|
3.5.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 156/31 |
Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
(2023/C 156/06)
V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.
ENOTNI DOKUMENT
„Sidra da Madeira“
EU št.: PGI-PT-02641 – 14.10.2020
ZOP ( ) ZGO (X)
1. Ime
„Sidra da Madeira“
2. Država članica ali tretja država
Portugalska
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila
3.1. Vrsta proizvoda
Skupina 1.8 Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.)
3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1
„Sidra da Madeira“ je pijača, ki se pridobiva s fermentacijo naravnega soka, iztisnjenega iz svežega sadja tradicionalnih in drugih sort jablan (Malus domestica Borkh.) ter včasih iz mešanic jabolk in hrušk (Pyrus communis L.), ki se pridelujejo izključno na otoku Madeira. Proizvaja se v skladu z metodami proizvodnje, ki so na otoku tradicionalne ali pa so značilne zanj.
Je naraven jabolčnik, ki se proizvaja izključno s fermentacijo soka, pridobljenega z rezanjem, mletjem, drobljenjem in stikanjem lokalno pridelanih jabolk ter včasih hrušk, zaradi česar je vsebnost sladkorjev in ogljikovega dioksida v njem zgolj endogenega izvora. Obstaja tudi v obliki gaziranega naravnega jabolčnika, pri katerem se gaziranost delno ali v celoti pridobi z dodajanjem ogljikovega dioksida.
Na splošno ima naslednje lastnosti: najmanjši delež alkohola, ki znaša 5 % (v vol. % pri 20 oC); vsebnost fermentiranega sladkorja do 15 g/l; najnižjo vsebnost skupnih kislin (jabolčne kisline) od 3 g/l do 10 g/l; najvišjo vsebnost hlapnih kislin (izraženo kot ocetna kislina), ki znaša 1,8 g/l, in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida (izraženo kot SO2), ki je 200 mg/l.
Odvisno od kombinacije vrst in sort uporabljenega sadja je jabolčnik „Sidra da Madeira“ svetlo limonovo do slamnato rumene barve z oranžnimi odtenki, pri čemer je filtrirani jabolčnik bister, nefiltrirani pa vsebuje nekaj usedline.
Ima svežo, pristno aromo, ki razkriva srednje do močno intenziven sadni značaj z izrazitimi notami zelenega jabolka, zrelega jabolka, kutine in/ali agrumov, kar tvori uravnoteženo in prijetno celoto.
Običajno je negaziran ter ima lahkoten in ne preveč sladek okus s suhim zatonom, pri katerem se razvije harmonično ravnovesje med kislostjo in grenkostjo. Zanj so značilni močna aroma in okus po jabolku ter svežina, ki je posledica njegove izrazite kislosti.
Prodaja se ustekleničen ali zapakiran v ustrezne vsebnike (sode ali pletenke) obratom za uživanje hrane in pijače ali pa končnemu potrošniku v okviru prodaje na drobno.
3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)
Tradicionalne sorte, ki se uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika „Sidra da Madeira“, so sorte jabolk barral, cara-de-dama, branco, bico de melro, da festa, domingos, da ponta do pargo, calhau, focinho de rato in vime ter v nekaterih primerih sorte hrušk do santo in tenra de são jorge.
Zaradi starodavne prakse madeirskih kmetov, da razširjajo in delijo genski material dreves in sadja, ki je najprimernejše za sveže uživanje in/ali proizvodnjo jabolčnika, se še vedno gojijo druge gojene sorte jabolk in hrušk, zlasti sorte jabolk baunesa, camacha, espelho, parda, rajada, reineta tenra da camacha, santa isabel, ázimo, amarelo, amargo, camoesa, de vinho, ouro, pevide, rajado, rijo, riscado in serra ter sorte hrušk santa isabel ou de santana, são joão, curé in pardas, ki so prav tako del izbora sadja, namenjenega proizvodnji jabolčnika „Sidra da Madeira“, čeprav v manjšem obsegu.
Ker so si nekateri proizvajalci že zelo zgodaj prizadevali razširiti nabor sort v svojih sadovnjakih z eksotičnimi sortami za sveže uživanje, kot so sorte jabolk golden, fuji, starking, royal gala in reinetar ter sorta hrušk rocha, pri čemer je mnoge izmed njih na otoku odkril že Vieira Natividade leta 1947, se lahko sadje teh sort uporablja za proizvodnjo jabolčnika „Sidra da Madeira“, če je na voljo na posestvu ali pa je bilo pridelano izključno na otoku.
Kombinacija ali „mešanica“ tega širokega nabora tradicionalnih sort jablan in hrušk ter včasih tudi drugih sort jablan in hrušk, ki se gojijo na otoku ter sadje katerih je lahko bolj ali manj kislo, grenko ali sladko, daje jabolčniku „Sidra da Madeira“ bogastvo barv, arom in okusov ter osvežujočo kislost, zaradi česar se ti jabolčniki razlikujejo med seboj glede na različne kraje in proizvajalce na otoku.
3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju
Vse faze proizvodnje jabolčnika, od proizvodnje surovin, pridobivanja naravnega soka in fermentacije do staranja in ohranjanja, morajo potekati na otoku Madeira.
3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
Pakiranje jabolčnika „Sidra da Madeira“ v steklenice ali druge ustrezne vsebnike (sode ali pletenke) za prodajo končnemu potrošniku v okviru prodaje na drobno poteka na otoku Madeira, da se ohranijo značilne barve, arome in okusi tega naravnega (in včasih gaziranega) jabolčnika ter prepreči kakšna koli oksidacija ali onesnaženost, ki bi lahko poslabšala organoleptične lastnosti, in zagotovi polna sledljivost proizvoda.
3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
—
4. Jedrnata opredelitev geografskega območja
Otok Madeira
5. Povezava z geografskim območjem
Zahtevek za registracijo jabolčnika „Sidra da Madeira“ temelji na povezavi med njegovo barvo, aromo, okusom in izrazito kislostjo ter številnimi kombinacijami sadja tradicionalnih in drugih sort jablan in hrušk, ki se gojijo izključno na otoku Madeira ter se uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika, pa tudi na povezavi s talnimi in podnebnimi razmerami v krajih, kjer se prideluje sveže sadje. Velik sloves jabolčnika „Sidra da Madeira“ in njegov pomen v različnih krajih na otoku, kjer se proizvaja, prav tako prispevata k povezavi.
Posebnosti proizvoda
Jabolčnik „Sidra da Madeira“ je poznan po tem, da je naraven (včasih gaziran) jabolčnik s širokim naborom barv, arom in okusov ter poživljajočo kislostjo, zaradi česar je zelo priljubljen med potrošniki, te lastnosti pa so rezultat fermentacije naravnega soka, iztisnjenega iz različnih „mešanic“ ali kombinacij svežega sadja tradicionalnih ali drugih sort jablan in včasih hrušk, ki se prideluje in obira v sadovnjakih, zasajenih v različnih krajih na otoku Madeira z zmernejšimi mikroklimami in bolj zakisanimi tlemi, ki dajejo sadju njegove značilne organoleptične lastnosti.
Jabolčnik je med proizvajalci in potrošniki dobro poznan tudi zato, ker je že od nekdaj zelo pomemben za prebivalce krajev na otoku, kjer so ugodni pogoji za pridelavo svežega sadja, iz katerega se proizvaja jabolčnik, ter kjer se je razvila najbolj tradicionalna metoda njegove proizvodnje in so se uvedle nove prakse, ki so bile odobrene za to vrsto pijače za izboljšanje in razpoznavnost njene proizvodnje. V navedenih krajih vsako leto potekajo tudi „festivali“ in folklorni dogodki za promocijo jabolčnika „Sidra da Madeira“ iz teh krajev ter jabolk in hrušk, iz katerih se proizvaja.
Posebnosti geografskega območja
Naravni dejavniki: otok Madeira je vulkanski otok na subtropskem območju severnega Atlantika. Relief na otoku je zelo razgiban z visokimi gorami z nadmorsko višino nad 1 200 m, ki jih ločujejo globoke doline in ki tvorijo osrednjo gorsko verigo, ki se razteza od vzhoda do zahoda, nanjo pa pravokotno pihajo prevladujoči vetrovi. Zaradi svoje geografske lege ima Madeira blago podnebje z zgolj majhnimi temperaturnimi nihanji, razen na večjih nadmorskih višinah, kjer so temperature nižje. Gorato površje otoka in njegova izpostavljenost pasatnim vetrovom sta ustvarila najrazličnejše mikroklime, saj je južni del otoka osončen in zaščiten pred vetrovi, severni del pa zasenčen, hladnejši ter moker.
Značilnosti prevladujočih bazaltnih tal se spreminjajo z naraščanjem nadmorske višine, spreminja pa se tudi podnebje, ki z večjo nadmorsko višino postaja bolj mokro in hladnejše. Zato se sadje, ki se uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika „Sidra da Madeira“, prideluje predvsem na območjih otoka z zmernejšimi in bolj vlažnimi mikroklimami – predvsem na nadmorski višini nad 400 m na južnem delu in nadmorski višini nad 300 m na severnem delu –, kjer prevladujejo zmerno zakisani do zakisani kambisoli in andosoli, ki so zelo zračni in propustni.
Človeški dejavniki: med jablanami, ki so jih prvi portugalski naseljenci na otok prinesli v 20. letih petnajstega stoletja, so bile številne sorte jablan in hrušk s Portugalske, katerih najustreznejše rastne razmere so se nahajale na območjih z zmernejšimi mikroklimami in prevladujočimi peščeno glinastimi tlemi z zmerno do visoko zakisanostjo.
Proizvodnja jabolčnika „Sidra da Madeira“ naj bi se začela takoj, ko je bilo v sadovnjakih pridelanega dovolj sadja za uživanje in predelavo. To potrjujejo pričevanja kronista Gomesa Eanesa de Zurare (1410–1474) in drugi zapisi, iz katerih je razvidno, da je bilo „jabolčno vino“ mogoče najti med zalogami, ki so jih portugalska ladjevja pridobivala z otoka Madeira od 15. stoletja naprej.
Prav tako je znano, da se je „jabolčno vino“ ob začetka 17. stoletja proizvajalo skupaj z madeirskim vinom, pri čemer so se uporabljale iste stiskalnice, v nekaterih primerih pa se je madeirsko vino celo ponarejalo z jabolčnim vinom, dokler na začetku 20. stoletja ni bila uvedena prepoved glede proizvodnje jabolčnega vina za ponarejanje madeirskega vina. Zaradi te prepovedi so lokalni proizvajalci začeli fermentirati svoj jabolčni sok za proizvodnjo „nove pijače“, ki so jo na začetku poimenovali cidra ali sidra, nato pa „Sidra da Madeira“, da jo je bilo mogoče razlikovati od jabolčnikov, proizvedenih drugje.
Članek, ki ga je leta 1906 objavil agronom João da Mota Prego (1859–1931), v katerem je opisal metode za „proizvodnjo jabolčnika na Madeiri“ in lokalne proizvajalce pozval, naj ga začnejo proizvajati, je pomembno prispeval k razvoju te pijače, mnogi proizvajalci pa priporočila tega agronoma upoštevajo še danes. Poleg tega je agronom Vieira Natividade (1899–1968) pri opisovanju razvoja pridelave sadja na Madeiri leta 1947 popisal širok nabor sort jablan in hrušk na otoku ter opredelil župnije, kjer se je ohranila tradicija proizvodnje jabolčnika.
Zaradi uspešnega širjenja dreves, ki dajejo pečkato sadje, ter tradicionalne madeirske prakse razširjanja in deljenja genetska materiala sadja z najboljšimi lastnostmi so bile vzgojene številne tradicionalne sorte jablan in hrušk, ki izhajajo iz tistih, ki so jih na začetku uvedli Portugalci, kasneje pa Britanci, ki so na otoku živeli med 16. in 18. stoletjem. Te sorte so bile izbrane in ohranjene na različnih delih otoka, kjer so se gojile tiste sorte, ki so bile najbolj prilagojene lokalnim talnim in podnebnim razmeram ter so dajale sadje za sveže uživanje in proizvodnjo jabolčnika, razmnoževali pa so jih s cepljenjem ter sadili na drugih delih otoka s podobnimi značilnostmi.
Ta praksa je skozi stoletja omogočala razvoj glavnih tradicionalnih sort pečkatega sadja, hkrati pa tudi nedavno uvedbo eksotičnih sort jablan in hrušk, ki se gojijo in obirajo v madeirskih sadovnjakih. Tudi sadje teh sort ima izrazito kislost, nekateri proizvajalci pa ga prav tako uporabljajo za proizvodnjo svojih jabolčnikov, ki se pridobivajo z uporabo tradicionalnih ali značilnih metod proizvodnje, razvitih v različnih krajih na otoku.
Uživanje jabolčnika „Sidra da Madeira“ je bilo dolgo časa omejeno na kraje njegove proizvodnje, pri čemer so ga uživali predvsem tisti, ki so ga proizvajali, in njihove družine. To se je v zadnjih desetletjih spremenilo, saj se je prodaja restavracijam in barom na regionalnem trgu znatno povečala, prav tako pa se je povečala tudi neposredna prodaja končnim potrošnikom na lokalnih tržnicah, sejmih in „festivalih“ ali folklornih dogodkih, namenjenih promociji jabolčnika ter jabolk, iz katerih se proizvaja.
Zaradi zanimanja za tradicijo in kakovost tega proizvoda je bilo v sredini leta 2016 ustanovljeno združenje madeirskih proizvajalcev jabolčnika (APSRAM), v katerem se je združilo približno 30 proizvajalcev jabolčnika s ciljem spodbujati in zaščititi kakovost in pristnost jabolčnika „Sidra da Madeira“ ter podpreti raziskave v zvezi s proizvodom in javnost ozaveščati o njem.
Povezava med geografskim območjem ter kakovostjo in slovesom proizvoda
Posebne značilnosti tal in podnebja v krajih na otoku, ki so ugodno vplivale na prilagoditev in zasaditev sadovnjakov ter posameznih dreves širokega nabora sort jablan in hrušk, dajejo sadju teh sort njegovo edinstveno kislost ter razpoznavne senzorične lastnosti, ki se odvisno od kombinacije sadja pri proizvodnji jabolčnika „Sidra da Madeira“ prenesejo tudi nanj.
Zaradi svoje barve, arome in okusa, ki so rezultat posebnih lastnosti „mešanic“ ali kombinacij sadja tradicionalnih in drugih sort jablan ter včasih hrušk, uporabljenega pri proizvodnji jabolčnika, ki je izrazito kislo predvsem zaradi talnih in podnebnih razmer v krajih pridelave sadja, je jabolčnik „Sidra da Madeira“ osvojil več državnih nagrad, kot sta Concurso Nacional de Cervejas e Sidras Tradicionais Portuguesas (Tradicionalno državno tekmovanje portugalskega piva in jabolčnika) ter Great Taste – Portugal. Kljub temu pa mu odličen sloves prinašajo lokalni potrošniki, čedalje bolj pa turisti, ki obiskujejo otok.
Zaradi zgodovinskih zapisov, ki pričajo o pomenu proizvodnje „jabolčnega vina“ ter jabolčnika, poimenovanega cidra, sidra in „Sidra da Madeira“, v zadnjih 600 letih, proizvajalci trdijo, da se jabolčnik na otoku proizvaja vse od prve poselitve otoka, na območjih z najugodnejšimi razmerami za sajenje sadovnjakov, iz katerih se dobavlja sadje. Zato je močna tradicija proizvodnje in uživanja jabolčnika prisotna na vsem otoku, predvsem pa v občini São Roque do Faial – Santana in župniji Santo António da Serra v občini Machico ter v občinah Camacha –Santa Cruz, Jardim da Serra – Câmara de Lobos, Ponta do Pargo – Calheta in Prazeres – Calheta, kjer se zaradi čisto posebne tekmovalnosti med otoškimi skupnostmi vsako leto prirejajo folklorni in družbeno-kulturni dogodki za promocijo proizvodnje in uživanja jabolčnika „Sidra da Madeira“.
Sklic na objavo specifikacije
https://tradicional.dgadr.gov.pt/pt/cat/bebidas-espirituosas/outras-bebidas/1084-sidra-da-madeira-igp