Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 230/15)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Jumilla“

PDO-ES-A0109-AM06

Datum obvestila: 4. april 2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Uvedba dveh novih sort

Opis:

Dodani sta sorti merseguera in viognier.

Spremenjeni sta bili točka 6 specifikacije proizvoda in točka 7 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj ne izpolnjuje nobenega merila iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 o enotni SUT.

Razlog:

Bela sorta viognier.

Oblasti tako v regiji Murcia kot v Avtonomni skupnosti Kastilja-Manča dovoljujejo to sorto. Dve registrirani in certificirani vinarni za ZOP „Jumilla“ sta izvedli študijo, ki je bila podlaga za tehnična poročila. Slednja so bila upoštevana pri ocenjevanju primernosti sorte za pridelavo vin z ZOP „Jumilla“. Poročila potrjujejo, da ima ta sorta ustrezne kmetijske in z vini povezane značilnosti za vključitev v specifikacijo proizvoda za to ZOP. Vključitev te sorte za izvajalce dejavnosti povečuje možnosti glede gojenja, pridelave in nato dajanja vina na trg. Potrošnikom pa ponuja dodaten proizvod, ki združuje tipične značilnosti, ki jih pri tej ZOP ustvarjata podnebje in vrsta tal, vendar kljub temu ohranja prepoznaven značaj grozdja.

Ponovna uvedba bele sorte merseguera.

Oblasti tako v regiji Murcia kot v Avtonomni skupnosti Kastilja-Manča dovoljujejo to sorto. Sorta je vključena kot primerna za pridelavo vin z ZOP „Jumilla“. Namen je vrnitev lokalne sorte vinske trte, ki je bila prej dovoljena v specifikaciji proizvoda za to ZOP. Ta sorta se je sčasoma pokazala kot prilagojena na podnebne razmere tega območja in v veliki meri izkazala svoje ustrezne kmetijske in z vini povezane značilnosti za pridelavo vin z ZOP „Jumilla“. Bele sorte vinske trte so več let veljale za manj kakovostne od rdečih, zato so bile iz specifikacije umaknjene. Vendar so izkušnje pokazale, da so bele sorte odlično prilagojene za to ZOP. Obenem se iz njih pridelujejo vina z dovolj kakovostnimi značilnostmi, da se lahko dajejo na trg kot vina z ZOP „Jumilla“, po katerih je na trgu povpraševanje. Taka bela sorta je med drugim merseguera.

2. Spremembe pravil o označevanju

Opis:

Največja dovoljena višina črk v imenu zaščitene označbe porekla („Jumilla“) je z 10 mm povečana na 20 mm. Vendar mora biti ta največja višina vedno manjša od velikosti blagovne znamke.

Oddelek 8, točka (b)(v), specifikacije proizvoda in oddelek 9 enotnega dokumenta sta bila spremenjena.

Gre za standardno spremembo, saj ne izpolnjuje nobenega merila iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 o enotni SUT.

Razlog:

Namen povečanja največje višine imena zaščitene označbe porekla na etiketah tega vina je omogočiti izvajalcem dejavnosti, da besedi zagotovijo „JUMILLA“ večjo vidnost na embalaži. To bo pomagalo pri njeni promociji med potrošniki.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Jumilla

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

3.	Likersko vino

4. Opis vin

1. Bela vina (Jumilla in Jumilla Dulce)

KRATEK OPIS

Videz: od kovinske do topazne barve. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po svežem sadju. V sladkih vinih so lahko prisotne note suhega sadja.

Okus: ravnotežje med kislinami in sladkorji. Pri sladkih vinih sladkorji prevladajo nad kislinami.

*	Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Vina rosé (Jumilla in Jumilla Dulce)

KRATEK OPIS

Videz: razpon barv od malinasto rožnate do nežno lososove. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po svežem sadju. Po rdečem jagodičju. V sladkih vinih so lahko prisotne note suhega sadja.

Okus: uravnotežena vsebnost kislin. Pri sladkih vinih sladkorji prevladajo nad kislinami.

*	Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3. Vina rosé (Jumilla Monastrell)

KRATEK OPIS

Videz: razpon barv od malinasto rožnate do nežno lososove. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po svežem sadju. Po rdečem jagodičju. V sladkih vinih so lahko prisotne note suhega sadja.

Okus: uravnotežena vsebnost kislin. Pri sladkih vinih sladkorji prevladajo nad kislinami.

*	Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4. Rdeča vina (Jumilla Monastrell)

KRATEK OPIS

Videz: od vijolične do opečnato rdeče barve, sladka vina lahko razvijejo okraste odtenke. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po rdečem jagodičju. Po črnem jagodičju. V sladkih vinih so prisotne note suhega sadja.

Okus: uravnotežena vsebnost kislin. Taničen. Pri sladkih vinih sladkorji prevladajo nad kislinami.

*	Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Rdeča vina (Jumilla in Jumilla Dulce)

KRATEK OPIS

Videz: od vijolične do opečnato rdeče barve, sladka vina lahko razvijejo okraste odtenke. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po rdečem jagodičju. Po črnem jagodičju. V sladkih vinih so prisotne note suhega sadja.

Okus: uravnotežena vsebnost kislin. Taničen. Pri sladkih vinih sladkorji prevladajo nad kislinami.

*	Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6. Likerska vina (Tinto Monastrell)

KRATEK OPIS

Videz: od češnjevo rdeče do okraste barve. Vina so bistra in sijoča.

Vonj: po črnem jagodičju. Po suhem sadju.

Okus: sladkorji prevladajo nad kislinami. Taničen.

*	Analitske zahteve, ki niso vključene v tabelo, so v skladu z veljavno zakonodajo EU o vinu.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	15
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

Pridelovalna praksa

Vinogradi, zajeti z zaščiteno označbo porekla „Jumilla“, se lahko obdelujejo ekstenzivno ali intenzivno.

—	Ekstenzivna pridelava: za vinograde, v katerih je zaradi terena, nadmorske višine, padavin in drugih okoljskih dejavnikov gostota zasaditve v skladu z naslednjimi kmetijskimi parametri: največ 1 900 trsov na hektar in najmanj 1 100 trsov na hektar.

—	Intenzivna pridelava: za vinograde, ki prav tako glede na okoljske razmere izpolnjujejo naslednje kmetijske parametre: gostota zasaditve med 3 350 in 1 500 trsov na hektar.

Posebni enološki postopek

Grozdje se trga tako, da se ne poslabša njegova kakovost. Za vina z ZOP se uporablja samo zdravo grozdje, ki je dovolj zrelo in ima najmanj 10,70 °Baumé za belo grozdje in 11 °Baumé za rdeče grozdje.

Grozdje sorte monastrell, ki se uporablja za likersko vino, mora imeti ob trganju najmanj 13 °Baumé.

Pri stiskanju sta mošt in vino izpostavljena tlaku, tako da se zagotovi največji donos, ta pa po predelavi ne sme preseči 74 litrov končnega vina na 100 kilogramov grozdja.

Za izračun procesov staranja se kot izhodišče določi prvi dan oktobra vsakega leta.

5.2. Največji donosi

1. Najpogosteje gojene rdeče sorte

5 000 kilogramov grozdja na hektar

37 hektolitrov na hektar

3. Najpogosteje gojene bele sorte

5 625 kilogramov grozdja na hektar

41,62 hektolitrov na hektar

5. Intenzivno gojenje

8 750 kilogramov grozdja na hektar

64,75 hektolitra na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Proizvodno območje vin z zaščiteno označbo porekla „Jumilla“ obsega zemljišča v občinah Jumilla v pokrajini Murcia ter v občinah Fuentealamo, Albatana, Ontur, Hellín, Tobarra in Montealegre del Castillo v pokrajini Albacete.

7. Sorte vinske trte

AIRÉN

CABERNET SAUVIGNON

CHARDONNAY

GARNACHA TINTA

GARNACHA TINTORERA

MACABEO – VIURA

MALVASIA AROMÁTICA – MALVASÍA SITGES

MERLOT

MERSEGUERA

MONASTRELL

MOSCATEL DE GRANO MENUDO

PEDRO XIMÉNEZ

PETIT VERDOT

SAUVIGNON BLANC

SYRAH

TEMPRANILLO – CENCIBEL

VERDEJO

VIOGNIER

8. Opis povezave

8.1. Vino

Najpomembnejša sorta grozdja je monastrell, zelo trdoživa sorta, ki je popolnoma prilagojena težkim razmeram na tem območju, kot so suša, zelo vroča poletja in spomladanska zmrzal. Daje bujna vina polnega okusa, z bogato vsebnostjo alkohola in kislin ter zelo značilnimi aromami zrelega sadja in dobro integrirano trpkostjo.

Druge dovoljene sorte odlično dopolnjujejo sorto monastrell, saj stabilizirajo barvo, dodajo kisline in sposobnost staranja ter do potankosti uskladijo arome.

8.2. Likerska vina

Ta vina so proizvedena iz sorte monastrell, ki z visokimi temperaturami na območju daje srednje do zelo izrazito barvo, ki je lahko skoraj motna.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

Označevanje

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja

Ime zaščitene označbe porekla mora biti na etiketah vidno navedeno s pisavo, ki mora biti visoka najmanj tri milimetre in največ 20 milimetrov. Ta največja višina mora biti obenem manjša od velikosti blagovne znamke.

Ime mora biti napisano poleg navedbe „zaščitena označba porekla“ ali „označba porekla“, ki mora biti v velikosti pisave najmanj dva milimetra, vendar mora biti vedno manjša od pisave spremljajočega imena ZOP.

Druge navedbe so določene v splošni zakonodaji o označevanju vin ter v posebnih pravilih in predpisih o označevanju, ki jih je določil regulativni svet in so zdaj v veljavi.

Embalaža mora vsebovati žige kakovosti, sekundarne etikete ali oštevilčene etikete, ki jih izda regulativni svet. Vinska klet jih mora pritrditi na vidno mesto na embalaži na način, ki preprečuje njihovo ponovno uporabo.

Prevoz vin

Pravni okvir

Organ, ki ureja ZOP/ZGO, če ju države članice predvidijo.

Vrsta dodatnega pogoja

Pakiranje na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja

Zaščiteno vino se lahko stekleniči le v polnilnicah na območju proizvodnje vina z ZOP „Jumilla“.

Da bi zagotovili ustrezno uporabo ZOP, je treba vsa zaščitena vina odpremiti v embalaži.

Proizvodnja vin z označbo porekla se ne konča s postopkom spreminjanja mošta v vino z alkoholnim vrenjem in drugimi dodatnimi postopki, temveč s pakiranjem. To je treba namreč šteti za zaključno fazo proizvodnje teh vin, saj vključuje druge enološke postopke, ki bi lahko vplivali na posebne značilnosti, tj. filtriranje, stabilizacijo in različne vrste korektivnih ukrepov. Poleg tega je pogosto treba izvesti tudi fazo staranja v steklenici, saj se končno vino tako zaokroži. Nadalje je jasno tudi, da se ob prevozu na dolge razdalje ali za daljše obdobje poveča tudi tveganje za spremembo proizvoda, saj lahko pride do oksidacije ali spremembe temperature, kar škoduje kakovosti vina. Zato je treba vino stekleničiti na razmejenem območju ZOP, da se tako ohrani njegova kakovost.

Nadzorni organ imenuje pristojni španski organ, akreditira pa ga nacionalni akreditacijski organ v skladu s standardom ISO 17065 o certificiranju proizvodov. V primeru neustekleničenih količin, ki se razpošljejo izvajalcem dejavnosti zunaj razmejenega območja, lahko nadzorni organ jamči samo za poreklo in skladnost z ZOP „Jumilla“ do odpreme. Nadzorni organ pa iz logističnih razlogov in zaradi stroškov ne more delovati v namembnih državah, kjer nacionalni pristojni organi v praksi prav tako ne izvajajo nadzora. Približno 75 % neustekleničenih pošiljk je namenjenih v tretje države. Nadzorni organ zato ne ve, kako se ta vina dajejo na trg. Ve le, da na teh steklenicah ni zahtevane sekundarne etikete ali oštevilčenega žiga, saj se v okviru stekleničenja tega ne zahteva. To pomeni, da stekleničenje vin z ZOP „Jumilla“ ne bi smelo potekati zunaj razmejenega območja. Zato mora biti vse vino stekleničeno na razmejenem območju, da je tako mogoče jamčiti za poreklo in zagotoviti nadzor.

Povezava do specifikacije proizvoda

https://www.mapa.gob.es/es/alimentacion/temas/calidad-diferenciada/dop-igp/htm/DOP_Jumilla.aspx

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.