plavuti morskih psov je postopek, pri katerem se plavuti morskih psov odstranijo na krovu ribiških plovil, ostanek pa odvrže v morje.

(15) Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003 z dne 26. junija 2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil (UL L 167, 4.7.2003, str. 1).

(16) Uredba (EU) št. 605/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil (UL L 181, 29.6.2013, str. 1).

(17) Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov (COM(2016) 207 final).

(18) ZNANSTVENI, TEHNIČNI IN GOSPODARSKI ODBOR ZA RIBIŠTVO (STECF), Review of the implementation of the shark finning regulation and assessment of the impact of the 2009 European Community Action Plan for the Conservation and Management of Sharks (CPOA) (STECF-19-17) (Pregled izvajanja uredbe o odstranjevanju plavuti morskih psov in ocena učinka akcijskega načrta Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov iz leta 2009 (STECF-19–17).

(19) Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC), Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO).

(20) Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC), Medameriška komisija za tropske tune (IATTC), Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO), Komisija za ohranitev južnega modroplavutega tuna (CCSBT), Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC), Komisija za ribištvo severnega Pacifika (NPFC).

(21) Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO), Sporazum o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (SIOFA), Konvencija o ohranjanju antarktičnih živih morskih virov (CCAMLR).

(22) Glej delovni dokument Komisije; Smernice za boljše pravno urejanje, SWD(2021) 305 final.

(23) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22). Cilj SRP je zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti okoljsko trajnostne ter da se upravljajo v skladu z ekonomskimi, socialnimi in zaposlitvenimi cilji (člen 2(1)). Uporablja previdnostne in ekosistemske pristope k upravljanju ribištva (člen 2(2) in (3)).

(24) Člen 2(5), točka (j), uredbe o SRP.

(25) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(26) Deskriptor D1C1 iz okvirne direktive o morski strategiji iz Sklepa Komisije 2017/848 o stopnji umrljivosti morskih vrst zaradi prilova.

(27) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov (COM(2009)40 final).

(28) Uvodni izjavi 19 in 20 Uredbe Sveta (EU) 2023/194 z dne 30. januarja 2023 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024 (UL L 28, 31.1.2023, str. 1).

(29) Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).

(30) Vrste, za katere velja prepoved ribolova, obdržanja na krovu, pretovarjanja, iztovarjanja, skladiščenja, razstavljanja ali ponujanja za prodajo.

(31) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(32) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009, uredb Sveta (ES) št. 768/2005, (ES) št. 1967/2006 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbe (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta glede nadzora ribištva (COM(2018) 368 final).

(33) Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

(34) Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(35) Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (EU) št. 1379/2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (COM(2023) 101 final), Revizija akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2022) 581 final).

(36) Leta 2021 so države članice EU poročale o treh zasegih, skupaj osmih plavuti ali njihovih delih.

(37) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Revizija akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2022) 581 final).

(38) Glej gradivo za identifikacijo morskih psov | CITES.

(39) Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(40) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt EU: Varstvo in obnova ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo (COM(2023) 102 final).

(41) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt EU: Varstvo in obnova ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo (COM(2023) 102 final).

(42) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o obnovi narave (COM(2022) 304 final).

(43) Obnova naših oceanov in voda (europa.eu).

(44) CL6-2023-FARM2FORK-01-8.

(45) 1. MEDNARODNI AKCIJSKI NAČRTI – MORSKI PSI (fao.org).

(46) Država, katere ozemlje je na naravnem območju razširjenosti vrste.