SPOROČILO KOMISIJE

Naslednji koraki k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru za turizem spodbujanje souporabe podatkov in inovacij v turističnem ekosistemu

(2023/C 263/01)

Kazalo

Uvod

1.1.

Podatkovni prostor za vse deležnike v turističnem ekosistemu

1.2.

Izzivi souporabe informacij, povezanih s turizmom

1.3.

Cilji skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem

Ključni omogočitveni dejavniki za skupni evropski podatkovni prostor za turizem

2.1.

Upravljanje

2.2.

Semantika za interoperabilnost

2.3.

Tehnični standardi interoperabilnosti

2.4.

Vloga zasebnega sektorja

2.5.

Podpora za MSP pri prehodu na podatkovni prostor

2.6.

Podpora destinacijam pri prehodu na podatkovni prostor

2.7.

Preizkus primera uporabe podatkovnega prostora za turizem

Naslednji koraki k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru za turizem

Sklepna ugotovitev

1. UVOD

To sporočilo predstavlja pot do skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem, ki vključuje vse deležnike v turističnem ekosistemu: države članice, lokalne in regionalne oblasti ter zasebni sektor in institucije EU.

Podatkovni prostor turističnemu ekosistemu zagotavlja ključno orodje za podporo prehodu na večjo trajnostnost in globljo digitalizacijo, kot je predvideno v Načrtu za prehod v turizmu (2022) (1) in v celoti v skladu z evropsko strategijo za podatke (2020) (2).

Evropska strategija za podatke je v ključnih gospodarskih sektorjih in na področjih javnega interesa (3) uvedla skupne evropske podatkovne prostore kot bistvene elemente razvoja politike, ki bodo z vrednostjo podatkov krepili vlogo javnega in zasebnega sektorja, kar bo ustvarilo koristi za evropsko gospodarstvo in družbo. Razvoj podatkovnih prostorov je bil podprt s sklepi Sveta z dne 25. marca 2021 (4). Cilj strategije za podatke, ki združuje zakonodajne ukrepe, ukrepe politike in finančne ukrepe, je vzpostavitev enotnega evropskega podatkovnega prostora, tj. pravega enotnega trga za podatke, na katerem se lahko informacije prenašajo prek sektorjev in meja ter se souporabljajo in uporabljajo za spodbujanje inovacij.

V skladu s tem je v sporočilu Komisije o Konferenci o prihodnosti EU iz junija 2022 navedeno, da so turizem in podatkovni prostori za mobilnost nova področja ukrepanja, ki jih je treba proučiti, da bi EU lahko v celoti izkoristila digitalno preobrazbo.

Turizem je še posebej dovzeten za priložnosti, ki jih nudi evropski enotni trg za podatke, saj je to sektor, katerega uspeh je odvisen od izkušenj uporabnikov, ki so raznolike in se nenehno širijo. Zato je to z vidika podatkov, ki se pridobivajo in souporabljajo, vsestranski sektor. Zasebni in javni akterji razumejo, da so informacije ključnega pomena, in kažejo veliko zanimanje za podatke, vendar se razlikujejo po ravni zrelosti, razumevanja ter znanj in spretnosti za izkoriščanje potenciala informacij, ki so zelo raznovrstne, razdrobljene in pogosto mirujejo v t. i. silosih. Skupni evropski podatkovni prostor bo ustvaril ekosistem z večjo količino kakovostnih podatkov, ki jih bo lahko souporabljalo, uporabljalo oziroma do katerih bo imelo dostop več deležnikov in ki se bodo upoštevali pri inovativnih storitvah in rešitvah.

Podjetja in destinacije v sektorju turizma niso naklonjeni souporabi podatkov, če ne prejmejo zagotovila o vzajemnosti in če niso seznanjeni, kako se bodo podatki morda ponovno uporabili, kdo jih bo ponovno uporabil in za kakšen namen. Upravna bremena, povezana z novimi praksami, so zelo velika tudi v malih organizacijah. Namen skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem ni urejati souporabo podatkov v sektorju. Prav tako ne določa obveznosti za osebe, ki zagotavljajo podatke, ali uporabnike glede zbiranja specifičnih podatkov. Namen skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem je povečati souporabo in ponovno uporabo podatkov v sektorju z oblikovanjem modela za upravljanje podatkov ob upoštevanju obstoječe zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje o podatkih, s čimer se bo zagotovila večja pravičnost, saj bodo vsi vključeni deležniki izkoristili novo vrednost, ki se bo ustvarila s souporabo in uporabo večje količine podatkov. Poleg tega bo ta podatkovni prostor zaradi razvoja tehnične in interoperabilne infrastrukture koristil podatke, ki se souporabljajo v drugih podatkovnih prostorih.

V Načrtu za prehod v turizmu je predstavljena potreba po „tehničnemu izvajanju za podatkovni prostor za turizem“ (tema 14). Navedeni načrt, ki je bil potrjen s sklepi Sveta z dne 1. decembra 2022, v katerih so države članice vzpostavile Evropsko agendo za turizem 2030 (5), je zdaj v fazi soizvajanja, v tem sporočilu pa je opredeljeno, kako bo potekal napredek v smeri podatkovnega prostora za turizem.

1.1. Podatkovni prostor za vse deležnike v turističnem ekosistemu

Skupni evropski podatkovni prostor bo z notranjo rastjo z majhnimi koraki, sorazmernimi prostovoljni udeležbi in potrebam deležnikov v sektorju turizma, omogočal souporabo naborov podatkov s širšo javnostjo, uporabnikom (kot so poslovni posredniki, destinacijski menedžerji, ponudniki turističnih storitev in MSP, ki se ukvarjajo z inovativno analizo podatkov) pa zagotavljal dostop do informacij iz bolj raznolikih virov. Evropska komisija podpira države članice in vse deležnike pri razvoju skupnega evropskega podatkovnega prostora, od katerega imajo koristi vse strani, kar je odgovornost celotnega turističnega ekosistema.

Okvir interoperabilnosti, ki bo vzpostavljen s skupnim evropskim podatkovnim prostorom za turizem, bo pozitivno vplival na nacionalne in lokalne javne organe v državah članicah, kar je razvidno iz njihove zahteve Evropski komisiji (6) glede vzpostavitve orodja za spremljanje zelene in digitalne preobrazbe ter odpornosti turističnega ekosistem in na podlagi česar je Skupno raziskovalno središče Evropske komisije razvilo turistično preglednico EU. V več primerih države članice (Avstrija, Italija, Španija, Slovenija, Grčija) razvijajo tudi svoje nacionalne podatkovne prostore. Komisija pozdravlja te pobude in si prizadeva vzpostaviti sinergije med njimi, da bi se razvili standardi in modeli EU za souporabo podatkov ob popolnem upoštevanju veljavne zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje ter načel EU (glej oddelek 2.1).

Podatkovni prostor za turizem mora podpreti MSP. Skoraj vsa podjetja v sektorju turizma so MSP (99,9 %). 91 % teh MSP so mikropodjetja (7). Malim deležnikom, kot so na primer restavracije in družinski hoteli, primanjkuje časa, znanj in virov, da bi iskali in pridobivali podatke, ki bi bili koristni za turistično strategijo in upravljanje turizma, zlasti če jih ustvarjajo različni ponudniki in če so predstavljeni in urejeni na različne načine. Enotna referenčna točka za razpoložljivost podatkov lahko pomaga podjetjem, kot so hoteli, restavracije ali organizatorji potovanj, da izboljšajo svoje storitve in uvedejo inovacije na podlagi posodobljenih in kakovostnih informacij, zlasti če jih spremljajo podporni ukrepi (glej oddelek 2.5) ali storitve. Primer, kako je to mogoče izvesti, je opisan v spodnjem okvirju.

Opiranje na organiziran nabor podatkov za souporabo in dostop do informacij iz različnih virov in sektorjev je v neposrednem interesu MSP in večjih družb, ki ponujajo storitve podatkovne analitike podjetjem in drugim akterjem. Podobno bi MSP, ki so specializirana za orodja umetne inteligence lahko izkoristila nova orodja za personalizacijo turističnih storitev na podlagi razpoložljive ponudbe in drugih vrst informacij. Podatkovni prostor za turizem bo neposredno podpiral njihove storitve, ki temeljijo na podatkih.

Z enakimi izzivi se spopadajo organizacije za upravljanje destinacij. Vloga organizacij za upravljanje destinacij (ki so lahko zasebni subjekti ali nacionalni, regionalni ali lokalni organi) se iz trženjske postopoma razvija v vlogo upravljanja in načrtovanja trajnostnih ponudb za potnike, kar ustvarja tudi trajne gospodarske in družbene koristi tudi za celotno lokalno skupnost. Za izpolnitev te vloge je potrebnih zelo veliko informacij, kot so med drugim podatki prevoznih družb, mestnih služb in kulturnih oddelkov, javnih in zasebnih organizatorjev dogodkov, pa tudi informacije o turistični ponudbi in političnih prednostnih nalogah lokalnih organov in sosednjih regij.

Organizacije za upravljanje destinacij lahko v okviru svoje vloge opravljajo tudi naloge zbiralcev in imetnikov podatkov; v tem primeru jim skupni evropski podatkovni prostor za turizem na podlagi veljavne in prihodnje zakonodaje EU o podatkih (glej oddelek 1.3) lahko pomaga pri izboljšanju in zagotavljanju večje interoperabilnosti uporabe podatkov, ki jih zbirajo, namesto da bi jim zgolj pomagal pri omogočanju dostopa do več informacij. Na primer, organizacije za upravljanje destinacij in javni organi iz vse EU bi lahko dali na voljo ključne informacije o spremljanju v turizmu na lokalni ravni, s tem pa predstavile glavne lastnosti destinacije in svoj napredek pri zeleni in digitalni preobrazbi.

Konkretni primeri koristi deljenja podatkov za podjetja in organizacije za upravljanje destinacij

Mala agencija ali organizator potovanj bo morda morala pripraviti ponudbo za potencialne stranke na podlagi nastanitvenih zmogljivosti na določenem področju, ki lahko vključuje mesta, in bolj oddaljenih podeželskih destinacij. Vendar so nastanitvene zmogljivosti na različnih, tudi podobno velikih, destinacijah v različnih regijah in občinah opredeljene različno. V nekaterih so opredeljene po številu nočitev, v drugih po številu postelj. Nekatere lahko vključujejo možnosti kratkoročnega najema, druge zagotavljajo samo informacije o hotelih. Odvisno od izbire in strategije lokalnih organizacij za upravljanje destinacij pa lahko vključujejo tudi različne opredelitve zanimivosti, vključno z dogodki. Podatkovni prostor bi s ponudbo metapodatkovnih opisov, ki v najboljšem primeru temeljijo na obstoječih usklajenih pojmih in opredelitvah, taksonomijah in klasifikacijah ter geoprostorski razčlenitvi, ki se že uporablja v uradnih statistikah, lahko zagotovil, da se ista opredelitev vključi v vse nabore in vire podatkov, da bi potovalni agent, na katerega se stranka obrne ali ki za analizo podatkov uporablja zunanjo podporo lahko svojo ponudbo natančno ocenil.

Statistični organi na nacionalni ravni in ravni Unije imajo kot najustreznejši partnerji podatkovnega prostora osrednjo vlogo, saj zagotavljajo uradne statistične podatke brezplačno, podpirajo interoperabilnost znotraj statističnih področij in med njimi in omogočajo ponovno uporabo obstoječih podatkov za pripravo nove ali izboljšane statistike, po možnosti s podporo potrebam po regulativnem poročanju.

Boljša, bolj personalizirana in bolj trajnostna turistična ponudba, skupaj s stalno podporo ukrepov politike na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, je ključnega pomena za to, da Evropa ostane najbolj obiskana turistična destinacija na svetu na inovativen in trajnosten način in da podatkovni prostor za turizem, kot je podrobneje pojasnjeno spodaj, lahko olajša ta rezultat. Podatki lahko pomagajo opredeliti, meriti in izboljšati vpliv turizma na trajnostnost. Primeri vključujejo podatke o porabi energije v hotelih, njihovih certifikatih o obnovljivih virih energije, porabi vode in predelavi odpadne vode. Orodja za sledljivost v agroživilskem sektorju lahko podprejo lokalne dobavne verige, s tem pa zmanjšajo vpliv sektorja obnove na okolje, obenem pa podprejo podeželski turizem. Drug primer koristi souporabe podatkov po področjih in sektorjih je interoperabilnost med evropskim podatkovnim prostorom za turizem in evropskim zdravstvenim podatkovnim prostorom. Souporaba elektronskih zdravstvenih podatkov je lahko izredno koristna tako za potnike kot države gostiteljice, da lahko načrtujejo in predlagajo ustrezno zdravstveno podporo.

Koristi izboljšanega souporabe podatkov bi kot take vplivale na celoten trg, vključno z velikimi platformami, ki so primarni imetniki poslovnih podatkov, povezanih s turizmom.

1.2. Izzivi deljenja informacij, povezanih s turizmom

Turistični sektor se spopada s tremi specifičnimi izzivi v zvezi z deljenjem podatkov, ki jih je treba reševati s ključnimi omogočitvenimi dejavniki skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem (glej odstavek 2):

1. Interoperabilnost podatkov

Za ustvarjanje, upravljanje in ponujanje turistične izkušnje za namene odločanja ali inovacije so potrebni različni neosebni podatki. Posebnost turističnega sektorja je, da bi za oblikovanje turistične izkušnje lahko bilo koristno vsako področje podatkov (tj. mobilnost, energija, okolje, kulturna dediščina, urbanistično načrtovanje, zdravje itd.), čeprav so za upravljavce še posebej zanimivi ključni nabori neosebnih podatkov. Na obsežnih posvetovanjih deležnikov, ki jih je Evropska komisija izvedla med letoma 2021 in 2023, so bili opredeljeni nabori podatkov, ki so posebej pomembni za upravljavce (odvisno od primera uporabe in namena zbiranja podatkov): razpoložljivost nastanitev in povpraševanje po njih; možnosti za potovanja in povpraševanje po njih; vpliv turizma na okolje in njegov socialni vpliv ter ponudba in trendi na trgu. Ključni izziv je torej souporaba in primerjava informacij iz različnih virov s čim večjim možnim preprečevanjem prekrivanja in podvajanja v okviru interoperabilnosti, ki je skupna tudi drugim sektorskim podatkom. Po možnosti bi bilo treba preučiti standarde, ki se že uporabljajo in širijo med deležniki (glej oddelek 2.3).

2. Dostop do podatkov

Turistični ekosistem EU se ne zanaša na skupno tržno platformo: ponudbe oblikujejo in razvrščajo zasebni upravljavci in javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, s čimer ustvarjajo raznoliko, bogato in večjezično krajino, rezervacije pa prek platform (velikih in malih) neodvisno upravljajo ponudniki. Kljub temu, da skupni podatkovni prostor EU za turizem ni tržni akter (tj. ne omogoča ali centralizira rezervacij), lahko upravljavcem ponudi orodja, ki omogočajo iskanje informacij (glej oddelek 2.2).

3. Zagotavljanje podatkov s strani javnih in zasebnih deležnikov

Podatki so lahko odprti (kot so na primer vozni redi, podatki o prometu in vremenu ali podatki, pridobljeni med brskanjem po internetu), lahko pa so tudi zasebni, poslovni in občutljivi. Pri souporabi osebnih podatkov morajo vsi deležniki upoštevati splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) (8). Poslovne podatke, od katerih se večina nanaša na rezervacije, potovanja, spletna iskanja in plačila, ima majhno število velikih akterjev, ki jih je treba vključiti v razpravo o pravilih, ki urejajo dostop do podatkov v podatkovnem prostoru.

Načelo vrednosti podatkov bi bilo treba uravnotežiti z modelom upravljanja, ki v kar največji meri omogoča takojšen dostop do podatkov. Za to so potrebna prizadevanja vseh deležnikov, če se upošteva, da se podatkovnega prostora za turizem ne sme uporabljati kot platforme za oglaševanje vzorcev paketov v zasebni lasti. Glavni namen podatkovnega prostora je podpreti vse deležnike v ekosistemu na pravičen in vključujoč način.

Možnost dejanskega prostora za pretok podatkov je neposredno povezana z udeležbo čim večjega števila deležnikov, tj. ne samo uporabnikov, temveč tudi ponudnikov podatkov. Zato bi se lahko preučilo, kako spodbuditi velike zasebne upravljavce, da souporabljajo svoje informacije ali del teh informacij v skupnem evropskem podatkovnem prostoru. Na primer, poleg načela podatkovnega altruizma (9), kot je opredeljeno v aktu o upravljanju podatkov, se te spodbude lahko zagotovijo v obliki dogovorjenih pogojev za dostop: različni načrti in modeli deljenja, ki so omejeni na določene nabore podatkov ali ki veljajo samo zanje in ki se lahko sčasoma spremenijo; določeni dnevi v tednu, četrtletja ali drugo časovno obdobje in/ali na voljo za plačilo ali kot kombinacija odprtih in plačljivih neosebnih podatkov. To je delo v teku, ki mora temeljiti na usklajenih prizadevanjih in skupnem razumevanju, da je treba najti ravnovesje med preglednostjo pravil in spoštovanjem poslovnih interesov (10). Vendar v skladu s predlogom akta o podatkih to ne bi smelo vplivati na dostop do informacij in njihovo uporabo v podatkovnem prostoru pri pripravi uradne statistike.

Poleg tega je priprava tokov podatkov zamudna in zahteva preveč sredstev. Sprejemanje standardov interoperabilnosti za obstoječe nabore podatkov bi bilo za MSP in manjše organizacije za upravljanje destinacij ter javne organe obremenjujoče. Zato je treba preučiti rešitve, ki bi olajšale upravno breme malih javnih in zasebnih upravljavcev.

1.3. Cilji skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem

Cilj podatkovnega prostora za turizem je združiti tehnične standarde interoperabilnosti s strukturo upravljanja, ki javne in zasebne deležnika poziva ter jim omogoča, da se pridružijo prizadevanjem za povečanje deljenja podatkov po področjih podatkov in med sektorskimi podatkovnimi prostori ter uporabe podatkov v sektorju. To lahko zelo koristi turističnemu ekosistemu in podpre določene cilje, kot so:

—	spodbujanje inovacij v sektorju za podjetja in organizacije za upravljanje destinacij pri oblikovanju, izboljšanju ter personalizaciji storitev in ponudb prek dostopa do kakovostnejših informacij, ki se ne samo souporabljajo, temveč jih je tudi lažje najti;

—	podpiranje javnih organov pri odločanju o trajnostnosti njihove turistične ponudbe ter trženja in upravljanja turizma na podlagi različnih ustreznih podatkov;

—	podpiranje specializiranih družb pri zagotavljanju boljših storitev na trgu z vidika analize podatkov, indeksov in trendov na trgu;

—	omogočanje MSP ali malim organizacijam za upravljanje destinacij, da souporabljajo svoje podatke in informacije v zvezi s storitvami in ponudbo znotraj vseevropskega okvira za souporabo podatkov;

—	izboljšanje razpoložljivosti virov podatkov za pripravo statističnih informacij za oblikovalce politik in podjetja ali zaradi javnega interesa in hkrati spodbujanje povezovanja z obstoječimi uradnimi statistikami ter njihovega izboljšanja.

Evropska komisija je po sprejetju evropske strategije za podatke v delovnem dokumentu služb Komisije o skupnih evropskih podatkovnih prostorih (2022) (11) določila ključna načela oblikovanja in lastnosti za vse skupne sektorske podatkovne prostore: nadzor nad podatki, spoštovanje pravil in vrednost EU, tehnična podatkovna infrastruktura, upravljanje, interoperabilnost in odprtost.

Akt o upravljanju podatkov (12) in predlog akta o podatkih (13) (ki ga je Evropska komisija sprejela februarja 2022) podpirata ta načela oblikovanja z opredelitvijo sklopa skupnih pristopov EU za vzpostavitev zaupanja in zagotavljanje pravičnosti med deležniki v zvezi z učinkovitostjo souporabe podatkov.

Namen akta o upravljanju podatkov je spodbuditi razpoložljivost podatkov za uporabo s povečanjem zaupanja v posrednike podatkov in krepitvijo mehanizmov za souporabo podatkov v EU, med drugim pa tudi določa cilj oblikovanja vseevropskih skupnih in interoperabilnih podatkovnih prostorov v strateških sektorjih, usmerjenih v premagovanje pravnih in tehničnih ovir pri deljenju podatkov.

Namen predloga akta o podatkih je zagotoviti pravično dodelitev vrednosti v podatkovnem gospodarstvu in olajšati uporabo in dostop do podatkov, ki jih ustvarjajo povezani predmeti, zlasti kadar prispevajo k ustvarjanju podatkov. Akt o podatkih predvideva orodja, ki bodo olajšala interoperabilnost, med drugim znotraj podatkovnih prostorov in med njimi. Določa osnovne zahteve v zvezi z različnimi elementi, ki so pomembni za podatkovne prostore, vključno s pooblastilom, da se od organizacij za standardizacijo zahteva razvoj usklajenih standardov.

Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov. Določa tudi splošne pogoje, ki jih je treba upoštevati pri zbiranju, deljenju in ponovni uporabi osebnih podatkov.

Evropska komisija je poleg direktive o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (14) določila tudi seznam posebnih naborov podatkov visoke vrednosti in dogovore za njihovo objavo in ponovno uporabo (15). Nekateri od teh podatkov (geoprostorski podatki, podatki, pridobljeni z opazovanjem Zemlje, okoljski in meteorološki podatki ter podatki o mobilnosti) so lahko pomembni za razvoj ali spremljanje turističnih storitev in politik.

Politika za interoperabilno Evropo spodbuja interoperabilnost podatkov v podatkovnih prostorih in med njimi s spodbujanjem pravnega, operativnega in tehničnega/semantičnega usklajevanja, na primer z uporabo referenčnih arhitektur, semantičnih orodij, podatkovnih modelov in vmesnikov za aplikacijsko programiranje. Več teh rešitev bo postalo tudi del nabora orodij podpornega centra za podatkovne prostore, o čemer bo razpravljal tudi Evropski odbor za podatkovne informacije (glej spodaj). S predlogom akta o interoperabilni Evropi (16) se bo okrepila interoperabilnost z nadaljnjim spodbujanjem uporabe teh interoperabilnostnih rešitev, kar bi moralo podatkovnemu prostoru za turizem pomagati, da izkoristijo podatke iz različnih virov.

Ta arhitektura, v okviru katere se oblikuje souporaba podatkov, zagotavlja osnovno podporo turističnemu sektorju, saj določa jasna pravila za ponudnike in upravljavce podatkov iz EU in držav zunaj EU. Souporaba podatkov je tudi predmet številnih ključnih sektorskih zakonodajnih pobud, ki imajo jasen in močan vpliv na turistični sektor.

Predlagana uredba o kratkoročnem najemu nastanitve (17) omogoča pristojnim organom, da souporabljajo podatke o dejavnostih kratkoročnega najema nastanitve s „subjekti ali osebami, ki izvajajo znanstvene raziskave, analitične dejavnosti ali razvijajo nove poslovne modele“.

V skladu z delegirano uredbo o opravljanju storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej EU (18) so informacije dostopne prek nacionalnih točk dostopa. Ta obveznost velja za linijske prevoze v vseh načinih prevoza (mestni javni promet, železniški in zračni promet, trajekti), tudi alternativnih (souporaba avtomobila, sopotništvo) in individualnih, kot je kolesarjenje. Podatki bi morali biti dostopni samo, kadar so na voljo v digitalni obliki. Podatki v obsegu obveznosti vključujejo: informacije o voznih redih, standardnih cenah, lokaciji postaj (vozlišč dostopa) in nekateri podatki o infrastrukturi (tudi kolesarski).

V zvezi s podatki za razvoj storitev, ki lahko olajšajo izvajanje rezervacij in plačil, nova pobuda o storitvah multimodalne digitalne mobilnosti (19) določa obveznosti deljenja, kar se bo preneslo v podatkovni prostor za turizem, kot v primeru storitev zagotavljanja multimodalnih potovalnih informacij. V okviru predloga se bodo pregledale obveznosti nekaterih upravljavcev glede sklenitve sporazuma s tretjimi osebami. Namen tega je zagotoviti, da bodo spletne storitve za prodajo vozovnic olajševale multimodalnost, tako da bodo potnikom omogočale jasno in pregledno primerjavo ponudb ter dostop do njih.

Namen uredbe EU o razmerjih med platformami in podjetji (20) je zagotoviti pravično, pregledno in predvidljivo obravnavo poslovnih uporabnikov s strani spletnih posredniških storitev.

Namen skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem je vključitev teh zahtev in načel, da se prepreči razdrobljena uporaba med deležniki. K dodani vrednosti skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem prispeva tudi podpora Evropske komisije in njenih organov. Pristop, ki je enak za vse, sicer ne more izpolniti specifičnih potreb vsakega vertikalnega sektorja ali področja, vendar bo ključnega pomena za opredelitev medsektorskih skupnih značilnosti ter po možnosti razvoj skupnih pojmov, modelov in gradnikov, ki se lahko uporabljajo v različnih sektorjih ali na različnih področjih. Kot je bilo navedeno, so skupne značilnosti in sinergije še zlasti pomembne za sektor turizma. Evropski odbor za podatkovne inovacije, ki je vzpostavljen z aktom o upravljanju podatkov, bo izdajal smernice ter opredeljeval ustrezne standarde in zahteve glede interoperabilnosti za medsektorsko souporabo podatkov. Podporni center za podatkovne prostore, tj. projekt, ki se financira iz programa Digitalna Evropa, bo sodeloval z Evropskim odborom za podatkovne inovacije pri vzpostavljanju skupnih evropskih podatkovnih prostorov, njegova naloga pa bo usklajevanje vseh ustreznih ukrepov na tem področju.

2. Ključni omogočitveni dejavniki za skupni evropski podatkovni prostor za turizem

V kompleksnih ekosistemih, kot je turizem, kjer koristne informacije prihajajo z različnih področij in iz različnih sektorjev, gospodarski akterji pa so skoraj izključno MSP, medtem ko so obsežna podatkovna področja v lasti zgolj nekaj velikih platform, je za souporabo podatkov kombinacija in usklajenost več dejavnikov.

Ta izziv obravnavata dva usklajevalna in podporna ukrepa, ki sta se v letu 2022 financirala iz programa Digitalna Evropa (21). V navedenih ukrepih sodelujeta dva javno-zasebna konzorcija s ciljem zagotoviti Evropski komisiji posodobljen zemljevid ustreznih javnih in zasebnih pobud, poglobljeno analizo ključnih omogočitvenih dejavnikov podatkovnega prostora za turizem in, kar je pomembno omeniti, načrt za njihovo uporabo. Ukrepa se izvajata v sinergiji od novembra 2022 do novembra 2023, postavila pa bosta temelje za delo na podatkovnem prostoru za turizem, ki bo temeljilo na obstoječem okviru evropske statistike turizma. Dodala bosta bistvene informacije k vsem vidikom, povezanim z okvirom in upravljanjem skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem ter naslednjimi koraki v njegovem razvoju.

Evropska komisija je s podpiranjem tega dela in dodelitvijo dodatnih osmih milijonov EUR v okviru delovnega programa za program Digitalna Evropa za obdobje 2023–2024 zavezana partnerskemu sodelovanju z javnimi in zasebnimi akterji v turističnem ekosistemu, da bi od njih pridobila informacije o potrebah trga in sektorja, tako v zvezi z okvirom za souporabo podatkov kot v zvezi s hitrostjo, s katero ga je treba vzpostaviti.

2.1. Upravljanje

Upravljanje podatkovnega prostora za turizem bo določilo, kako se bodo ključni omogočitveni dejavniki za interoperabilnost izvajali in učinkovali drug na drugega, da bi se zagotovil dostop do podatkov, njihovo souporabo in uporabo na zakonit, pregleden, sorazmeren in nediskriminatoren način. Pri oblikovanju njegovega modela bosta usklajena in podporna ukrepa, ki se financirata iz programa Digitalna Evropa, upoštevala obstoječe smernice javnih in zasebnih akterjev na ravni EU in nacionalni ravni. To bo potekalo v okviru evropske strategije za podatke in Načrtu za prehod v turizmu.

Evropska komisija je leta 2022 določila ključna načela za oblikovanje in značilnosti za vse skupne sektorske podatkovne prostore (22): nadzor nad podatki, spoštovanje pravil in vrednost EU, tehnična podatkovna infrastruktura, upravljanje, interoperabilnost, odprtost in kibernetska varnost (23). Poleg tega je v kodeksu ravnanja o deljenju podatkov v turizmu (2023), ki so ga pripravili zasebni deležniki ob podpori Evropske komisije (glej oddelek 2.4), določen seznam specifičnih načel, ki jih je treba upoštevati v sporazumu o deljenju podatkov: pravice uporabe podatkov, vrednosti podatkov in plačilo, intelektualna lastnina, načela preglednosti pri varnosti, odgovornosti, zasebnosti in varstvu podatkov (24) ter etika.

V Načrtu za prehod v turizmu so opredeljeni ukrepi na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni za podporo deljenju podatkov v sektorju:

—	vzpostavljanje zaupanja med ustreznimi deležniki na področju turizma in zagotavljanje strateške podpore pri učinkoviti uporabi vzajemno koristnih partnerstev na področju deljenja podatkov v turistični panogi [teme 9, 14, 15];

—	zagotavljanje podpore turističnim podjetjem za ustvarjanje novih storitev, njihovo izboljševanje in razširjanje, ter organom/destinacijam, da bolje upravljajo turistične tokove na podlagi lažje dostopnih podatkov, povezanih s turizmom, iz različnih virov [teme 10, 14, 15, 16];

—	olajšanje raziskav in inovacij v turističnem ekosistemu za okolju prijaznejše storitve z omogočanjem dostopa do podatkov različnim akterjem, vključno s potrošniki [teme 13, 15, 26].

Neuradna strokovna skupina Komisije „Skupaj za turizem EU“ (T4T) (25), ki jo sestavljajo strokovnjaki iz javnega in zasebnega sektorja, pomaga Komisiji pri izvajanju teh ukrepov, pripravi pobud politike, podpiranju sodelovanja vseh deležnikov v ekosistemu v zvezi z izvajanjem zakonodaje, ukrepov, programov in politik ter omogočanju izmenjave dobrih praks. Podskupina, ki se ukvarja z digitalno preobrazbo sektorja turizma, zlasti spremlja in podpira izvajanje vseh ukrepov, povezanih z deljenjem podatkov in digitalizacijo sektorja, s čimer prispeva k vsakoletnemu pregledu stanja.

Ker sta turistična politika in upravljanje turizma v pristojnosti organov na nacionalni ravni, v nekaterih državah članicah pa tudi na regionalni ravni ali obeh ravneh, morajo Evropska komisija ter nacionalne in regionalne oblasti obenem sodelovati skupaj z zasebnimi deležniki, da bi podprli njegov razvoj. Konzorciji evropske digitalne infrastrukture bi kot nov izvedbeni instrument lahko zagotovili rešitev za uvedbo in delovanje skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem. Na podlagi novih priložnosti, ki jih prinaša program politike Digitalno desetletje do leta 2030 (26) bi države članice lahko preučile tudi možnost ustanovitve konzorcija evropske digitalne infrastrukture za oblikovanje in upravljanje skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem.

2.2. Semantika za interoperabilnost

Za doseganje minimalne interoperabilnosti so potrebni skupni podatkovni modeli in slovarji. Uprave in agencije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki združujejo in oblikujejo storitve na podlagi podatkov v zvezi s turizmom, se spopadajo z enakimi izzivi, medtem ko imajo z vidika semantike enake možnosti. Nacionalni statistični uradi in Eurostat uporabljajo skupno določene opredelitve za uradno statistiko. Vendar sprejemanje teh opredelitev s strani drugih deležnikov na področju turizma ne poteka samodejno.

Primer so navedbe o nastanitvenih „zmogljivostih“, ki se lahko opišejo s tem, koliko oseb lahko sprejme hotel, medtem ko drug ponudnik to številko razlaga glede na to, koliko postelj je na voljo. Ta primer jasno kaže na potrebo po pojasnitvi opredelitev in omejitev ključnih pojmov, ki se pogosto uporabljajo v sektorju turizma, da bi se podprla kakršna koli pobuda zasebnih in javnih akterjev v zvezi z deljenjem podatkov. Ni pa treba uskladiti samo modelov in opredelitev. Turizem storitev, usmerjena v uporabnike, mora uporabiti opredelitve, ki spoštujejo zahteve glede večjezičnosti v EU: medtem ko se vsebina zagotavlja v jeziku uporabnika, je treba meta podatke in klasifikacijo, ki pomagajo pri iskanju vsebine, prilagoditi jeziku uporabnika, da se zagotovi boljša uporabniška izkušnja in prepreči diskriminacija.

V tem primeru bi bili zelo dragoceni skupni podatkovni modeli na evropski ravni, kot so na primer obstoječi podatkovni modeli za souporabo informacij o potniškem prometu. Natančen obseg modelov je treba še opredeliti v okviru pripravljalnega dela v letu 2023 (glej poglavje 3), vendar bi pristop moral biti pragmatičen in temeljiti na obstoječih specifikacijah (27). Ključnega pomena sta tudi priprava smernic in podpora izvajanju tega modela za zagotovitev usklajenega ravnanja različnih akterjev na različnih ravneh. V tem smislu bo bistvena vloga podpornega centra za podatkovne prostore.

2.3. Tehnični standardi interoperabilnosti

Podporni center za podatkovne prostore si prizadeva za opredelitev skupnih tehničnih standardov ob upoštevanju obstoječih pobud in regulativnega okvira ter dela organizacij za standardizacijo. Vsi podatkovni prostori bodo lahko izkoristili tudi vmesno programsko opremo Simpl, ki bo omogočila zveze med računalništvom v oblaku in robnim računalništvom ter podprla vse večje pobude na področju podatkov, ki jih financira Evropska komisija in ki se pripravljajo na začetek izvajanja (28).

Opozoriti je treba, da bo akt o podatkih pooblastil Komisijo, da posreduje v primeru ugotovljenega pomanjkanja standardov. V sporočilu Komisije z naslovom Strategija EU za standardizacijo – Določitev globalnih standardov v podporo odpornemu, zelenemu in digitalnemu enotnemu trgu EU (29) je poudarjena neposredna povezava med uspehom evropskih akterjev na področju standardizacije na mednarodni ravni ter konkurenčnostjo Evrope, njeno tehnološko suverenostjo in zaščito vrednot EU. Eno od opredeljenih prednostnih področij so „podatkovni standardi za večjo interoperabilnost, souporabo in ponovno uporabo podatkov v podporo skupnim evropskim podatkovnim prostorom“.

Evropski statistični sistem, partnerstvo med Eurostatom in nacionalnimi statističnimi organi, je razvil in ohranil sistematičen okvir za razvoj, pripravo in razširjanje evropske statistike turizma, ki je določena v Uredbi (EU) št. 692/2011 (30). Zaradi uporabe skupne klasifikacije se taksonomije z različnih statističnih področjih, ki zagotavljajo semantično interoperabilnost, podatki o zmogljivosti in zasedenosti turističnih nastanitev ali podatki o značilnostih turističnih potovanj lahko združujejo z drugimi področji statistike in s tem oblikujejo pomenljive kazalnike. Eurostat je poleg tega že določil sklop tehničnih standardov za souporabo podatkov o nastanitvah z zasebnim sektorjem, tj. z mednarodnimi spletnimi platformami (31).

2.4. Vloga zasebnega sektorja

Skupni evropski podatkovni prostor za turizem bo postal del cvetočega trga storitev. Podjetja in posredniki podatkov izvajajo ključne storitve za turistični ekosistem EU in kažejo veliko zanimanje za skupen evropski podatkovni prostor. Nekatere platforme že prostovoljno in redno souporabljajo nabore svojih podatkov o nastanitvah z Eurostatom za pripravo evropske statistike.

Zasebni sektor si prizadeva za sklenitev sporazumov o deljenju neosebnih podatkov, ki lahko ustvarijo podatkovne prostore v zasebni lasti v sektorju turizma. Evropska komisija pozdravlja te pobude in se zavezuje, da jih bo podrla, s čimer želi zagotoviti sinergije med njimi in skupnim evropskim podatkovnim prostorom za turizem. Ključno vlogo v teh prizadevanjih bo imela spletna platforma Evropske komisije za podporo deležnikom za turizem, ki bo začela delovati leta 2024 (glej poglavje 3).

Namen kodeksa ravnanja za souporabo podatkov v turizmu (32), ki ga je razvila skupina deležnikov na ravni EU in ki je bil sprejet marca 2023, je podpreti vzpostavitev zaupanja med deležniki, večinoma MSP, ki želijo skleniti pogodbene sporazume za souporabo informacij, obenem pa tudi zagotoviti splošne smernice s primeri in kontrolnim seznamom za deležnike, ki se zanimajo za souporabo podatkov, o tem, kako vzpostavljati vzajemno koristne odnose na področju deljenja podatkov v turizmu. Evropska komisija poziva evropske akterje na področju turizma, naj se javno zavežejo tem smernicam.

Tudi zasebni sektor ima ključno vlogo pri dopolnjevanju skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem, zlasti z zagotavljanjem uporabniku prijaznih orodij za MSP in destinacije. To so lahko platforme, aplikacije ali plačljive storitve na področju analitike in poslovne podpore, ki premoščajo vrzel med okvirom interoperabilnosti, določenim na ravni EU, in potrebo po takojšnji in enostavni uporabi ter ponovni uporabi podatkov.

2.5. Podpora za MSP pri prehodu na podatkovni prostor

Kot je napovedano v sporočilu „Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo“ (33) in skladno s strategijo EU za podatke, Evropska komisija zagotavlja podporo MSP v vseh sektorjih prek digitalnih inovacijskih vozlišč in Evropske podjetniške mreže, ki delajo v sinergiji.

Evropska digitalna inovacijska vozlišča (34) so točke „vse na enem mestu“, ki podpirajo podjetja in organizacije javnega sektorja pri odzivanju na digitalne izzive in povečanju njihove konkurenčnosti. Zagotavljajo dostop do tehničnega strokovnega znanja in izkušenj ter priložnosti za MSP, da preizkusijo rešitve še pred izvajanjem potrebnih naložb. Na uporabniku prijazen in ciljno usmerjen način nudijo finančno svetovanje, usposabljanje in razvoj spretnosti. Nekatera so specializirana za turizem, vendar imajo v okviru mreže vse vozlišč možnost, da pomagajo MSP pri uporabi infrastruktur in pobud, na primer v zvezi s skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori.

Sektorsko skupino za turizem v okviru evropske podjetniške mreže sestavlja 61 članov iz 23 držav, ki stalno sodelujejo pri podpiranju turističnih ekosistemov na svojih ozemljih. Njen cilj je podpirati in povečati konkurenčnost ter odpornost MSP z zagotavljanjem visokokakovostnega svetovanja in podpiranjem njihove internacionalizacije. Poudarek je na možnostih financiranja EU, prenosu tehnologije in poslovnih priložnostih, ki jih podpirajo posebne ciljno usmerjene komunikacijske in promocijske dejavnosti. Ena od osrednjih dejavnosti je digitalizacija, sektorska skupina za turizem pa znotraj tega širokega spektra podpira ambiciozna, v rast usmerjena MSP pri dostopu do informacij in njihovi najboljši možni uporabi.

2.6. Podpora destinacijam pri prehodu na podatkovni prostor

Destinacije (kot so mesta, podeželske skupnosti ali širša ozemlja) so kompleksni akterji, ki morajo upravljanje turizma vključiti v svoje mestno in lokalno načrtovanje, da bi zagotovili, da vpliv turističnih tokov ne bo zgolj ustvarjal koristi za prebivalce, temveč da bo tudi trajnosten za skupnost in okolje. Več pobud, ki jih izvaja Komisija, lahko pozitivno vpliva na razpoložljivost koristnih informacij za upravljanje in razvoj turizma, Komisija pa bo poskrbela za sinergije med mrežami in s tem zagotovila doslednost na področju digitalne preobrazbe. Platforma za sodelovanje z deležniki, ki jo bo Komisija vzpostavila leta 2024, da bi podprla skupno izvajanje Načrta za prehod v turizmu, bo nudila enotno vstopno točko za vse informacije, ki so koristne za deležnike v turizmu glede politik in ukrepov na ravni EU in nacionalni ravni, pa tudi za izmenjavo dobrih praks.

Podobno bodo te možnosti neposrednega sodelovanja med destinacijami ter med destinacijami in Komisijo zagotovile, da se pri razvoju skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem upoštevajo lokalne posebnosti in zahteve:

—	minimalni mehanizmi interoperabilnosti, ki so jih razvila mesta in skupnosti v okviru gibanja „Living-in.eu“ (35) in so namenjeni njim, lahko zagotovijo pomembno podporo skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru za turizem, saj obravnavajo interoperabilnostne rešitve za te ekosisteme;

—	pobuda za izzive inteligentnih mest (36) je pobuda Evropske komisije, ki podpira evropska mesta pri zeleni in digitalni preobrazbi njihovih lokalnih gospodarstev ter temelji na mreženju, izmenjavi dobrih praks, podpori strokovnjakov in aktiviranju zasebnega sektorja;

—

urbana agenda EU (37) bo tudi namenila sredstva za podporo turizmu v mestnih destinacijah s posebnim poudarkom na trajnostnosti ponudbe. Novo partnerstvo za trajnostni turizem v okviru urbane agende EU (38), ki se je začelo decembra 2022, lahko predlaga tudi konkretne ukrepe za izboljšanje digitalnih storitev mestnih destinacij;

—	na uradnem portalu podatkov EU (39) so zbrane vse javne informacije o predpisih EU, publikacijah, obvestilih o javnih naročilih in vseh drugih oblikah odprtih podatkov. Gre za podatkovno zbirko, ki je lahko v pomoč vsem sektorskim podatkovnim prostorom;

—

vodilna pobuda za turizem (40) v okviru Instrumenta za tehnično podporo iz leta 2022 (41), podpira sedem držav članic (42) pri krepitvi njihove turistične statistike in podatkovnega okvira s krepitvijo zmogljivosti za souporabo in povezovanje podatkov, odpravljanjem vrzeli pri izvajanju statističnega okvira satelitskega računa za turizem, vključno s smernicami za omogočanje uporabe alternativnih virov podatkov, vključevanjem kazalnikov trajnostnosti v turistično statistiko za boljše upravljanje destinacij ter spodbujanjem digitalizacije MSP v sektorju turizma.

V razvoju je tudi strokovni center EU za podporo upravljanju podatkov v turističnih destinacijah. To vozlišče znanja bo destinacijam pomagalo pri razvoju in izvajanju upravljanja, ki temelji na podatkih, ter kompetenc in strategij za souporabo podatkov. Strokovni center EU bi moral začeti delovati leta 2024.

2.7. Preizkus primera uporabe podatkovnega prostora za turizem

Ker je treba vzpostaviti zaupanja vredno okolje za souporabo podatkov med vsemi vpletenimi stranmi in ob upoštevanju pomena preizkušanja omogočitvenih dejavnikov interoperabilnosti, da bi se lahko preoblikovali v gradnike podatkovnega prostora za turizem, Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami in zasebnimi deležniki vzpostavlja preizkusni ukrep, katerega cilj je pripraviti podlago za podatkovni prostor za turizem.

Pri tem ukrepu bi bilo treba uporabiti ključne dejavnike (tehnične standarde in model upravljanja), opredeljene v pripravljalnih ukrepih, financiranih iz programa Digitalna Evropa, in jih uskladiti s tehničnimi standardi, ki jih je razvil Eurostat za podatke o nastanitvah: z uporabo in preskušanjem standardov interoperabilnosti in poslovnega modela za souporabo podatkov, opredeljenih v usklajevalnih in podpornih ukrepih, bo z ukrepom predstavljena vrednost podatkovnega prostora za sektor turizma. Preizkusni ukrep je vzpostavljen povsem prostovoljno in predstavlja praktični primer priprave podatkovnega prostora za turizem.

Javni organi na nacionalni in regionalni ravni, Eurostat in ustrezne službe Evropske komisije bodo skupaj z zasebnimi partnerji, specializiranimi za upravljanje podatkov, sodelovali pri zagotavljanju, da bo pristop koristil pri pripravi skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem in okvira za souporabo podatkov, ki je predviden v predlogu uredbe o kratkoročnem najemu nastanitve.

Komisija želi zagotoviti, da bo pristop realističen in vključujoč ter da bo naloga koristna za deležnike iz EU: za tiste, ki sodelujejo v ukrepu, ter za MSP organizacije za upravljanje destinacij. Preizkus bo tako osredotočen na primer uporabe vzajemnega učinkovanja med različnimi podatkovnimi področji, vključno s kratkoročnim najemom in nastanitvijo.

Do predvidenega zaključka pobude (prvo četrtletje leta 2025) bodo v pobudo vključeni rezultati usklajevalnih in podpornih ukrepov za pripravo podatkovnega prostora za turizem, s čimer bo storjen prvi korak k polnopravnemu skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru za turizem.

3. Naslednji koraki k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru za turizem

Faza 1: od zdaj do četrtega četrtletja leta 2023

—

Dva usklajevalna in podporna ukrepa, ki se financirata iz programa Digitalna Evropa v letu 2022, bosta Komisiji zagotovila posodobljen zemljevid ustreznih javnih in zasebnih pobud, poglobljeno analizo ključnih omogočitvenih dejavnikov podatkovnega prostora za turizem s priporočili za model upravljanja in tehnične standarde ter načrt za uvedbo podatkovnega prostora.

—

Hkrati bo Evropska komisija zbrala prostovoljno delovno skupino, ki bo preizkusila primer uporabe kot prvo uporabo ugotovitev v okviru usklajevalnih in podpornih ukrepov. V tej prvi fazi bo delovna skupina določila osrednjo točko poskusa, vključno s posebno potrebo po uporabi in ponovni uporabi podatkov, ter svojo delovno metodologijo.

—

Na podlagi pobud na nacionalni ravni in v sinergiji z delom Podpornega centra za podatkovne prostore bi se morale med Evropsko komisijo in državami članicami začeti razprave o možnosti ustanovitve konzorcija evropske digitalne infrastrukture za upravljanje skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem.

—

Strokovni center EU za podporo pri upravljanju podatkov v turističnih destinacijah bi moral ustanoviti konzorcij javnih in zasebnih deležnikov s pristojnostmi na področju podatkovne analitike, da bi se destinacijam zagotovila podpora pri razvoju in izvajanju strategij upravljanja na podlagi podatkov ter deljenja podatkov v okviru razvoja skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem.

—

Deležniki imajo na voljo številna orodja za sodelovanje v procesu oblikovanja podatkovnega prostora, prilagojenega zahtevam panoge, kot je opisano zgoraj. Panožne organizacije bi morale med svojimi člani začeti predstavljati priložnosti in načine uporabe podatkovnega prostora za turizem ter načela, določena v kodeksu ravnanja za souporabo podatkov v turizmu.

Faza 2: od prvega četrtletja leta 2024 do prvega četrtletja leta 2025

—

Delovna skupina za primere uporabe, ki jo je ustanovila Evropska komisija, si bo prizadevala uporabiti rezultate usklajevalnih in podpornih ukrepov za primere uporabe, izbrane v fazi 1, in jih uskladiti s tehničnimi specifikacijami, ki jih je razvil Eurostat v svojem sporazumu za izmenjavo podatkov o nastanitvah z zasebnim sektorjem.

—

Države članice lahko prispevajo tako, da preučijo možnost ustanovitve konzorcija evropske digitalne infrastrukture za upravljanje skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem. V okviru programa Digitalna Evropa bi bilo treba začeti izvajati nadaljnje ukrepe, ki bodo sledili usklajevalnim in podpornim ukrepom in bodo namenjeni izgradnji infrastrukture skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem (36 mesecev).

—

Za nadaljnje pospeševanje skupnega izvajanja Načrta za prehod v turizmu bo Evropska komisija vzpostavila platformo za sodelovanje deležnikov kot uporabniku prijazno vstopno točko za dostop deležnikov do informacij, ki se aktivno posodabljajo, ter povezav do uradnih virov in virov skupnosti, ki so pomembni za ukrepe v okviru načrta za prehod; za iskanje informacij znanja o tekočih projektih, dejavnostih in dogodkih, ki se stalno posodabljajo in so pomembni za ukrepe v okviru načrta za prehod; za zagotavljanje sredstev za povezovanje in sodelovanje s člani skupnosti deležnikov ter iskanje ali opozarjanje na dejanske priložnosti za financiranje in učenje ali druge dogodke. Platforma bo združevala in posodabljala kartiranje pobud, povezanih z deljenjem podatkov v turizmu.

—	Deležnike se spodbuja, naj dejavno sodelujejo s platformo in pobudami, ki jih bo organizirala neformalna strokovna skupina Komisije „Skupaj za turizem“ v zvezi z deljenjem in upravljanjem podatkov.

Faza 3: leto 2025 in po njem

V prihodnosti bi moral turistični ekosistem v Evropi računati na boljše razumevanje priložnosti, ki jih ponuja souporabo podatkov. Tekoče pobude in kratkoročni ukrepi, predvideni na ravni Komisije in panoge, so priložnost za zainteresirane deležnike, da se vključijo v uvajanje podatkovnega prostora za turizem.

Poleg tega bi lahko bil konzorcij evropske digitalne infrastrukture držav članic rešitev za upravljanje skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem. Pričakuje se, da bo pripravljalno in uvajalno delo v okviru programa Digitalna Evropa dovolj napredovalo, da bo mogoče oblikovati infrastrukturo, ki v sodelovanju s podpornim centrom za podatkovne prostore lahko opredeli edinstvene identifikatorje za turistične postavke na skupni ravni, se dogovori o skupnih ključnih elementih metapodatkov (semantična pravila) in poveže tehnična pravila interoperabilnosti na dosleden način z drugimi podatkovnimi prostori na ravni EU.

Dodatno financiranje v okviru programa Digitalna Evropa bo na voljo za obdobje 2025–2027. Znesek takšnega dodatnega financiranja bi moral biti v skladu z doseženim napredkom in nadaljnjimi potrebami po financiranju.

4. Sklepna ugotovitev

Evropska komisija je v celoti zavezana podpori prostora, v katerem se je omogočen pretok podatkov, povezanih s turizmom, ob popolnem spoštovanju načel EU o pravičnosti, dostopnosti, varnosti in zasebnosti. To bo v prvi vrsti v skladu s strategijo EU za podatke. Prav tako bo v skladu s prizadevanji za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, ki se izvajajo v okviru Pakta za spretnosti (43).

Podatkovni prostor ne bo nastal v vakuumu: zapolnil bo vrzel na trgu podatkov za turizem, kjer je treba povečati dostop, ga uskladiti in še posebej podpreti MSP ter destinacije, ki so gonilna sila ekosistema, ključnega za gospodarstvo EU, da bi spodbudili ponovno uporabo podatkov ter ustvarili inovativne storitve in gospodarsko vrednost.

Ta pristop k oblikovanju skupnega evropskega podatkovnega prostora za turizem mora biti napreden in trden. Njegov cilj je vzpostaviti okvir, ki bo ustrezal potrebam ekosistema in trga, hkrati pa bo vpet v širši okvir interoperabilnosti sektorskih podatkovnih prostorov na ravni EU. Da bi se ta cilj uresničil, Evropska komisija spodbuja vse zadevne akterje, naj se vključijo v souporabo podatkov v skupnem evropskem podatkovnem prostoru za turizem, ne le zato, da bi izboljšali bogastvo podatkov, ki jih ta prostor lahko zagotovi, temveč tudi zato, da bi ga skupaj oblikovali v korist vseh.

(1) Danes objavljen Načrt za prehod v turizmu (europa.eu)

(2) COM(2020) 66 final.

(3) V evropski strategiji za podatke iz februarja 2020 je bila napovedana vzpostavitev podatkovnih prostorov na desetih strateških področjih: zdravje, kmetijstvo, proizvodnja, energija, mobilnost, finance, javna uprava, znanja in spretnosti, evropski oblak za odprto znanost in medsektorska ključna prednostna naloga doseganja ciljev zelenega dogovora.

(4) 250321-vtc-euco-statement-en.pdf (europa.eu)

(5) Svet za konkurenčnost (notranji trg in industrija) – Consilium (europa.eu)

(6) https://www.consilium.europa.eu/media/49960/st08881-en21.pdf

(7) Letno poročilo o evropskih MSP, 20. junij 2022

(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(9) Politika podatkovnega altruizma je povezana s prostovoljnim deljenjem podatkov brez kakršnega koli nadomestila, cilj pa je splošen interes ali skupno dobro.

(10) Program Obzorje Evropa vključuje obveznost za projektne upravičence, da javno souporabljajo podatke, na katerih temeljijo rezultati raziskav. To projektnim upravičencem omogoča, da opredelijo podatke za objavo in zaupne podatke zaradi legitimnih poslovnih interesov; naučiti se je mogoče, kako se te upravičence spodbuja k javnemu deljenju podatkov in kako se spoštujejo njihove poslovne pravice. Z veljavnimi mednarodnimi sporazumi in praksami na področju interoperabilnosti bi souporaba znanstvenih podatkov na splošno lahko zagotovila koristne izkušnje za razvoj podatkovnih prostorov industrijskih ekosistemov.

(11) Delovni dokument služb Komisije o podatkovnih prostorih | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (europa.eu).

(12) Uredba (EU) 2022/868 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o evropskem upravljanju podatkov in spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (Akt o upravljanju podatkov) (UL L 152, 3.6.2022, str. 1) EUR-Lex – 32022R0868 – SL – EUR-Lex (europa.eu).

(13) https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_1113

(14) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/138 z dne 21. decembra 2022 o določitvi seznama posebnih naborov podatkov velike vrednosti ter ureditve za njihovo objavo in ponovno uporabo (UL L 19, 20.1.2023, str. 43).

(16) COM(2022) 720 final, EUR-Lex – 52022PC0720 – SL – EUR-Lex (europa.eu).

(17) COM_2022_571_1_SL_ACT_part1_v7.pdf (europa.eu).

(18) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1926 z dne 31. maja 2017 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opravljanjem storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej EU (UL L 272, 21.10.2017, str. 1). V zvezi z delegirano uredbo se izvaja revizija, da bi se ta obveznost razširila na informacije v realnem času (za vse načine prevoza), npr. informacije v realnem času o motnjah v železniškem prometu.

(19) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13133-Multimodalne-digitalne-storitve-mobilnosti_sl

(20) Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57). To na primer velja za spremembe pogojev, dostop do podatkov, način organizacije razvrščanja, razloge za začasno onemogočitev ali ukinitev uporabe platforme ter razloge za uporabo klavzul o pariteti cen.

(21) DATES – Evropski podatkovni prostor za turizem (tourismdataspace-csa.eu) in Domov – Podatkovni prostor za turizem (DSFT) (modul.ac.at).

(22) Delovni dokument služb Komisije o podatkovnih prostorih | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (europa.eu)

(23) V skladu z Evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (europa.eu)

(24) Za opredelitev uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov v sektorju turizma, je treba prihodnje kodekse ravnanja v zvezi z zasebnostjo in varstvom podatkov pripraviti v skladu s členom 40 splošne uredbe o varstvu podatkov.

(25) Register strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih skupin (europa.eu)

(26) Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (UL L 323, 19.12.2022, str. 4).

(27) Kot so pridobljena znanja o oblikovanju specifikacij za skupni podatkovni prostor EU za zeleni dogovor, ki jih je pripravilo Skupno raziskovalno središče: https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC126319, in ki so v veliki meri veljavne tudi za podatkovni prostor za turizem.

(28) Simpl: poenostavljene zveze med računalništvom v oblaku in robnim računalništvom ter podatkovni prostori | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (europa.eu).

(29) COM/2022/31 final EUR-Lex – 52022DC0031 – SL EUR-Lex (europa.eu)

(30) Uredba (EU) št. 692/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2011 o evropski statistiki turizma in razveljavitvi Direktive Sveta 95/57/ES (UL L 192, 22.7.2011, str. 17).

(31) Poleg tega se izvaja revizija v zvezi z Uredbo (ES) št. 223/2009 (kakor je bila spremenjena), ki opredeljuje sedanje načine za evropski statistični sistem in si prizadeva za boljše združevanje podatkov, katerih imetniki so zasebni subjekti.

(32) Ključni evropski deležniki na področju turizma podpisali kodeks ravnanja o deljenju podatkov v turizmu – ETC Corporate – ETC Corporate (etc-corporate.org)

(33) Sporočilo COM(2020) 103: Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo | Znanje za politike (europa.eu)

(34) Informacije za MSP | Mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije (europa.eu)

(35) Pridružite se nam pri gradnji evropske poti digitalne preobrazbe za 300 milijonov Evropejcev | Živeti v EU (living-in.eu)

(36) Domov | Izziv inteligentnih mest

(37) Inforegio – Urbana agenda EU (europa.eu)

(38) Trajnostni turizem | EUI (urban-initiative.eu)

(39) Uradni portal za evropske podatke | data.europa.eu

(40) Instrument za tehnično podporo iz leta 2022: „Support the tourism ecosystem: towards a more sustainable, resilient and digital tourism“ (Podpora za turistični ekosistem: na poti k trajnostnemu, odpornemu in digitalnemu turizmu).

(41) Instrument za tehnično podporo (europa.eu)

(42) Italija, Hrvaška, Španija, Slovenija, Portugalska, Malta in Grčija.

(43) Domača stran Pakta za spretnosti (europa.eu).