OBVESTILO KOMISIJE

o poenostavljeni obravnavi določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij

(2023/C 160/01)

I. UVOD

Iz izkušenj Komisije pri izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) izhaja, da pri nekaterih kategorijah koncentracij na splošno ni verjetno, da bodo sporne z vidika konkurence. Namen tega obvestila je določiti pogoje, na podlagi katerih Komisija poenostavljeno pregleda določene koncentracije, ter zagotoviti smernice o poenostavljenem postopku iz Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 2023/914 z dne 20. maja 2023 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba) (2). S tem obvestilom se nadomešča obvestilo iz leta 2013 (3), uporabljati pa se začne z dnem začetka veljavnosti izvedbene uredbe.

Komisija bo v poenostavljenem postopku pregledala koncentracije, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 5 tega obvestila, če se ne uporabljajo nobeni zaščitni ukrepi ali izključitve iz oddelka II.C tega obvestila (4). Pri takih koncentracijah Komisija sprejme skrajšani sklep, s katerim v 25 delovnih dneh od datuma priglasitve na podlagi člena 6(1)(b) uredbe o združitvah ugotovi, da je koncentracija združljiva z notranjim trgom (5). Nadalje lahko Komisija v nekaterih okoliščinah uporabi klavzulo o fleksibilnosti iz točk 8 in 9 tega obvestila, da v poenostavljenem postopku pregleda nekatere koncentracije, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke 5 tega obvestila, če se ne uporabljajo nobeni zaščitni ukrepi ali izključitve iz oddelka II.C (6). Vendar lahko Komisija v zvezi z vsako predlagano koncentracijo uvede preiskavo ali sprejme sklep v rednem postopku na podlagi uredbe o združitvah ali oboje, tudi če predlog spada v kategorije iz tega obvestila, zlasti če se uporablja kateri koli zaščitni ukrep ali izključitev iz oddelka II.C tega obvestila.

Pri nekaterih koncentracijah, ki se preverjajo v rednem postopku, lahko prihaja do horizontalnega prekrivanja (7) ali vertikalnih razmerij (8), ki izpolnjujejo pogoje iz točke 5(d) tega obvestila. Če se zaščitni ukrepi ali izključitve iz oddelka II.C tega obvestila ne uporabljajo, se taka horizontalna prekrivanja ali vertikalna razmerja presojajo poenostavljeno (tj. enako kot pri sprejetju skrajšanega sklepa) v končnem sklepu Komisije v okviru rednega postopka. Nadalje, Komisija lahko v nekaterih okoliščinah uporabi klavzulo o fleksibilnosti iz točke 8 tega obvestila, da v rednem postopku poenostavljeno presodi nekatera horizontalna prekrivanja ali vertikalna razmerja, če se ne uporabljajo nobeni zaščitni ukrepi ali izključitve iz oddelka II.C tega obvestila.

Komisija si prizadeva, da bi bil z upoštevanjem postopka iz oddelkov II do IV nadzor Unije nad združitvami bolj osredotočen in učinkovit.

II. KATEGORIJE KONCENTRACIJ, KI SO PRIMERNE ZA OBRAVNAVO V POENOSTAVLJENEM POSTOPKU

A. Upravičene koncentracije

Komisija načeloma (9) uporabi poenostavljeni postopek pri kateri koli od naslednjih kategorij koncentracij (10):

(a)	dve ali več podjetij pridobi skupni nadzor nad skupnim podjetjem, če skupno podjetje nima trenutnega ali pričakovanega prometa na ozemlju Evropskega gospodarskega prostora (EGP) (11), udeležena podjetja pa ob priglasitvi ne načrtujejo prenosa sredstev znotraj EGP na skupno podjetje (12);

(b)

dve ali več podjetij pridobi skupni nadzor nad skupnim podjetjem, če so dejavnosti skupnega podjetja v EGP zanemarljive. To se nanaša na koncentracije, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(i)	trenutni letni promet skupnega podjetja in promet prispevanih dejavnosti (13) ter pričakovani letni promet v EGP ne dosegajo 100 milijonov EUR (14);

(ii)	skupna vrednost prenosov sredstev na skupno podjetje v EGP, ki so načrtovani (15) v času priglasitve, ne dosega 100 milijonov EUR (16).

(c)

dve ali več podjetij se združi ali pa eno ali več podjetij pridobi izključni ali skupni nadzor nad drugim podjetjem, če noben udeleženec koncentracije ne opravlja poslovnih dejavnosti na istem proizvodnem in geografskem trgu (17) ali na upoštevnem proizvodnem trgu, ki je v vertikalnem razmerju s proizvodnim trgom, na katerem posluje kateri koli drug udeleženec koncentracije (18);

(d)

dve ali več podjetij se združi ali pa eno ali več podjetij pridobi izključni ali skupni nadzor nad drugim podjetjem, pri čemer so pogoji iz točk 5(d)(i) in 5(d)(ii) izpolnjeni v okviru vseh verjetnih opredelitev trgov (19):

(i)

skupni tržni delež vseh udeležencev koncentracije, ki opravljajo poslovne dejavnosti na istem proizvodnem in geografskem trgu (20) (horizontalno prekrivanje), izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev (21):

(aa)	ne dosega 20 %;

(bb)	ne dosega 50 % in povečanje (delta) Herfindahl-Hirschmanovega indeksa (HHI), ki izhaja iz koncentracije na tem trgu, ne dosega 150 (22);

(ii)

posamezni in skupni tržni deleži vseh udeležencev koncentracije, ki opravljajo poslovne dejavnosti na proizvodnem trgu, ki je v vertikalnem razmerju s proizvodnim trgom, na katerem posluje kateri koli drug udeleženec koncentracije (vertikalno razmerje) (23), izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev (24):

(aa)	ne dosegajo 30 % na nabavnem in prodajnem trgu;

(bb)	ne dosegajo 30 % na nabavnem trgu, pri udeležencih koncentracije, ki so dejavni na prodajnem trgu, pa nakupni delež (25) vhodnih proizvodov na nabavnem trgu ne dosega 30 %;

(cc)	ne dosegajo 50 % na nabavnem in prodajnem trgu, povečanje (delta) HHI, ki izhaja iz koncentracije, na nabavnem in prodajnem trgu ne dosega 150, na nabavnem in prodajnem trgu pa ima manjši delež isto podjetje (26);

(e)	udeleženec pridobi izključni nadzor nad podjetjem, nad katerim že ima skupni nadzor.

Koncentracija lahko seveda izpolnjuje merila več kot ene kategorije iz tega obvestila. Zato lahko priglasitelji vložijo priglasitev koncentracije na podlagi več kot ene kategorije (27).

Za namene uporabe točk 5(c) in 5(d) se v primeru pridobitve skupnega nadzora, kadar skupno podjetje ni dejavno na istem proizvodnem trgu kot podjetja, ki pridobijo skupni nadzor, razmerja, ki obstajajo le med podjetji, ki pridobijo skupni nadzor, ne štejejo za horizontalno prekrivanje ali vertikalna razmerja v smislu tega obvestila (28). Če pa so skupno podjetje in podjetja, ki pridobijo skupni nadzor, dejavna na istem proizvodnem in geografskem trgu, bi bilo treba pri skupnih tržnih deležih upoštevati dejavnosti vseh podjetij, dejavnih na navedenem trgu. Kadar koncentracija ne povzroči povečanja, horizontalno prekrivanje in vertikalna razmerja pa so obstajala že prej, se tako že obstoječe prekrivanje in razmerja ne upoštevajo pri uporabi točk 5(c) in 5(d).

B. Klavzula o fleksibilnosti v zvezi s spremembo iz rednega v poenostavljeni postopek

Na zahtevo priglasiteljev lahko Komisija v poenostavljenem postopku preveri nekatere koncentracije, ki ne spadajo v nobeno kategorijo iz točke 5 tega obvestila. To se lahko stori, kadar se združita dve ali več podjetij ali eno ali več podjetij pridobi izključni ali skupni nadzor nad drugim podjetjem, če so pogoji iz točk 8(a) in 8(b) izpolnjeni na podlagi vseh verjetnih opredelitev trga (29):

(a)	skupni tržni delež vseh udeležencev koncentracije, ki so vključeni v horizontalno prekrivanje, ostaja nižji od 25 %;

(b)

posamezni in skupni tržni deleži vseh udeležencev koncentracije, ki delujejo v vertikalnem razmerju, izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev (30):

(i)	ne dosegajo 35 % na nabavnem in prodajnem trgu;

(ii)	ne dosegajo 50 % na enem trgu, pri čemer posamezni in skupni tržni deleži vseh udeležencev koncentracije na vseh drugih vertikalno povezanih trgih ne dosegajo 10 %.

Na zahtevo priglasiteljev lahko Komisija v poenostavljenem postopku preveri nekatere koncentracije, ki ne spadajo v nobeno kategorijo iz točke 5 tega obvestila. To se lahko stori, če dve ali več podjetij pridobi skupni nadzor nad skupnim podjetjem in so izpolnjeni naslednji pogoji (31):

(a)	trenutni letni promet skupnega podjetja in promet prispevanih dejavnosti (32) v EGP ne dosega 150 milijonov EUR (33) ter

(b)	skupna vrednost prenosov sredstev na skupno podjetje v EGP, ki so načrtovani (34) v času priglasitve, ne dosega 150 milijonov EUR (35).

10.

Kategorije iz točk 8 in 9 se uporabljajo alternativno, ne kumulativno. Da bi se izognili dvomom, velja, da je mogoče točko 8 združiti s točko 5(d). Priglasitelji torej lahko prosijo za uporabo klavzule o fleksibilnosti pri nekaterih trgih, če so izpolnjeni pogoji iz točke 8, zanje pa se poenostavljeni postopek lahko uporablja, če vsi preostali trgi izpolnjujejo pogoje iz točke 5(d).

C. Zaščitni ukrepi in izključitve

11.

V tem oddelku je naveden neizčrpen seznam primerov vrst koncentracij, ki jih je mogoče izključiti iz uporabe poenostavljenega postopka.

12.

Obstoj ene ali več okoliščin iz tega oddelka je lahko razlog za to, da Komisija priglasitelje obvesti, da poenostavljeni postopek ni primeren za koncentracije, ki spadajo v točko 5. Kadar obstaja ena ali več okoliščin iz tega oddelka, se klavzula o fleksibilnosti iz točk 8 in 9 običajno ne uporabi. V takih primerih lahko Komisija uporabi redni postopek.

C.1 Skupna podjetja z zanemarljivimi dejavnostmi v EGP (točka 5(b) in točka 9)

13.

Pri koncentracijah, ki spadajo v točko 5(b) ali točko 9, je lahko ustrezen redni postopek, kadar med udeleženci koncentracije obstajajo horizontalna prekrivanja ali vertikalna razmerja, na podlagi katerih ni mogoče izključiti, da bi koncentracija lahko zbujala resne pomisleke glede združljivosti z notranjim trgom, ali kadar obstaja katera koli od posebnih okoliščin iz oddelka II.C (36). Poleg tega lahko Komisija oceni, da je primerno izvesti polno presojo v rednem postopku, če je promet skupnih podjetij v času priglasitve nižji od praga iz točke 5(b)(i) ali točke 9, vendar se lahko pričakuje, da bo v naslednjih treh letih v EGP znatno presegel te pragove.

C.2 Težave pri opredelitvi upoštevnih trgov

14.

Pri presoji, ali bi bilo treba koncentracijo, ki spada v točko 5, 8 ali 9, kljub vsemu preveriti v rednem postopku, Komisija zagotovi, da so vse upoštevne okoliščine dovolj jasno ugotovljene. Glede na to, da bodo opredelitve trga po vsej verjetnosti ključni element pri tej presoji, bi morali priglasitelji, običajno v fazi pred priglasitvijo, zagotoviti informacije o vseh verjetnih alternativnih opredelitvah trgov (37). Priglasitelji so odgovorni za (i) opis vseh alternativnih upoštevnih proizvodnih in geografskih trgov, na katere bi lahko vplivala priglašena koncentracija, in (ii) zagotovitev vseh podatkov ter informacij v zvezi z opredelitvijo takih trgov (38). Komisija ima diskrecijsko pravico za sprejetje končne odločitve o opredelitvi trga na podlagi analize dejanskega stanja zadeve. Komisija poenostavljenega postopka ne uporabi, kadar je težko opredeliti upoštevne trge ali določiti tržne deleže udeležencev koncentracije. Podobno velja, če se koncentracija nanaša na nova pravna vprašanja v splošnem interesu – v takem primeru se lahko Komisija odloči, da ne bo izdala skrajšanega sklepa, ampak bo odločala v rednem postopku.

C.3 Neobvladujoč delež

15.

Eden od udeležencev koncentracije ima morda pomemben neobvladujoč delež v družbah, dejavnih na trgu oziroma trgih, na katerih je dejaven drug udeleženec koncentracije. Pridobitelj ima na primer lahko neobvladujoč manjšinski delež v podjetju, ki je dejavno na istem trgu oziroma trgih kot ciljno podjetje ali na trgu oziroma trgih, ki so v vertikalnem razmerju s trgom oziroma trgi, na katerih je dejavno ciljno podjetje. Če imajo navedene družbe zelo pomemben tržni delež, v nekaterih okoliščinah morda ne bo primerno, da se koncentracija obravnava v poenostavljenem postopku, tudi če skupni tržni deleži udeležencev koncentracije ne presegajo pragov iz točke 5. Enako bi lahko veljalo, če ima eden ali več konkurentov enega od udeležencev koncentracije pomemben neobvladujoč delež v katerem koli drugem udeležencu koncentracije.

C.4 Druga konkurenčno pomembna sredstva

16.

Nekatere vrste koncentracij lahko povečajo tržno moč udeležencev koncentracije, čeprav ti ne delujejo na istem trgu. Do tega lahko pride zaradi združevanja tehnoloških, finančnih ali drugih virov oziroma konkurenčno pomembnih sredstev, kot so surovine, pravice intelektualne lastnine (na primer patenti, znanje in izkušnje, zasnova in znamke), infrastruktura, pomembna baza uporabnikov ali tržno pomembne evidence podatkov Navedene koncentracije morda niso primerne za pregled v poenostavljenem postopku.

C.5 Tesno povezani sosednji trgi

17.

Koncentracije, pri katerih sta vsaj dva udeleženca koncentracije prisotna na tesno povezanih sosednjih trgih (39), prav tako morda niso primerne za obravnavo v poenostavljenem postopku. Do tega lahko pride zlasti, kadar ima eden ali več udeležencev koncentracije posamezni ali skupni tržni delež v višini 30 % ali več na katerem koli proizvodnem trgu, na katerem ni horizontalnega prekrivanja ali vertikalnih razmerij med udeleženci koncentracije, vendar je sosednji trgu, na katerem je dejaven drug udeleženec koncentracije (40). Opredelitev sosednjih trgov bi se morala opraviti v skladu s točko 14 tega obvestila.

C.6 Okoliščine iz smernic Komisije o presoji horizontalnih in nehorizontalnih združitev ter druge posebne okoliščine

18.

V primeru katere koli od posebnih okoliščin iz smernic Komisije o presoji horizontalnih in nehorizontalnih združitev (41) in/ali iz tega oddelka je manj verjetno, da bo Komisija uporabila poenostavljeni postopek. To vključuje naslednje okoliščine:

(a)	trg je že koncentriran (zlasti, kadar imajo poleg udeležencev koncentracije pomembno tržno prisotnost manj kot trije konkurenti) (42);

(b)	mejni tržni deleži iz točke 5 ali 8 tega obvestila so preseženi v smislu zmogljivosti ali proizvodnje na trgih, na katerih bi te metrike lahko bile pomembne (43);

(c)	eden od udeležencev koncentracije je šele nedavno vstopil na trg (44);

(d)	prekrivanje nastane na trgih, na katerih so proizvodi zelo raznoliki (45);

(e)	predlagana koncentracija bi odpravila pomembno dejansko ali potencialno konkurenčno silo (46);

(f)	predlagana koncentracija bi združila dva pomembna inovatorja (47);

(g)	predlagana koncentracija vključuje podjetje, ki ima obetaven proizvod v pripravi (48);

(h)	s koncentracijo bi se odpravila potencialna konkurenca (49);

(i)	obstajajo znaki, da bi predlagana koncentracija udeležencem koncentracije omogočala oviranje širitve konkurentov ali oviranje konkurentov pri dostopu do dobave blaga in storitev ali trgov ali povečala ovire za vstop na trg (50);

(j)	združeni subjekt bi z združitvijo pridobil dostop do poslovno občutljivih informacij o dejavnostih svojih konkurentov na nabavnem ali prodajnem trgu (51);

(k)	udeleženci koncentracije so dejavni na trgih, ki pripadajo različnim ravnem vrednostne verige, pri čemer niso v vertikalnem razmerju, posamezni ali skupni tržni deleži pa na vsaj enem od teh trgov znašajo 30 % ali več.

19.

Komisija se lahko odloči opraviti polno presojo v rednem postopku, če se pojavi vprašanje usklajevanja v skladu s členom 2(4) uredbe o združitvah (52).

C.7 Sprememba s skupnega na izključni nadzor

20.

Iz dosedanjih izkušenj Komisije izhaja, da lahko sprememba s skupnega na izključni nadzor izjemoma zahteva podrobnejšo preiskavo, izdajo sklepa v rednem postopku ali oboje. Posebni pomisleki glede konkurence bi se lahko pojavili v okoliščinah, kjer nekdanje skupno podjetje postane del skupine ali mreže svojega edinega preostalega obvladujočega delničarja, s čimer prenehajo vse omejitve, ki so predhodno izhajale iz potencialno različnih interesov drugih obvladujočih delničarjev, nekdanje skupno podjetje pa sprejme manj konkurenčno tržno strategijo. Tako bi v primeru, ko imata podjetje A in podjetje B skupni nadzor nad skupnim podjetjem C, lahko koncentracija, kjer podjetje A pridobi izključni nadzor nad podjetjem C, zbudila pomisleke glede konkurence, če (i) je podjetje C neposredni konkurent podjetja A, (ii) imata podjetji A in C pomemben skupni tržni položaj ter (iii) se s tem zmanjša neodvisnost, ki jo je prej imelo podjetje C (53). Če je za tak primer potrebna skrbnejša analiza, lahko Komisija uporabi redni postopek (54).

21.

Komisija lahko redni postopek uporabi tudi, kadar predhodne pridobitve skupnega nadzora nad zadevnim skupnim podjetjem niso pregledali ne Komisija ne pristojni organi držav članic.

C.8 Utemeljeni pomisleki glede konkurence, ki jih predložijo države članice ali tretje osebe

22.

Komisija primer obravnava v rednem postopku, če država članica ali država Evropskega združenja za prosto trgovino v 15 delovnih dneh od prejema izvoda priglasitve izrazi utemeljene pomisleke glede konkurence zaradi priglašene koncentracije ali če tretja oseba v roku, določenem za tako mnenje, izrazi utemeljene pomisleke glede konkurence.

C.9 Zahteve za napotitev

23.

Poenostavljeni postopek se ne uporablja, če država članica vloži zahtevo za napotitev priglašene koncentracije v skladu s členom 9 uredbe o združitvah ali če Komisija sprejme zahtevo ene ali več držav članic za napotitev priglašene koncentracije v skladu s členom 22 uredbe o združitvah.

C.10 Napotitve pred priglasitvijo na zahtevo priglasiteljev

24.

Ob upoštevanju zaščitnih ukrepov in izključitev iz oddelka II.C tega obvestila lahko Komisija za koncentracije uporabi poenostavljeni postopek:

(a)	če se Komisija na podlagi utemeljene vloge v skladu s členom 4(4) uredbe o združitvah odloči, da zadeve ne bo predložila državi članici;

(b)	če je zadeva predložena Komisiji na podlagi utemeljene vloge v skladu s členom 4(5) uredbe o združitvah.

III. POSTOPKOVNE DOLOČBE

A. Koncentracije, ki jih je mogoče priglasiti neposredno, brez stikov pred priglasitvijo

25.

Na podlagi Uredbe o združitvah lahko priglasitelji kadar koli priglasijo koncentracijo, če je priglasitev popolna. Možnost vzpostavitve stikov pred priglasitvijo je storitev, ki jo Komisija na prostovoljni osnovi zagotavlja priglasiteljem, za pripravo uradnega postopka pregleda združitve. Stiki pred priglasitvijo so lahko izredno koristni za priglasitelje in Komisijo pri določanju natančnega obsega podatkov, ki jih je treba navesti v priglasitvi. V večini primerov je rezultat stikov pred priglasitvijo občutno zmanjšanje zahtevanih podatkov.

26.

Iz izkušenj Komisije pri uporabi poenostavljenega postopka izhaja, da je mogoče nekatere kategorije koncentracij (med tistimi iz točke 5 tega obvestila), ki so upravičene do obravnave v poenostavljenem postopku, preveriti v manj kot 25 delovnih dneh, tj. prej kot v roku iz člena 10(1) uredbe o združitvah. Razlog je v tem, da navedene koncentracije običajno zahtevajo manj preiskovanja. Na primer, koncentracije, ki spadajo v točko 5(a) ali 5(c), se lahko obravnavajo po dodatno racionaliziranem in izjemno poenostavljenem postopku, kot je opisan v tej točki. V skladu z navedenim dodatno poenostavljenim postopkom je treba navedene koncentracije priglasiti tako, da se izpolnijo ustrezni oddelki poenostavljenega obrazca CO (55) (zlasti oddelek 7, v katerem se navede vrsta poenostavljene obravnave). Priglasiteljem se priporoča, da navedene koncentracije priglasijo neposredno, brez kakršnih koli stikov pred priglasitvijo.

B. Stiki pred priglasitvijo v primeru koncentracij, pri katerih nastajajo horizontalna prekrivanja ali nehorizontalna razmerja

27.

Priglasiteljem se močno priporoča vzpostavljanje stikov pred priglasitvijo v primerih, pri katerih nastajajo horizontalna prekrivanja ali nehorizontalna razmerja med dejavnostmi udeležencev koncentracije (vključno s proizvodi v pripravi). To vključuje primere, ki spadajo v točke 5, 8 ali 9 tega obvestila, če se dejavnosti udeležencev koncentracije horizontalno prekrivajo, so vertikalno povezane ali pripadajo tesno povezanim sosednjim trgom. Stiki pred priglasitvijo se na primer močno priporočajo pri koncentraciji, ki spada v točko 5(b) in povzroča horizontalno prekrivanje ali nehorizontalna razmerja med dejavnostmi udeležencev. Taki stiki pred priglasitvijo so še zlasti pomembni, če merila iz točke 5(d) niso izpolnjena na enem ali več trgih.

28.

V primerih, ki povzročajo horizontalna prekrivanja ali nehorizontalna razmerja med dejavnostmi udeležencev koncentracije, bi bilo treba stike pred priglasitvijo vzpostaviti vsaj dva tedna pred predvidenim datumom priglasitve.

C. Zahtevek za dodelitev skupine za obravnavo zadeve

29.

Pred formalno priglasitvijo v poenostavljenem postopku morajo priglasitelji predložiti zahtevek za dodelitev skupine za obravnavo zadeve. V zahtevku je treba navesti vrsto koncentracije, točko tega obvestila, v katero spada koncentracija, in predvideni datum priglasitve. V primerih iz točke 27 zgoraj, v katerih priglasitelji koncentracijo priglasijo neposredno, brez stikov pred priglasitvijo ali z zelo malo takimi stiki, je treba zahtevek za dodelitev skupine za obravnavo zadeve vložiti vsaj teden dni pred predvidenim datumom priglasitve.

D. Skrajšani sklep

30.

Če Komisija meni, da koncentracija izpolnjuje merila za poenostavljeni postopek (glej točke 5, 8 in 9), običajno izda skrajšani sklep. To vključuje primere, ki ne zbujajo nobenih pomislekov glede konkurence in pri katerih Komisija prejme priglasitev na obrazcu CO (56). Koncentracija bo tako v skladu s členom 10(1) in (6) uredbe o združitvah razglašena za združljivo z notranjim trgom v 25 delovnih dneh od datuma priglasitve. Komisija bo poskušala izdati skrajšani sklep čim prej po izteku 15 delovnih dni, v tem roku pa lahko države članice v skladu s členom 9 uredbe o združitvah zahtevajo napotitev priglašene koncentracije. Vendar pa se Komisija do izteka roka 25 delovnih dni lahko še vedno odloči, da bo uporabila redni postopek ter začela preiskave in/ali sprejela sklep v rednem postopku, če meni, da je to ustrezno. V takem primeru lahko Komisija tudi ugotovi, da je priglasitev bistveno nepopolna v skladu s členom 5(2) izvedbene uredbe, če ni prejela obrazca CO.

E. Objava skrajšanega sklepa

31.

Tako kot v primeru sklepov o odobritvi, izdanih v rednem postopku, Komisija obvestilo o skrajšanem sklepu objavi v Uradnem listu Evropske unije. Javna različica skrajšanega sklepa se objavi na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco. Skrajšani sklep vsebuje (i) podatke o priglašeni koncentraciji, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v času priglasitve (imena udeležencev koncentracije, njihovo državo izvora, vrsto koncentracije in zadevne gospodarske dejavnosti), in (ii) izjavo, da je koncentracija združljiva z notranjim trgom, saj spada v eno ali več kategorij, opisanih v tem obvestilu, pri čemer je treba izrecno navesti ustrezno kategorijo oziroma kategorije.

F. Trgi, ki spadajo v točko 5(d) ali točko 8 v sklepih, izdanih v rednem postopku

32.

Pri nekaterih koncentracijah, ki se preverjajo v rednem postopku, lahko prihaja do horizontalnih prekrivanj ali vertikalnih razmerij, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 5(d) tega obvestila. Pri nekaterih koncentracijah, ki se preverjajo v rednem postopku, lahko prihaja tudi do horizontalnih prekrivanj ali vertikalnih razmerij, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 8 tega obvestila. Končni sklep v takih primerih ne vsebuje podrobne ocene takih horizontalnih prekrivanj ali vertikalnih razmerij. V tem smislu končni sklep vsebuje izjavo, da nekatera horizontalna prekrivanja ali vertikalna razmerja spadajo v eno ali več kategorij iz tega obvestila, pri čemer je treba izrecno navesti ustrezno kategorijo oziroma kategorije.

33.

Komisija se lahko odloči vključiti podrobno oceno horizontalnih prekrivanj ali vertikalnih razmerij, opredeljenih v točki 32, če se uporablja kateri koli zaščitni ukrep ali izključitev iz oddelka II.C tega obvestila.

IV. POMOŽNE OMEJITVE

34.

Poenostavljeni postopek ni primeren za koncentracije, pri katerih udeležena podjetja izrecno zahtevajo presojo omejitev, ki so neposredno povezane z izvajanjem koncentracije in so zanjo nujno potrebne.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (v nadaljnjem besedilu: uredba o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=celex%3A32004R0139.

(2) UL L 119, 5.5.2023, str. 22.

(3) Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (UL C 366, 14.12.2013, str. 5), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A52013XC1214%2802%2.

(4) Glej oddelek II.C tega obvestila.

(5) Zahteve glede priglasitve so navedene v prilogah I in II k izvedbeni uredbi.

(6) Glej oddelek II.C tega obvestila.

(7) Koncentracija povzroča horizontalno prekrivanje, če udeleženci koncentracije opravljajo poslovne dejavnosti na istem upoštevnem proizvodnem in geografskem trgu oziroma trgih, vključno z razvojem proizvodov v pripravi. Horizontalna prekrivanja, ki vključujejo proizvode v pripravi, obsegajo prekrivanja med proizvodi v pripravi ter prekrivanja med enim ali več proizvodi na trgu in enim ali več proizvodi v pripravi. Proizvodi v pripravi so proizvodi, ki bodo verjetno dani na trg v kratkoročnem ali srednjeročnem obdobju. Pojem „proizvodi v pripravi“ zajema tudi storitve.

(8) Koncentracija povzroča vertikalna razmerja, kadar eden ali več udeležencev koncentracije opravlja poslovne dejavnosti na proizvodnem trgu, ki je v vertikalnem razmerju s proizvodnim trgom, na katerem posluje kateri koli drug udeleženec koncentracije, vključno z razvojem proizvodov v pripravi. Vertikalna razmerja, ki vključujejo proizvode v pripravi, obsegajo razmerja med proizvodi v pripravi ter razmerja med enim ali več proizvodi na trgu in enim ali več proizvodi v pripravi.

(9) Če se ne uporabljajo zaščitni ukrepi ali izključitve iz oddelka II.C tega obvestila.

(10) Koncentracija, ki izpolnjuje vse pogoje iz katere koli kategorije, navedene v točki 5(a), (b), (c), (d) ali (e), se načeloma šteje za upravičeno do obravnave v poenostavljenem postopku. Vendar pa to ne pomeni, da se transakcija samodejno obravnava v poenostavljenem postopku, če spada v eno od navedenih kategorij. Transakcija lahko na primer spada v točko 5(b), vendar hkrati povzroča tudi horizontalna prekrivanja, ki presegajo pragove iz točke 5(d). V takem primeru lahko Komisija uporabi redni postopek za združitve, predvsem v primeru katere koli okoliščine iz oddelka II.C.

(11) Izraz „trenutni promet“ se nanaša na promet, ki ga skupno podjetje ustvarja ob priglasitvi. Promet skupnega podjetja se lahko določi na podlagi najnovejših revidiranih računovodskih izkazov matičnih družb ali samega skupnega podjetja, odvisno od razpoložljivosti ločenih računovodskih izkazov za vire, združene v skupnem podjetju. Izraz „pričakovani promet“ se nanaša na promet, za katerega se domneva, da bo dosežen v treh letih po priglasitvi.

(12) Upoštevati je treba vse dejanske prenose sredstev ali načrtovane prenose sredstev skupnemu podjetju v času priglasitve, ne glede na datum, ko bodo taka sredstva dejansko prenesena na skupno podjetje.

(13) To vključuje številne okoliščine, na primer:

—	pri skupni pridobitvi ciljnega podjetja je promet, ki ga je treba upoštevati, promet ciljnega podjetja (skupnega podjetja),

—	pri ustanovitvi skupnega podjetja, h kateremu matične družbe prispevajo svoje dejavnosti, je promet, ki ga je treba upoštevati, promet prispevanih dejavnosti,

—	pri vstopu novega obvladujočega udeleženca v obstoječe skupno podjetje je treba upoštevati promet skupnega podjetja in promet morebitnih dejavnosti, ki jih prispeva nova matična družba.

(14) Za smernice o izračunu prometa skupnega podjetja ter izraza „trenutni promet“ in „pričakovani promet“ glej opombo 11.

(15) Glej opombo 12.

(16) Skupno vrednost sredstev skupnega podjetja je mogoče določiti na podlagi zadnje pripravljene in potrjene bilance stanja vsake posamezne matične družbe. Izraz „sredstva“ vključuje: (i) vsa opredmetena in neopredmetena sredstva, ki bodo prenesena na skupno podjetje (primeri opredmetenih sredstev so proizvodni obrati, trgovine na drobno in debelo ter zaloge blaga; primeri neopredmetenih sredstev so intelektualna lastnina, dobro ime, programi v pripravi ali programi raziskav in razvoja), ter (ii) vse zneske financiranja, vključno z dostopom do gotovine, dobroimetja ali katerih koli obveznosti skupnega podjetja, ki jih je katera koli matična družba skupnega podjetja sklenila podaljšati ali jamčiti zanje.

(17) Glej Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL C 372, 9.12.1997, str. 5), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=celex%3A31997Y1209%2801%29. Vsako omembo dejavnosti podjetja na trgih v tem obvestilu je treba razumeti kot dejavnosti na trgih v EGP ali na trgih, ki vključujejo EGP, vendar so lahko širši od EGP.

(18) Glej Smernice Komisije o presoji nehorizontalnih združitev na podlagi uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 265, 18.10.2008, str. 6, opomba 4), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52008XC1018%2803%29 (v nadaljnjem besedilu: smernice o nehorizontalnih združitvah). Za namene tega obvestila se pri vertikalnem razmerju običajno predvideva, da se vhodni proizvodi uporabijo neposredno v lastni proizvodnji subjekta, ki je nižje v proizvodni verigi (tj. vgradijo se v proizvod ali so nujno potrebni za proizvodnjo proizvoda nižje v proizvodni verigi), ali da podjetje, ki je nižje v proizvodni verigi (npr. distributer), vhodne proizvode proda naprej. To izključuje oddaljene povezave ali povezave s storitvami, ki se zagotavljajo različnim sektorjem, kakršne so storitve dobave električne energije ali zbiranja odpadkov.

(19) Pragovi za horizontalno prekrivanje in vertikalna razmerja se uporabljajo za vse verjetne alternativne opredelitve proizvodnih in geografskih trgov, ki bi jih morda bilo treba upoštevati. Pomembno je, da so osnovne opredelitve trgov, navedene v priglasitvi, dovolj natančne, da utemeljujejo oceno, da ti pragovi niso doseženi, in da so navedene vse verjetne alternativne opredelitve trgov, ki jih bo morda treba obravnavati (vključno z geografskimi trgi, ki so manjši od nacionalnih).

(20) Glej opombo 17.

(21) Da bi se izognili dvomom, če nekateri od verjetnih trgov, na katere se nanaša transakcija, izpolnjujejo pogoje iz točke 5(d)(i)(aa), drugi pa pogoje iz točke 5(d)(i)(bb), se šteje, da transakcija izpolnjuje pogoje iz točke 5(d)(i).

(22) Indeks HHI se izračuna s seštevanjem kvadratov posameznih tržnih deležev vseh podjetij na trgu. Glej točko 16 Smernic Komisije o presoji horizontalnih združitev na podlagi uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 31, 5.2.2004, str. 5), na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=celex%3A52004XC0205%2802%29 (v nadaljnjem besedilu: smernice o horizontalnih združitvah). Vendar je za izračun delte HHI, ki izhaja iz koncentracije, dovolj, da se od kvadrata vsote tržnih deležev udeležencev koncentracije (drugače povedano, kvadrata tržnega deleža združenega subjekta po koncentraciji) odšteje vsota kvadratov tržnih deležev posameznih udeležencev (ker ostajajo tržni deleži vseh drugih konkurentov na trgu nespremenjeni in zato ne vplivajo na rezultat izračuna).

(23) Glej opombi 17 in 18.

(24) Da bi se izognili dvomom, če nekateri od verjetnih trgov, na katere se nanaša transakcija, izpolnjujejo pogoje iz točke 5(d)(ii)(aa), drugi pa pogoje iz točke 5(d)(ii)(bb) in/ali točke 5(d)(ii)(cc), se šteje, da transakcija izpolnjuje pogoje iz točke 5(d)(ii).

(25) Nakupni delež podjetja se izračuna tako, da se (i) obseg ali vrednost nakupov proizvodov, ki jih podjetje opravi na nabavnem trgu, deli s (ii) skupno velikostjo nabavnega trga (v smislu obsega ali vrednosti).

(26) Namen te kategorije je vključiti manjša povečanja obstoječe vertikalne integracije. Na primer podjetje A, ki je dejavno na nabavnem in prodajnem trgu (s 45-odstotnim deležem na obeh trgih), pridobi podjetje B, ki je dejavno na istem nabavnem in istem prodajnem trgu (z 0,5-odstotnim deležem na obeh trgih). Ta kategorija ne vključuje primerov, v katerih večina vertikalnih integracij izhaja iz transakcije, tudi če so skupni tržni deleži manjši od 50 %, delta HHI pa manjša od 150. Ta kategorija na primer ne vključuje naslednjega primera: podjetje A, ki ima na nabavnem trgu 45-odstotni tržni delež, na prodajnem trgu pa 0,5-odstotni tržni delež, pridobi podjetje B, ki ima na nabavnem trgu 0,5-odstotni tržni delež, na prodajnem trgu pa 45-odstotni tržni delež.

(27) Če koncentracija spada v več kot eno poenostavljeno kategorijo, bi morali priglasitelji to izrecno navesti v obrazcu za priglasitev.

(28) Navedeno prekrivanje ali razmerja pa lahko povzročijo usklajevanje, kot je opredeljeno v členu 2(4) uredbe o združitvah, kar se lahko obravnava v skladu s točko 19 tega obvestila.

(29) Glej opombo 17.

(30) Da bi se izognili dvomom, če nekateri od verjetnih trgov, na katere se nanaša transakcija, izpolnjujejo pogoje iz točke 8(b)(i), drugi pa pogoje iz točke 8(b)(ii), se šteje, da transakcija izpolnjuje pogoje iz točke 8(b).

(31) Koncentracija, ki izpolnjuje vse pogoje iz katere koli kategorije iz točke 8 ali 9, se načeloma šteje za koncentracijo, ki se lahko obravnava na podlagi klavzule o fleksibilnosti. Vendar pa to ne pomeni, da se transakcija samodejno obravnava v poenostavljenem postopku, če spada v eno od navedenih kategorij. Transakcija lahko na primer spada v točko 9, vendar povzroča tudi horizontalna prekrivanja, ki presegajo pragove iz točke 5(d) ali 8. V takem primeru se Komisija morda ne bo strinjala z obravnavo primera v poenostavljenem postopku.

(32) Glej opombo 13.

(33) Za smernice o izračunu prometa skupnega podjetja in izraz „trenutni promet“ glej opombo 11.

(34) Glej opombo 12.

(35) Glej opombo 16.

(36) V primerih, ki spadajo v točko 5(b) ali točko 9, kadar dejavnosti udeležencev koncentracije povzročijo horizontalna prekrivanja ali vertikalna razmerja, morajo priglasitelji zagotoviti vse podatke in informacije v zvezi z opredelitvijo takih trgov.

(37) Glej točko 28.

(38) Kot pri vseh drugih priglasitvah lahko Komisija razveljavi skrajšani sklep, če ta temelji na napačnih podatkih, za katere je odgovorno eno od udeleženih podjetij, kot je določeno v členu 6(3)(a) uredbe o združitvah.

(39) Proizvodni trgi se štejejo za tesno povezane sosednje trge, če se proizvodi medsebojno dopolnjujejo ali če spadajo v paleto proizvodov, ki jih običajno kupuje ista skupina kupcev za isto končno uporabo.

(40) Glej točko 25 in oddelek V smernic o nehorizontalnih združitvah.

(41) Glej smernice o horizontalnih združitvah in smernice o nehorizontalnih združitvah.

(42) Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 17, in smernice o nehorizontalnih združitvah, točka 36. Tržna prisotnost se šteje za pomembno, če konkurentov delež znaša 5 % ali več.

(43) Glej Sklep Komisije z dne 19. septembra 2019 v zadevi M.8674, BASF/Solvay’s Polyamide Business, točka obrazložitve 475.

(44) Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 37.

(45) Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 28.

(46) Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 37, in smernice o nehorizontalnih združitvah, točki 7 in 26(c).

(47) Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 38, in smernice o nehorizontalnih združitvah, točka 26(a).

(48) Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 38, in smernice o nehorizontalnih združitvah, točka 26(a).

(49) Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 58.

(50) Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 36, in smernice o nehorizontalnih združitvah, točke 29, 49 in 75.

(51) Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 78.

(52) Glej smernice o horizontalnih združitvah, točka 39 in naslednje, ter smernice o nehorizontalnih združitvah, točka 26.

(53) Sklep Komisije z dne 17. decembra 2008 v zadevi M.5141, KLM/Martinair, točke obrazložitve 14 do 22.

(54) Sklep Komisije z dne 18. septembra 2002 v zadevi M.2908, Deutsche Post/DHL (II).

(55) Glej Prilogo II k izvedbeni uredbi.

(56) Glej Prilogo I k izvedbeni uredbi.